r c ifift mrmiit m OFFICE OF IIW g. T. Wf Oršm of the President, A. F. M. Velja m vse lato. s« pol wu...................t m Za New York celo leto. oalo leto ... 7-00 GLAS NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The Largest Slovenian Daily in the UniUd States. leaned every day uiapt Sunday* and kgil Holidays. 75,000 TELEPON: 3876 CORTLANDT. Entered aa Second Claaa Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. telefon: 4687 cobtlandt. MO. 137. — frTIV. 137. hew york, friday, june 11, 1920. — petek, 11. junija, 192a VOLUME XXVm. — LETNIK XXVHL GIOLITTI BO MOGOČE SLEDIL HITTI-JU TEZKOCE S katerimi se je moral boriti ministrski predsednik italije, ki je odstopil. - na oiouttue vi strani sta dve tretini liberalcev. Rim, Italija. 10 junija. — Prav iz/.« izida zadnjih novemberskih volitev se j«- moral '"'lancesro Saverio Nitti boriti za to. da dobi v po^laiitki zbortiiri v**« ino, s katero t»i lahko izhajal. če ne v drugem poplalu pa vsaj jrled» notranje politiko. glede katere je bila dežela iazdvojena kot kethtj preje v svoji zgodovini. Njegova ponovn« i;jalovij«>uja. in naj j«' bil neposredni vzrok z? to tak ali tak. so obstajala v glavnem v dejstvu, da je novo izvoljena stranka italjanskih klerikalcev spravila v poslansko zbornico sto poslancev in ern-jra. Socijalistična stranka je dobila 79 novih sedežev ter izvolila v splošnem 156 poslancev. Stari liberalci Nitti-jevega in (jiolitti-jev< p< kova pa so dobil ile 161 sedežev, kar po-menja izgubo 1.Y7 poslancev. Ostale stranke predstavljajo preostali tlel poslanske zbornice. Na la način so doh-li v roke vso mw klerikalci in socijalisti, ko-jih proprama si nasprotujeta glede bistvenih točk, razven gotovih \prasanj. ki so manjv>ga pomena. V svojem poskusi:, da od pomore temu položaju, je Nitti tekom marca reorganiziral * 'oj kabinet, a niti klerikalci, niti socijalisti niso prevzet i portfejev v tem kabinetu in vsled tega je bil sestavljen i/ (hIpad kov starih (iiolitti-jaueev, enega radikalca ter enega reform ista. Dne 11 maja so ►» klerikalci in socijalisti združili ter prisilili odstop njegovega kUniuta. Od onega časa naprej pa do 23. maja je sprejel kra.i številne /.i-topuike raznih strank izjemo socijalistične \ brezupnem poskusu, da se uveljavi ministrstvo, ki bi moglo poslovati. Ibie 23. maja je končno Nitti sestavil ministrstvo, ki je bilo strmoglavljeno sedaj Vsebovalo je štiri liberalce, štiri (»iolitti-jance, dva klerikalca, dva •adikalca in dva nepolitična izvedenca, ki sta prevzela departments i.a zunanje zadeve in mornarico. Nato sledeči •dogodki so dokazali, da to ministrstvo ne mor*.* poslovati, kajti noben minister ni bi! toliko odličen v svoji stranki, da bi jo nadvla-doval. Kljub francoskemu kriticizmu je sedaj vrjetno, da bo Giolitti kot "neobhodno potreben" človek sedaj privolil v stvorjenje ministrstva, kateremu bo cačeloval. To se bo zgodilo raditega, ker lahko pozove pod svoje zastave dve tretini liberalcev ter več socialist ov in klerikalcev, ki so še vedno pod uplivom krajevnih prefek-tov, od katerih sprejemajo poslanci svoja povelja. Izmed teh <>!> pr»'l»-ktov se mora nad šestdeset zahvaliti za svo-j<- imenovanje (iiolitti-jn iti to s>o ctlini preostali njegove administra-< ;jc. katero j«* zapustil v spomladi leta 1914. Lepa mešanica se nam kaže iz teli poročil in vspričo žalostnc-ga položaja, v katerem se nahaja Italija, je smešno videti prizadevanja nekaterih italjatiskili iiiiperijalistov, ki se hočejo polastiti polovice *reta.) POLKOVNIK HOUSE BO ODPOTOVAL V EVROPO. politiki brez pijače. Rim, Italija. 10. junij«. — Ministrski predsednik Nitti in njegov kabinet sta včeraj resignirala. Ministrski predsednik je objavil svojo resignacijo na burn« in zasedanju poslanske zbornice, štiristo poslancev je bilo navzočih in galerije so bile natlančeno polne. IVI ure preje je kabinet na svojem sestanku sklenil resignirati kakohritro se bo sestala poslanska zbornica. Najprvo se j»* objavilo rc~ignacijo Orla uda kot predsednika poslanske zbornice. Sledila je resignadia ministrstva obenem z izjavo ministrskega predsednika, da bodo krušne omejitve razveljavlja ne. Tej objavi so sledili protesti iz različnih delov poslanske zbornice, dočim so soc -jalistični poslanci aplavdirali. Sipnor Nitti je objavil, da bo ostalo ministrstvo začasno v nio-du, da vzdrži