JugosL vinski sejem v Zagrebn. Od 11.—13. aprila se vrši v Zagrebu veliki vinski sejem spojen z veliko vinsko razstavo. Prireditve se bodo udeležile vse Vinarske zadruge, tako tudi posamezni producenti iz Savske in Primorske ter interesenti Dravske banovine. Za viria iz naše banovine namerava Vodstvo vin. sejma urediti poseben oddelek. Ker je Privileg. Eksport A. D. prevzela prapagando za inozemske kupce, se pričakuje tudi. večje število inožemskih iilteresentov. Udeležba na tem vii-skem sejrriu je brezplačna. Od vsake sorte (vrste) morajo serazstaviti vsaj 3 steklenice od 7 dcl. Podrobn-eje informacije daje iz prijaznosti g. Petar J. Miovič, zastopnik Razstavnega Odbora, Maribor, Kopitarjeva 6. tel. 24-3S. C.ospGdarska zadniga Ormož. V ne- deljo dnc 15. t. m. se je vršil v Kletarski dvorani redni letni občni zbor Gospodarske zadruge. Odobren je bil vac. zaključek za leto 1930 in soglasno izvoIjen zopet prejšnji iodbor s po eno izpremembo v načelstvu in. nadzorstvu. Iz naeeistvenega poročila posnemamo: Lani se je ugotovil znaten primanjkljaj, . ki je nastal največ vsled padca cen spričo razmeroma velike zaloge blaga. Da se je preprečila morebitna še večja škoda, katera bi nastala, če bi za druga likvidirala, se je na izrednem ob cnem zboru meseca novembra lani skle nilp, voditi. zadrugo naprej ter jo sanirati. Res se je po^rečilo zbrati dovolj sredsiev, tako da je sedaj izguba popol noraa pokrita ter zadruga postavljena zopet na zdrav in trden temelj. Stara zaloga je odprodana ter ima zadruga novo, svežo l>lago in stalne cene. Zaupaujo ijudstva v Gospodarsko zadrugo zopct raste, kar je razvidno iz tega, da je v zadnjem času pristopilo okoli 40 novih članov ter šteje sedaj zopet črez 800 članov. Tako je prav! Posebno vi, kmetovalci, oklenite se svojc zadruge, katera ne iščc od vas dobička, ampak vam hoče le pomagati! Kmciijska podružnica Velenje je imela v nedeljo dne 8. t. m. svoj redni občni zbor. Načelnik podružnice je z veseljem ugotovil, da že dolgo ni bil občni zbor tako dobro obiskan kakor letošnji, od 54 članov jib je bilo navzočib. čez 30, novo pristopilo jih je na zborovanju šest. K temu je pač pripomoglo smotreno delo podružnice, ki nudi svojim članom potom sukpnega naro.ila poceni umetnagaojila, semena in uporabo poljedelskih strojev. Pa tucli težkoče, ki tlačijo vse stanove v tej gospodarski krizi, silijo posameznika, da išče opore, ki se jo najde le v skupnosti. — Predavanje je imel g. Wernig, kmetijski referent y Slovenjgradcu, o izboljšanju naše živinoreje, ki je zraven sadjarstva najvažnejša panoga kmetijstva v Šaleški dolini. Z lepo in poIjudno besedo je dokazal, da le z odbiro plemenske živine od priznano dobrih krav mlekaric in lepih zdravih. bikov moremo pričakovati izboljšanja. Zelo potrebna je pa v to svrho kontrola mlečnosti. Na pobudo g. Werniga se je izvolil pri podružnici živinorejski odsek pod predsedstvom g. Josipa Medveda, vzornega posestnika v Prelogah, ki bo organiziral selekcijo živine in kontrolo mlečnosti v območju podružnice. — Pri slučajnostih so stavili kmetje razna vprašanja in to zaradi kuluka ter radi novega zakona o obveznem zavarovanju proti toči. Sklenili so resolucijo na Kmetijsko družb-o, naj.ona v imeau vseh kmetov dela nato, da se kuluk razen za banovinske ceste sploh odpravi, za leto 1930 pa tudi občinski. Od obveznega zavarovanja zoper točo si kmetje itudi ne obetajo koristi. G. .Vinko Stopar, predsednik kmetijskega odbora v Velenju, je sporočil sejni sklep tega odbora, glasom katerega bo isti subvencijoniral dobavo umetnili gnojil potom podružnice in to z ..0 Din pri 100 kg, izvzemši nitrofoskal, ker .rna ta že bansko podporo. Dobavo arborina pa podpre srezki kmetijski odbor z 20% nakupne cene. Ormož. V nedeljo dne 15. t. m. je imela naša okrajna Krhetska zveza za ormoški okraj v Katoliškem domu lepo uspelo in prav lepo obiskano zborovanje. Predavali so: g. ravnatelj sadjarske zadruge v Mariboru Rudl o vinogradništvu in sadjarstvu; g. tajnik Krajnc O krizi v kmetijstvu in o samopomoči in organizaciji kmetskega Ijudstva v drugih državah; g. revizor Tirš o zadružništvu. Navzočib je bilo precej nad 300 kmetskih mož in fantov. Dasiravno je zborovanje trajalo 4 in pol ure, so zborovalci vendar po veeini vztrajali do konca. Kmetje, v organizaciji je moč. Priptopajte h Kmetski zvezi! Križevei pii Ljatomeru. Banska uprava je priredila letošnjo zimo šesttedenski kmetijski tečaj, kateri je bil zaključen dne 3. t. m. Otvoril in zaključil ga je g. dr. Trstenjak, načelnik ljutomerskega sreza, s predavanjem o kmetijskem pravu. Predavala sta živino-nadzdravnik svetnik Škof in srezki kmet. referent Žnidarič. Higijensko predavanje je imel g. dr. Haring, o šumarstvu je predaval g. ing. Miklavčič, o davkih pa g. davčni upravitelj Kuharič. Povprečna udeležba 50 do 60 obiskovalcev, kateri so porok, da trud predavateljev ni bil zaman! Vofnik. V nedeljo dne 8. t. m. se je pri nas končal šesttedenski kmetijski tečaj. Poprečni obisk ni bil sicer tako slab, vendar se je prlfaknvalo vcejega. Ob sklepu ]e g. Se.ie3a1.nik izrekel zalivalo v imenu kmetijske podružnice g. sreskemu načelniku in kmet. referentoma gg. ing. Dolinarju in Oblaku. Zahvala je bila izrečena tudi vsem drugim strokovnjakom, ki so pri tečaju sodelovali, z željo, da bi se ob prvi priliki, katera bi se v prihodnjosti zopet nuclila, merodajni gos.podje zopet spomnili na naš kraj. I_aško. Gospodarska kriza je veclno bolj občulna. Kmetu se niso uresničili upi, da bi se s prihajajočo spomladjo dvignile cene za živino, ampak nasprotno: cene še vedno padajo. živinski trgovei trdijo, da še bodo nižje. Kav pa mora kupiti kmet, skoro nič ne pade v ceni. Upanje imamo edino še na sadje, ako bo obrodilo, da bomo imeli nekaj dohodkov. Zato je potrebno, da sedaj spomladi storimo vse, kar je v naši moči, da z gaojenjem, čiščenjem in škropljenjem pomnožimo rodovitnost sadnega drevja. Blarija Gradec pri Laškem. V nedeljo dne 1. marea se je vršil tukaj občni zbor, ali bolje rečeno: ustanovni občni zbor podružnice Kme tijske družbe za občino Marija Gradec. Uosedanja podružniea v Laškem se je preosaovala v dve podružnici in sicei1 eno za občino Sv. Krištof in eno za obcino Marija Gradec. Člani podružnice Sv. Krištof imajo večje ugodnosti kot pa člani podružnice Marija Graclec. Tako n. pr. prejemajo, kakor je bilo v »Slovenskem Gospodarju« že javljeno, člani podružnice Sv. Krištof vsakjio eno sadno drevesce zastonj, članarina znaša samo 20 Din, polovico stroškov za cepljenje svinj nosi po.U-užaica itd. Vsega tega pa člani p<xlružaice Marija Gradec nimajo. Vzrok tej razfiki je v tem, ker je podružnica za občino Sv. Krištof prejela od občine lepo podporo iz postavke za podpiranje kmfrtijstva. V občini Marija Gradec pa tega ni bilo v proračunn. Vsekakor naj člani Kmetijske družbe v obeirti Marija Gradec to upoštevajo, da bi razne ugodnosti, ki bi jih. imeli od družbe, niorali z veejimi obeinskimi dokladami sami plačati. Sv. Rupert nad Laškinu Ubogi kmet ima vedno vee stisk. Vse nas letos stiska: davki, kuluk, nove občinske in hišne tablice, brezkončna zima, no in sedaj se nas je lotil sicer plašni sivec zajec ter nas tako ugrizn.il, da se rane ne bodo kmalu zacelile. V naši in v sosednib občinah ter sploh v laškem okraju, kakor se ališt, je zajec v