red ter reši tekoče posle. &rnatnr Tnfin<.nn ___i Lii. . . I Rtsipnacija minis'rskepa predsednika Nittija je bila očividno benator Johnson ima največ pnli io bit, izvoljen predsedniškim kardidatom na republikanski kan- izid resolucije, kater,, j. uvedla včeraj socialistična skupina in v ------venci ji v Clucagi, — Slika nam kaže njega in njegova dva sinova kateri se je plašilo, da je dekret, s katerim se hoče zvišati cene km- w -—----—----11»- ha kršenje preropativ parlamenta. Glasilo se je, da nameravajo vprizoriti socijalisti v poslanski zbornici nerede, ki bi onemogočili ministrskemu predsedniku povor. Vsaka stranka v hiši je protestirala proti dekretu, katerepa j«- odobrila vlada v namenu, da prepreči vladno izsrubo v znesku osem Pniieir«-------- - ___. . • i mi _ . , . --itisož milojonov lir, kiter** mora potrošiti za dobavo kruha. Izgubo r oljska namerava poslati sovjetm Nevarnost, da bo nstanovlipna ^o^™«;___* „.., . . . , . , . , . , . , ..... „,„,; ________„% , ;.......!,.,.„ ""^ovijena Zgražanje nad Wilsonovo admim- bo tekom naslednjega leta znašala celih štirinajst tiso.- BURNO ZASEDANJE ITAU. POSLANSKE ZBORNICE italjanski kabinet je odstopil po burnih prizorih v poslanski zbornici radi dekreta za zvišanje ce ne kruha. — orlando se bo znova vdeležil POLITIČnega boja. — nittijeva vlada je bila tiranska. POLJAKI HOČEJO j NEKAJ GLAVNIH TOČK SKLENITI MIR; REPUBL. PLATFORME DON KISOTI NA REPUBL. KONVENCIJI vJadi mirovno noto. — Sknlskijcv kabinet je odstopil. Varšava, Poljska. 9. junija. — Kol poroda tukajšnje časopisje, bo Poljska tekom par dni poslala ruski sovjeti.i vladi mirovno noto. Nota je že sestavljena. Ministr ski predsednik bo dobil polnomoč pogajati se z Rusi. Varšava, Poljska, 10. junija. — Kabinet ministrskepa predsedni-ka Skulskepa je v sredo odstopil. Narodna stranka je izjavila, da ne more s socijalistično vlado sodc-'ovati, ker hočejo socijalisti skleniti mir, dočim nočejo narodnjaki o miru ničesar slišati. Mir naj bi bil po njihovem mnenju šele tedaj sklenjen, ko bi imeli Poljaki, ugodne obrambne postojanke. Da izvedejo narodnjaki svoj p' Oprani, bodo sodelovali s- konservativci in demokrati. Predsednik Pilsudski se bo v tretja stranka, paši republikance. — Liga narodov je največji problem. Chicago, III.. 10. junija. — Že tretjič je izišlo solnee danes nad republikansko narodno konvencijo ter jo našlo v bolj obupnem položaju kot se je nahajala kedaj pre" je. Voditelji stranke se ne morejo na noben način sporazumeti in za enkrat je možnost, da bi se nasprotni si tabori sprijaznili, zelo majhna. Vprašanje Lipe narodov je postalo preko noči bolj važno kot vsako drugo vprašanje ter postalo problem, ki bo lahko dovedel do razeepljenja stranke, za katero je najti še vedno dosti povoda. Tudi če ni bil kandidat Johnson pripravljen skleniti kompromis plede tepa vprašanja, je še vedno najti "nespravljive" kot je stracijo. — Vsi departmenti naj lir. (Pri tem pa Italija še vedno zasleduje svoj<» imperijniističi milijonov bodo na mirovni podlagi. I je ter se hoče polastiti ozemelj, ki ji niso ni«"- nu:ri. Ali ni to ironija usode ?) Ministrski predsednik Nitti je vstal, da prične crovoriti. Mo- blikattsk nik House, jibe odpotoval v ilobil potni list Evropo. Po sprejemu te brzojavke se je podal zastopnik nekega ncwyor-skega lista k možu ki je ipral t»Uo važno iilopo na pariški mirovni konfcreiit-i in ki se j»* p«»-ziieje na čuden način sj»rl s preti-sed ni kom NVilsonom. House je rekel častiikarkcmu poročevalcu, da ln. iMlpotoval v Evropo vslctl privatnih zadev ter da noče imeti več 1'obenrpa opravka s politiko. Obisku! bo London, Pariz iti (Inisa plavna mesta. NEM s ki topovi dospeli na Špansko. Santander, Španska, 8. junija. Danes je dospelo iz Hamhurpa 40 topov, veliko strojnih pušk. roč-t ih pranat in tlvoje aeroplanov. ^ sc to orožje je podarila Nemčije španski vladi. Orožje bo poslano v Madrid, kjer bo razstavljeno v vojnem muzeju. konvencije. Tako je izjavil kapitan Howard, zvezni prohibieijski ravnatelj za IHitjois. Ni hotel namreč izdati i.ovilt formularjev za recepte zdravnikov, kojih zalope so pošle i/./.a prihoda delegatov na konvencijo. Kapitan je nadalje ustavil vse j« matije pijače iz zveznih skladišč t**r izjavil pri tem, da je odšlo i/ zveznih skladišč od 10. maja naprej dosti pijače, da se založi \sakepa pivca z enim kvartom. ANGLEŠKI MAJNERJI ZAHTE VAJO VEC PLAČE. --Chicago, III., 8. junija. — Črno Washington, D. C., 9. junija — kavo, ne pa dobro vležano pijačo listek posvetoval z voditelji strank Bivši Wilsonov zaupnik, polkov- boHto dobili, če boste bolni tekom'" sentavi novepa kabineta. London, Anglija, 10. junija. — Sem je dosp« la brezžična hrzojav *<:•, ki je hi a oddana včeraj v Moskvi in ki se plaši; — N;jše eete, ki se bor • na dr s:,c'iit lirejru reke Dnjep-r. so pr-anes je zborovala tukaj pod predsedstvom Roberta Smilie maj* narska federacija. Ker so premo* garski baroni zvišali ceno za pre* ntop za majnerji sklenili zahtevati več plače. Federacija je tudi protestirala proti vojaškim naredbam na Ir* skem. PREMEMBA V PLOVBI ske Mi«-, ki s«- tičejo Lipe narodov: Obsojanje predsednikove izvr-ševalne av|okra«-ije ter zahteva ;.:« ustanovit v ustavne vlade. K»'j- Wilsonova Chicago. III.. 10. junija. — Tu kaj j»* nekaj plavnih točk repu- ral se je boriti s številnimi prekinjanji, protesti in proti-kliei. ko j»* platforme brez ozira na objavil, da bo dekret plede cene kruha razveljavljen in da b> odstopil tudi kabinet. Rekel je, da bo ostalo ministrstvo v službi toliko časa, dokler se ne reši tekočih poslov. Potem ko je Siernor Modipliana. socijalistični zastopnik, izjavil, tla pomenja raz vel javi jen je tlekreta oficijelno zmapo za socijaliste administracija|te so imeli tinli drugi govorniki povore. tekom katerih |>rišlo dr» bi mu rekli japuar), je moral izvojevati velik boj. Proti-administracij-sko časopisje pa je napadalo z isto silo kot pa je ncpadlo nekako ameriške privatne t rpovske J pred enim letom, ko ;c preniajial vse ovire ter sestavil svoje prvo morajo biti opremljene z ministrstvo. Karkoli je storil se je predstavljalo od strani tepa ča- ameriško posadko. I sop isja kot škodljivo koristim Italije in z vsemi silami se je zahte- naprimer senator Borah, ki nočejo Tarif je treba Čimprej mogoče |valo njegovo odstranj-nje s tako odločilnepa in važnega mesta, ničesar^vedeti o takem komprrr tovidirati, tla se zaščiti ameriško Socijalisti so se poslužili dekreta plede povišanja cene kruha misu. Ti bi rajše videli, da bi Prr j poljedelstvo, delo in industrijo. slo do prav takepa razkola v stran-, - . , , • , . . . ...... , ^ SJ mirovni departmenti naj ki kot pa je vprizord bivst pred"1 . .. .. sednik Roosevelt leta 1912. m!rOVn° ^r - . . i . - w , Priseljevanje naj bo kolikor Ko se je danes vce kot tiso« de"' , . , . . , .. , . (inopoce omejeno, lepatov dvignilo iz postelj, d« prri .. , . ... , . . čnejo zopet s svojim delom, je bil' . Spl°sn° adm.nistra- zrak po'^ povoric o važnih odlo* C J<* P"8'"^* mojstra Burlesona čitvah. lioj med vorlitelji stranke je trajal skoraj celo noč in glasovi so prodrli včasih celo na hod~li!a,a-nike. I Ali bo prišlo v resnici do raz" 1 cepljenja? Ali bo Johnson orpani": ziraI stranko, če ne bo izpadel pro-j pram po njegovi volji? Ali bodo v j tem slučaju Wood. Sproul ali ce"! Splošno obsojanje Wilsonovepa načrta pled'» armenskega man- BOLJŠEVIKI NEPRESTANO PRODIRAJO V PERZIJI. kot pretveze, da vprizore močno tlemonstracijo proti ministrskemu predsedniku. Klerikalci, čeprav niso radi soglašali s socijalisti, so jih morali podpirati v tem najnovejšem napadu, kajti dekret se je t'kal pretežne večine klerikalnih voliccv, namreč kmetov, ki so glasovali za najnovejša klerikalno stranko v Italiji. List (liomale d* Italia je izjavil včeraj v svoji razpravi glede politike Nitti-ja naslednje: — Poslanska zbrniica bo zamopla soditi plede tiranskega načina vlade Nittija. ki je omajal temelje državne zjrradbe, ki je poniža! naš narodni ttjrleu v inozemstvo (Italija sra ni s«? nikdar imela> in ki je prelil več krvi v notranjosti meja dežele kot vsi ministri izza leta 1«16. — Rešil ni nobenega orpaničnepa problema. Vladal je s pomočijo koruptnih metod. Drznil se je vreči v ječo spoštovanja vredne ' jženske iu otroke iz Reke in Dalmacije. (Bog ve, kake ženske in o- Pariz, Francija, 10. junija. — iroci so bili to*) v ječo obenem z izmečki naroda. Odredil je, da naj lo Hughes vodili konservatice y|Soplasno s poročili, ki jih je dobil J^ uporabi orožje proti mladim dijakom, ki so j.roslavljali italjansko stranki? Na vsa ta vprašanja ni'danes francoski zonajni urad, na _ najti nobenega odpovora in v zra* pred«jejo