zadnjem času napravil naravnost ogromno škodo: obgrizel je ralado sadno drevje tako hudo in v takem ob segu, da imajo posamezni posestniki-sadjarji na tisoče dinarjev škode. Pa bo lovec-najemnik rekel: Zakaj pa niste mladih dreves pravilno zavarovali? Odgovor: Pa še kako smo jih zavarovali! Sadjarskt strokovnjak. so nam preteceno jesen odločno nasvetovali, naj po-: belimo drevesa z a.pneno brozgo, kateri smoi pridjali še druge splošno odobrene snovi: ovi-: janje s slamo pa so odsvetovali, češ, da daje: slama ngodno skrivališče neštetim sadnim za jedavcem. Zato smo drevje takoj v jeseni pob€lili in zajec je v resnici tudi dolgo casa pustil tako okovarjeno drevo v miru. Ker pa letos pritiska zima vedno bolj, pada fia stari sneg Se vedno novi, je tudi zajca boj za življenje primoral, da je pred apnenim beležem zatisnil obe oeesi in še nos ter ugriznil v skorjo, da je drevo uničil. Nepopisna nevolja s. je polasMIa prizacletih posestnikov, saj ima marsikdo do 50 uničeuih najboljših dreves; ljudje preklinjajo zajca in zajčje zašeitnike, ter odlo.no zahtevajo, da da oblast pregledati ogromno škodo ter vendar enkraj; začne ščititi kmeta proti lovcu, ne pa vedno lovca pro-i ti kmetu. Dobava gramoza v PSnJn. Ustna zmanjgei valna dražba dobave in vožnje gramoza za banovinske, železniške dovozne in bivše okraj ne ceste in sicer: 1. na dan 26. marca 1931 ob 8. uri za ceste na desnem bregu Drave; 2. na dan 27. marca 1931 ob 9. uri za ceste na levem bregu Drave v Piuju na sedežu srezkega cesU nega odbora; 3. na dau 28. marca ob 9. uri za ceste v ormožkem okraju v Ormožu v pisarni bivšega okrajnega cestnega odbora v Ormožu, A. J. v Sv. V. Moj mož, ki je bil nekemu za poroka, je; pred štirimi leti umrl. Ali moraai jaz sedaj piačati za njini?, O d g 0 v 0 r : Vi niste dolžni plačati, ker se niste nič za-: vezali. Ako pa je bil mož zavezaa, so upniki. imeli čas prij.aviti svoje terjatve pri zapuš* činski razpravi po rajnem možu. Poroštvo: moža je bilo "osebno in s smrtjo ugasne. L. P. v S. Nekateri agenti nosijo okrog sv. pisaio hih tanske izdaje. Ali se sme brati ali ae? O d g 0 v 0 r : Te knjige izdajajo protestanti in jili sevedai katoličaiii ne smejo kupovati in ne brati. Tq' izdaje sv. pisma so namreč brez ali z napač-i' 110 razlago. Kar se knj.ig tiče, ne kupujte nU česar od agenrtov! Imate svoje katoliške knji-i gai-ne! Evangeliji, vsi štirje, vezani v eno knji go, stanejo 16 Din. Naročite jih. v Tiskarni sy.Cirila v Mariboru. Katekizem .vam tiskarnct dopošljo. I. L. v S. Kje se dobi brezobrestno posojilo za nov na< sad vinograda? O d g 0 v 0 r : Nikjer. Morda clobHe trse za bolj ugodno ce-: ne, ee prosite na kmetijski oddelek banske Vprave. Kolek 5 Din. F. K. v Sv. J. Prodal sem nekorau smreke. Dobil sem dc-: nar, sedaj pa jih ne poseka. Po dolgem dre-: ganju je eno posekal, polomil sadno drevjef in jo pusti ležati. Kaj naj storim? O d g 0 v 0 r : Pošljite mu račuri za škodo na sadnem" dre-i vju in za svet, na katerem smreka leži. Isto-: časno ga opozorite, da naj ostale snireke po-: dre >ter spravi. Ako se branJ, morate nastopiti pot za izpolnitev pogodbc. — Take pravde sta' nejo več kot je ves lea vreden. Zato se pobotajta, da _o za oba prav! F. H. v Sv. P. Dva brata sta orožnika, jaz pa hranilec družine. Če aedaj brata izatopita, ali morarn jaz V vojaško alužbo? 0 d g o v o r : Ne poveste nič, če in koliko ste odslužili od i8mese.nega roka. Kaj Vam je kdo rekel, je postranska atvar. Če in v koliko ate oproščeni, morate dmeti piameno v rokah. Starost Vaša ne igra nobene vloge. Pri vojnem okrugu v Celju Soate zvedeli potrebno in po tem se ravnajte. I. S. v M. Moj sin, star 28 let, so sam vzdržuje, zdaj bi naj jaz plačal bolezenake atro^ke zanj. Ali i'es moram piačati? 