Rusi s svojimi opera* ku visele govorice, ki pa ne pome" cijami v Perziji. NOVO CEHOSLOVAfiKO SOJILO. PO Praga, Čehoslovaška, 9. junija. Narodna skupščina se bo tekom lega tedna posvetovala, če bi bilo umestno razpisati četrto poso- Cosulieh pa rob rotira družba nam je naznanila, da se je moral Z denarjem nameravajo po- kriti proračunski primanjkljaj ter kupiti za eno milijardo kron žita. njajo ničesar določenega. fi lav no mesto Teheran je v ve" liki nevarnosti in bo najbrže padlo tekom treh ali štirih dni boljše vi kom v roke. če ne dobi pravočasno pomoči. Perzijska vlada se sicer organizira na odpor, vendar ne bo mogla dolgo časa vstrajati. Anpleži so se umaknili v Manjil, 1 30 milj južno od Rešta. DENARNE FOfilLJATVE V ISTRO, NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO. Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tndi hitro po celi Istri, na Goriškem in tndi na MOŽKE OBLEKE SO POCENI_'u bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežja. zmapo. (Prav je ime!, da je ukazal streljati na dijake, lei so proslavljali zmago Italije, katere sploh nikdar ni bilo.) On se zavzema v glavnem za interese tnjezemskih bančnih interesov. Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke. . <; Sedaj živimo v času negotovosti in zlorabe, vsak skuša postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agent je in zakot- odhod parnikov "President Wilson", ki je bil določen, da odpluje H julija in "Belvedere", ki bi bil imel odpluti 15. julija, iz tehtnih vzrokov preložiti. "Belvedere" odpluje 13. julija. ''President Wilson" 27. jnHja. Potniki, ki so se ntm prijavili za ta dva parnika, naj to vpo-»tevajo in se po tem nvnajo. Ker ae odhod parnikov na tej progi redno prelaga tn zaradi tega ne moremo našim poti.ikom nikdar natančno povedat! kdaj bodo odpotovali, zato ivrtujemo, da se poslužijo parnikov francoske, holandnke ali American proge; zlasti pa se oni potniki, ki želijo v kratkem odpotovati. Potovanje preko Francije je sedaj celo olajšano, kaji vsak dan redno vozijo potniški vlaki iz Havre naravnost v Švico ter je tndi varnost prtljage kar najboljše preskrbljeno. JUGOSLAVIJA ZAVRAČA AV 8TRIJ8KI DENAR. Avstrija, 9. junija. — Avstrijska komisija, ki je odpotovala glede dobave »vil v Belgrad, je sporočila, da Jugoslavija noče sprejemati luksus-predmetov (to je vse, kar Avstrija izdeljuje) v zameno za hrano. Nadalje tudi i.očejo Jugoslovani sprejemati nobenega avstrijskega denarja. Notranjskem, po ozemlju, ki je za sedeno po italjanski armadi. Jamčimo lil garantiramo sa go6a zamuda v izplačilu nikalra obveznosti. V PARIZU. Pariz, Francija, 10. junija. —■ 50 lir 100 lir 300 lir 500 lir 1000 lir $ 3 80 $ 7.00 $21.00 $33.00 $06.00 V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malimi neizkušenim začetnikom mogoče izpolniti svoje neutemeljene oblju-« j V Parizu bodo začeli prodajati.be, je veliko vprašanje. ! možke obleke po 45 frankov (vj Naše denarne posiljatve se zadnji čas po novi zvezi in na novf normalnih časih $9.). Vlada ima na način primerno sedanjim razmeram v Evropi dovolj hitro in zaneg-razpolago več kot dva miljona ijjT0 izplačujejo. jardov blaga, kar bo zadostovalo lr. . .. .... , , ., . , Včeraj smo računali za posiljatve jugoslovanskih kron po sle* dečih cenah: 300 kron .... $3.60 1,000 kron .... $,12.00 9 Označene eene so veljavne do dne, ko ae nadomestijo z dragimi; z drugimi besedami označene eene so podvržene izpremembi brez nadaljnega naznanila. Denar nam je poslati najboljše po Domestic Postal Money Order, ali pa po New Tork Bank Draft. za 700,00 oblek. Vlada bo dala to blago po jako nizki eenL _ OGRSKI KABINET JE OD-STOPIL. Dnnaj, Avstrija, 10. junija. — Danes so doepela iz Budimpešte poročila, da je odstopil kabinet Aleksandra Simonvja Semdena. Ministrstvo je vsledtega odstopilo, ker ni bilo koe naraščujoče-nu terorju. Semden je bil v svojem urada izza 14. marca. 5f_ #.-.; . . -.V.;. ■ _________ ■l.-.-^-A ■ ... -."'■ . . . . fW.VU 1,000 kron .... $12.00 400 kron ...-< $4-80 * ? t 5,000 kron $ 60,00 500 kron .... $6.00 """" 10,000 kron .... $118.00 Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni moisroče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne, ko nam poslani denar dospe v roke. Demur nam j« poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa New York Bank Draft. Tvrdka Frank 8akser, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Vstanovljena leta 1893. GLAS NARODA, 11. J FX. 1920 "GLAS NARODA Y«m City. N. Y. • LM NARODA Slovenske novice. Calumet, Mifh (»pomladi več ali manj časa bole-V sredo 2. junija sta sklenila hali, so zdaj spet zdravi, kot po-zakonsko zvezo v slovenski cerkvi ročajo razni zdravniki. Mr. Frank Sterbentz in Miss The- Mr. Jos. Peruš. 1137 North resa G izvoda. Nevesta je edina; Hickory St., se je izjavil, na on ni **munšajnar ker ni sam žganja kuhal. Prodajal pa ga je. to priznava, in za to je plačal £250-00 hči znanega spoštovanega rojaka Josipa Gazvoda iz Yellow Jacke-ta in je splošno znana med našimi rojaki kakor tudi med drugo- globe. Kuhali pa so ga nad nje-rodei kot dolgoletna klerkinja v govim salunom. Vodja žganje ku-Skozi dolgo'hov je bil Mike Lavtižar, ki je plačal jJviOO-OO, a njegov pomočnik Geo. Peruš pa je plačal le ik."iO.OO. John Horvat, salunar na Oil N. Hickory St., pa je plačal Jf 400.00 kazni. Mr. J oš. Peruš je rekel, da za sedaj več ne bo v ni-kakšni zvezi z žganjekuhi. Sklep generala Pershinga. IWwsti lahko rila človek med vrstami pisma, katero je pisal ge-leml Pershing vojn«i*iu tajniku Bakerju, r katerem prosi, naj se I.'a oprosti vojaške službe. '/. drugimi besedami naj ga se pusti v pokoj soglasno s postavo, ki dovoljuje, da se sme častnik umakniti v i oko j | ki tridesetih letih službe in sirer s privoljenjem predsednika, ki bi trotovo ne zavrgel te prošnje, kajti genera! Pershing je služil «• lih let Ko je dnž I štirideset Ut. mora iti častnik v pokoj radi starosti. — Naloge, katere eni vršil tekom zadnjih let, — je pisal general Per>hi»nf. — so b:!e več ali manj važne. — Za nlogo, katero je i/ral v svetovni vojj.i, je dobil maršal Haig darilo 100.000 funtov • li pol miljona dolarjev in tudi vsi ostali poveljniki so dobili večje ali manjše nagrade. kojih najnižja ni bila manjša kot .">0.000 dolarjev. Vsi ti angleški častniki bodo vlekli še nadalje svojo aktivno plačo in pokojnino. /a svojo si uit hi v Franciji pa je bil general John Pershing ime-Mmn polnim genera''«iM z dosmrtno plačo £10.000 na leto, a nemogoče je l»,lo dobiti /nt., delo. ki bi bilo primerno njegovi stopnji. V kongresu se jv- predlagalo. naj ga napravi načelnikom štaba, dokler bo stal v aktivni službi armade, vendar pa se je nasprotovalo temu povsem p* i memo. da ima predsednik kot vrliovifi poveljnik pravico iimn» \ati človeka za to važno nifsto. Ker pove-) j n jejo generalni niajeiji depart men t ou». I»i l»ilo tako imenovanje pod častjo polnega rala. Razventega pa >e predstavlja general- ne majorje z i/toka na za pa d ter z juga na sver in obratno in v«"-a-s'h tudi na Filipine. < »či\ idno je. da ni inoiro -e polnega generala imenovati na tako mesto in tudi ne Goveroers Maud v New Yorku. ki je drugače najbolj edlično med temi mesti. General Pershiuv l i ne mogel biti svetovalec vojnega ta jnika a sta se poslovila od Calumeta in neštevilnih prijateljev ter jo meseca februarja prijet radi pro-hibicije. Trikrat je bil klican na sodnijo, pa ni bilo. V torek 2. junija je bil zopet klican ob 9. zjutraj in zopet ga ni bilo, nakar ga je sodnik kaznoval z globo $1000.00. Takoj, ko je bila kazen izrečena, je prišel Krause. Toda prepozno. Sodnik se ni dal omehčati in globa $1000.00 je ostala. Dopisi. Hfcilwood, Pa. O delavskih razmerah ne bom poročal, ker mislim, da so povsod odrinila na svoj novi dom v Sanj^,^ fcakor tukaj. Bernardino, ('al. Želimo, da #bi Sporočam pa žalostno novico, novoporočeuca uživala dolgo letela. Umrli so v Ljubljani: Kobilice v Hercegovini Marija Ponikvar, posestnikovu s,. pojavile, posebno v okolici zena. 51) let. Most ar ja. k i >o pokrile nekoliko Ana Potrebuješ, delavčeva hC-i. kvadratnih metrov povi^ine. Ho- ,t>ta- .je se. >koda, hči kovinskega strugarja, 10 mesecev. Ivan Močnik, kočar. 