0 d g o v o r : Bolniške stroške za svojce morate plačati do polnoletnoati družinakega člana. Ako se za Vašega aina niate zavezali, tudi Vas nikdo ne niore prisiliti v plaeilo. S. S. v K. Rad bi imel orožni list za puško ali samokres. Ali ga dobim? O d g o v o r : Orožnega lista ne boate dobili, razen če imate službo, v kateri smete rabiti orožje v obrambo. Sicer je pa tudi dovolitev orožnega lista odvisna od tega, če in kolikokrat ste že fcili predkaznovani in radi česar. J. P. v S. Soaed mi je staro pešpot zasul. Ali to ame, Odgovor: Pešpoti, katero ste Vi z Vašimi posestnimi predniki uporabljali že veo kot 30 let, Vam nikdo ne more prepovedati. Ako bi peSpot zoral sosed, si morate tekom 30 dni iakati zadoščenja na aodišču, katero pot pa Vam odsvetujemo, ker preveč atane in je mirna poravnava med sosedi najboljae sredstvo za dosego jtrajnih prijateljskib. zvez. Več vpraševalcev. V tem visokem snegu ao mi zajci objedli mlado drevje. Ali morem od lastnika lova zablevati odškoclnino? O d g o v o r : Laatnik lova Vam mora poravnati vao na s*talo škodo, ako ao dreveaca bila pravilno zavarovana, kakor to zahteva lovaki zakon. V nas-protnem slučaju pa ne. Zadostno pa je drevje zavarovano, če je krog in krog debla ovito ali pa namazano. Prijavite škodo občini in lastniku vai o.kodovanci skupaj. C. I>. v Sv. O. Sosedu aem posodil veejo avolo. Imam potrclilo in tudi izjavo, da bo že plačal. Ali lahko obre.Li iztožim? 0 d g o v o r : Za dokaz, da Vam je Va.š dolžnik dolžan obreati, zadoatuje jKipolnoma priznalno piamo, ako se ni naknadno kaj drugega dogovoi-ilo in sklenilo. H. M. v L. g, Imam sina eclinca, ki gre na nabor. Ali ga morem čisto oproatiti? O d g o v o r : Pri vojnem okrugu v Celju ae zglasite v najkrajšem času. Tam boste zvedeli, kaj rabite za oprostitev aina in če ubogate, ue odrežete alabo. CenisEim vpraševalcssnl Kakor lahko aami razvidite, dobivamo toliko vprašanj, da pridejo odgovori včasih Se le li dni ali celo tri tedne pozneje na vralo. Tudi ao nekaterl atavili vpraaanja, ki so tako nejasna, da je odgovor na nje nemogoč. Nekateri ponavljajo vprašanja, ki amo jih že rešili. Počasi pride'vse na ^Tato. (Piše kmetovalec iz ptujskega okraja.) Na nekem sesčanku &o nam gospodje predavali o kmetijstvu in posebno še o sadjarstvu. FJriporočali so nam vsa mo goča sredstva za zatiranje škodljivcev. Pa kaj nam vse to pomaga, ko pa najhujši škodljivec zajec uživa ugodnosti zakona. Koliko škode je to zimo divjacina zopet napravila po vinogradih in sadonosnikih! Še obvezana drevescain ograjene drevcsnice so hudo trpele. Pa tudi šmarnica, ki je divji trs, je obgrizena; zajec se nič ne ozira na to, da je šmarnica že obdavčena. Ker se zajec tako množi, se pomnožuje tudi škoda. Res je v zakonu postavka, da se mo ra odškodnina plačati od strani lovske ga zakupnika; toda s tem so velike sitnosti, ker se zakupniki branijo. S tožbami pa zopet pridejo stroški in zamuda, vsled česar ostane škoda prav velikokrat nepopravljena. Čital sern v eni številki »Slovenskega Gospodarja«, da je nekdo lisico ubil in zakupnik lova zahteva kožo od nje. On torej noče biti oškodovan. Ali ni potem povse naravno, da se tudi kmetje trudimo, naj bi se škodi, povzročeni nam od zajca, na ta ali drug način napravil konec. Da je torej lovski zakon potreben spremembe, je jasno. Veliko zakonov v naši državi se je že prenovilo, mi krnetje želimo, da bi se tudi ta zakon na merodajnem mestu vzel v pretres in uredil tako, da bomo kmetovalci bolje zavarovani proti vsem škodljivcem sadjarstva in vinarstva.