54 let. Luku Crnkovič, zasebnik, 5«) let. Jernej Žargi, tapetnik. let. Na'in, i ko je p« >iop;il,i Atnenka s svojim zmasovilim genera- na t'alumet iz % Ind. Name-| slabo tu na Moxhamu, tako <1< lom. opravičuje v po'ni meri izrek, da republik*' ne poznajo livalež-»•»»^i i in d* m* iznebe Ijmli kakorhitro so za vršili svojo koristno na-lopo, —- Za sporazum in proti sporazumu. Rim ki M«'»>affp»rii" in milanski "Seeolo" sta potna uade, tla skoro r»-ioi nesrečno za\le«eua jadranska kriz^. Prvi li-st p*»nH-a iz Helgrada, da je .ln;»<»* la\i ja prožita duha najvf«"je jwmiirljivosti in poudarja, da j»- pr>-l^ vsaki dru«i poti l»i padli v nasprotstva in v škodo, katere bi ne bilo mogo«'-e nikdar popraviti. ''Idea Nazio^ nale", glasilo oacijouatistov. pa rohni na Nittija in Svialoja. da sta izdajalca i t al ja tiske * t vari. N it t i jn manjka italijanski animus, zato pa ponižuje Italijo pred vsem svetom. Jugoslavija ne zasluži nika-kega obzira, njej s«« mora vzeti vsaka lmza za ofenzivo z nasprotne strari Jadran«, napraviti okoli nje ohro«" sovražnikov, zlasti pa postaviti proti njej Albanijo, sisiirno prijateljieo Italije. "'Idea Na-zionale" je ogoreena iti huda pa je v svoji sveti jezi pozabila, kako so prav italjanski listi pred krakim tožili. d«T Italija ne more v Al-l aniji ničesar opraviti. Obro«- okoli Jugoslavije ostane le v sanjah razburjene **Idre Nazonale**. premogarskim delavcem ne svetujem. da bi hodili sem za delom. Na društvenem polju smo pa jako dobri. Imamo več podpornih in tudi zabavnih društev. Dne 4. julija priredi slovenska Moxham godba plesno veselico v Slovenskem Delavskem Domu. Omenjenega dne se obhaja 81et-niea, odkar se je vstanovila slovenska godba. Torej, rojaki in ro- rava se tu nastaniti za stalnos Mr. Joseph Agnn-, ki je ]»re«! par tedni šel po ''kontri'% se je vrnil na falumet. I*rigualo ga je domotoije. Odločil se še ni, če bo ostal tu ali pa če bo ie enkrat poskusil srečo s potovanjem. Miss Anna Fretz iz Oseeole je odpotovala v Milwaukee, Wis. Joliet, IlL V torek 2. junija sta bila v naši, jak in je. pridite, da obhajate 8-eerkvi ob ft. uri pri slovesni svetil letnico z nami. Program bo pri-uiaši poročena Mr. George Stonič občen pozneje v listih, ml. in Miss Angela Chudv. Za to- Naročnik lista, variša je bil Mr. F1 rank Vraniear.j a tovarsiea pa je bila sestra ne-j niča. našega trgovca na vogalu Neopravičena relacija med North <*hieago in Clav cest, kjer| _ . . . se je vršila ženitovanjska gostija j |(f0|||) ||) 0111306111 Potem se je mladi parček odpe-| * I ja! na ženit ovan jsko potovanje i po raznih krajih vzhoda. Vrneta I Poročevalec lista 'BeHiner Tag-se v par tednih v Chicago, kjer Matt' poroča o vtisih, ki jih je je ženin vposlen pri WesternI v naši prestoliei v Belgr;»-Eleetrie Co. Bito srečno! I>ol«(.kljuna štorklja je vasova- Denar je dober služabnik, toda slab gospodar. Zmernost se ravna po zaslugah, katere ima pred seboj. Prebrisana nljudnost pa da vsem vse. v namenu, da bo od vseh vse /».|-j|, zidala vile dobila nazaj. Industrija v Srbiji. V zadnjem {asu se je začelo «:le-de obnove industrije v Srbiji ži-vahnenjše gibanje. V l "žicah je ž«' začela obratovati tovarna za tkanine; tudi predilnica v Nišu začne z obratovanjem, kadar bodo montirani stroji. Umestna odredba. Oradsko poglavarstvo v Sarajevu jc izdalo plakate, katere vidiš po vseh javnih lokalih, cestah itd. dobesedno glaseče: "I pozo-rtiju sc svi stanovnici grada Sarajeva, da poštuju zemlju i narod. medju kojim žive i da govore srpski ili hrvatski. 1'moljavaju se ^radjani gruda Sarajeva, da čuvaju iia<-i'>nalni karakter svoga •rrada. - (Jradsko poglavarstvo. Tatvina 150,000 lir. Neki Italjan po imenu Napoleone Pogliari je pinlruznieo ljuli-ljauske Kr«*4»,«KH> lir. Po golju- ▲retacije prerratnikov ' r dijL Nem- be. obtožiti generale von Holsen von l.ettow in Strampla, polkovnika barona WangeTheitna in Le-Pml vodstvom parlamentarne-'delmurja. p«Kli>olkovnika Kleewir ga državnega podtajnika v mini- tza in majorja Matthiasa ter jih strutvu državne br»mbe poalujoči odpustiti iz služb«; generala ton urad, kateremu je poverjena pre-jder Hardt, podpolko\-nika Wr» inkava dogodkov y marcu, je pre-,trella ^er majorja von Stidow in iakal 14 prioierov in jo predlagal. Bocko poslati na dopust ter jih 4ršeme bram- lobtoiiti. : ..... !a tin. Mesto ie postalo neobičajno živahno. V mestu se vidi mnogo pri družini John Dragovan na tujcev; ne le Francozov in Angle- North Nicholson St. Prinesla jim je spet sinka. Mr. Leo Adamič. 1604 Nichol- žcv marveč tudi Amerikancev, ki vedo, koliko naravnih in neizrai*-ljenih bogastev ima Jugoslavija. son St.. ki je že več mesecev bo-!v mes(ll jp tlI(li mnogo ruskih be-lehal. odkar je imel januarja in-!glllleev ki jim ^ življenje ni po-flt^iico, se zopet nekoliko bolje' bnQ prijetoo z ozirom na nizko IKM-uti. — Mr. John Fido 1:508 N.Ltanje nib|ja Ljndstvo govori o Hickory St., je bil v« tednov 0č, damo so vstopnine proste. Na veselo svidenje v nedeljo 27. junija! \ Vsem članom omenjenega društva se naznanja, da kdor se ne vdeleži tega piknika, ima prispevati v društveno blagajno kakor ponavadi; izvzeti so le oddaljeni člani in bolniki. Martin Kljueevšek, zapisnikar. (3x 4411—6). /\ 4 _a._' -J__- a. • \ _1».__ _ G o 1 i ca. Spiul dr. L C. Oblak. i i ljuhknga gričevja vinorodne Dolenjske in temnega, gozdnega predkraškega gorovja, feza kate-rega gledajo stari goli čuvaji Notranjske s sivih kraških ples. Zanimivejši in vabljivejši pa je vendarle j*>gled na koroško stran in ba* ta razgled je, po katerem je zaslovela sirom sveta Golica. Težko pa je pravzaprav dati eni ali drugi strani prednost. Na kranjski strani nam veže oko in rrre krasota in veličastno«« Tri-na takozvano Molzisče; ločita p©!]*1**"1"*« pogorja, ki se menda t. na Golico in na sedlo Koč no ,k1 »»koder tako lepo ne očituje, kakor z Golice, Koroška nas pa (Konee) Mi pustimo raje nemško pot na strani ter jo mahnemo po lepi v osni poti od Karlovega rovi proti Kočni. Mimo dveh rovov do%pcmo v kratkem času do Rei-chenherga, to je do gorenjih Savskih jam z rudniškim poslopjem in žgalnico, kjer se lepa cesta neha. . Jzza Karnskih alp ob meji koroiko-italjanski strmijo v nebo čudoviti liki slavnih tirolskih Dolomitov. Veliknoak je okvir razgleda, ki >.e razirrinja ]>red teboj;' preveč je za enkrat. in besede so preslabe. da bi mogle izraziti krasoto tiga pri rodnega prizora, ki ti ga ^ I »ost a vilo jreproducirati noben u-" 'iitetnik. Koliko raznobojnih pokrajinskih slik. koliko markant-nih točk v tem orjaškem gorskem vencu! Meje jtiprm pod fcpitelizipqm. WALLACE CALHOUN. Stari pečat sramote, £i je bil včasi pripojen besedi socijalizem, gine bolj in bolj. Poizkusi, da bi se diskreditirali ukrepi socijalnega i'a pred ka s tem, da se označujejo za socijalistične, so izpodleteli in modrejši nazadnjaki so prisiljeni, ua se poslužujejo druge taktike. Bliža se že čas, ko boJo zmerni reformatorji priporočali svoje reforme s tem, da jih imenujejo socijalistične. Po deželi se razširja neka dobrodušna zadovoljnost, ki zbira vse ukrepe za socijalno blaginjo-v eno prijazno butaro iu bi rada zbudila mnenje, da je majhnega pomena .kakšne socijeJne nazore im«i ta ali oui, če ima le dobro voljo. Seznanjamo se z različnimi poizkusi, stremečimi za sestavlje-njem socijalnega programa, ki bi ga mogel sprejeti vsak "dober državljan" in bi mogel delati na njega podlagi, ne glede na to. kaj misli o socijalnem razvoju in o smeri, ki jo je želeti z ozirom na so-cijalni napredek. Skoraj za gotovo se smatra, da bi bilo treba le zadeti pravi čar, pa bi bilo lahko anarhisti, socijalisti, industrijalci, individualisti, kapitalst najlepše sporazumljeni ln take meglene sanje nam podajajo v imenu — znanosti. Če se ne pazi ostro, se lahko zgodi, da zavliečejo dalevce za socijalni napredek v nedoločeno zmes, ki bo zastopnikom privilegijev prav ugajala. Hvaljenje oportuniz-ma v socijalistinčuih "rstah je dokaz te nočne more, ki grozi gi-banjn. Ni davno, kar ji dobro znan ekonomist zasmehoval podrejenega moža, ki sc je stmural poklicanega, da se bojuje kot socijalist. "Poglejte", mu je dejal veliki mož. 44Vi verjemate v to in ono in IJLt.J II ui . .1 u m Načrt za poletje. Ko prideApoletje s svojimi vročimi soparnimi dnevi, je treba hišno delo vseeno opravljati. Napravite to hladnim f>otom, s pomočjo elektrike. Električni likalnik prištedi pot ter izključi vroče peči. Naročite zgodaj, kajti produkcija ne more zadostiti sedanjim zahtevam. The New \ork Edison Company % of/ Year Service tJcnrral Offices: Irving Place and 15th Street % District Offices where Electrical Appliances of all kinds are on display 20 Norfolk St comer Hester St »51 East 86th St bet Lcxinpon 3rd Are« 4M- Broadway near Canal St 15 East 125th St near 5th Are 10 lfVmg Place corner I 5th St 362 Ease 149th Sc near Cowtlamh Ave 1x4 West Srbet B'wajr t-6th Ave 555 T remont Are corner Monterer Are ItaHanskl socijalist Troves za balMo zvezo 15c lože razumljiva postane zadeva, če preniotrimo kapitalist ič-še v kaj drugega, Saj tudi jaz. Vi hočete delati za te ideje, jaz tu- uo reformo s stališča dobro znanega gospodarskega zakona o poje-di. oda jaz se ne imenujem socijalista. Kaj pomaga, če maftate zj1Dajočem povračilu. I~.hko to izrazimo tako.- Kapitalistu se izplača-rdvčo zastavo in pridigate revolucijo!" — a dogodek je zelo zua-lj0 reforme, ki izboljšajo delovne pogoje, dokler prinaša na ta način čiieu zgled konfuzije, hi vlada. Odgovor je lahak. Mladi mož naj bi'žrtvovani denar normalne dividende vsled povišane uspešnosti. To-bil odgovoril svojemu znamenitemu predpostavljenemu tako: "Oba da enkrat pride do tega, ko ne more povečano blagostanje delavstva hočeva korakati, v gotovi smeri. Jaz se družim s tistimi, ki prit i-1 povišat i njegove produktivne sposobnosti, vsaj i.e v taki ska jo z vso me?jo v tej smeri. Vam, ki nimate volje, da se jim'imelo kaj pomena. Čim pride reforma do te točke, ko ne pridružite. * | reostaj:* nic drugega, kakor da se pridružite tistim,'pitalistu več normalne dividende, s« ny>ra zgoditi eno od dvojega: IZ tosnje nov.. Že dosedaj je bilo opaziti nenavadno veliko število toma" dov in velike so bile izgube na življenih in imetju« Boječe osebe v pasu tornadov opazujejo s strahom Vendar pa nam oko nehote zo- Jolij lepo; ki so p rot ■ v«»ji volji gnani napram socijalizmu. ali pai ti kos poti z uej;^ it' iH.m. da t=e vam bo na ta ali oui način mogoee izogniti cele pot ". E I* n je delal s tistimi, ki so z njim vred verjeli; drugi je bil vržen v mešanico, ki večnoma zavrača njegove misli. Prav tukaj je tista točka, kjer je treba jasnosti, če se-hočemo ubraniti pisaue zmešnjave, o kateri smo prej govorili. Prav malo je danes še soeijalistov, ki vrjainejo v teorijo narašča jočes mizerije. Temelj it ejša kritika nas poučuje, da Marx iii nameraval učiti, da se bt»do delavske razmere trajno slabšale. Zdi se. da je spoznaval naspioino silo v prosvetljeni delavski organizaciji, — silo, ki bi mogla v večji ali manjši meri izraxnati, kar je smatral za normalno tedenco pod neomejenim kapitalizmom, tendenco po popolnem ponižanju proletarijata. Če motimo vprašanje z drugega vidika nam pravijo marxisti, da so se delavske razmere tekom zadnjih generacij dvigale, ampak da se je medtem blagostanje višjih razredov boljinbolj oddaljevalo iu dvigalo nad delavsko, tako da je relativni položaj postajal neugodnejši. V socijalističnem jeziku izraženo je stopnja izkoriščanja večja kot prej. Zdelo bi se torej t".a je stopnjevano izboijšavanje delavskega položaja in naraščanje delavske moči za dosego boljših življenskih pogojev v zvezi z naraščanjem in pojačaujem kapitalizma in odvisno od njega. Na jHvibgi tega dejstva lahko razumemo tiste zmerne'"* reform atorjt1 lutne stopnje ianje sorazmerno z vodno bolj uspešno produkcijo in z rapiduo se j Jj« izbrišete tornado dvigajočo višino kapitalistične moči. Omogočeno nam je tudi. da o-'svniih skrhi cenimo dobro voljo gotovih kapitalistov, ki bi ladi pomagali izboljšati pogoje dela. Človek si lahko dovoli, da poviša svoje prispevke za dobrodelne namene, če je pri tem njegov.prebitek vedno večji, kot jc bil prej. Toda nobena t h skupin ni posbuo važna. Kardinalno vprašanj je sedaj to: Kako daleč morejc segati reforme, da ne izpodrinejo kapitalizma samega * Včasi smo misli'i. ua se suče višina plač pod kapitalizmom ved: no okrog točke, kjer je delavstvu še mogoče, da eksistira. Ta teorija Razprava o zunanji politiki se jc glasom poročil v listih nadaljevala v seji italjanske zbornice. Poslanec L'ibriola je povdarjal fdede jadranskega vprašanja, da ui nobenega, ki bi ne želel dobrih odnošajev z Jugoslovani in Grki, toda italjanski državni interes, da bi bil zahteva!, da se jim ne dovolijo koncesije, ki so v navskrižju načelom popolne italjanske varnosti na Jadranu. Poslanec Treves (socijalist) je povdarjal : Kar se tič • jadranskega vprašanja. je to xprašanje v tesni zve-z. z oalkanskim vprašanjem. Tu-d- če se doseže sporazum z Jugoslavijo. se vprašanje ne bo rešilo. Treba je narediti konec trenju na lialkanu potom sporazuma med ii.imi narodi, ki se smatrajo za vazale evropskih v Lis t i. Kar se t.če Reke. je povdarjal. da je postalo to vprašanje državno vprašanje oil časa, ko se je priznal Italiji Trst; morala se je zahtevati tudi Reka zaradi konkurence, ki bi nastala, «"•■ bi Reka prišla v druge roke. Jadran ne more biti izključno italjanski. kakor bi ne mogel biti izključno jugoslovanski. Za rešitev jadranskega vprašanja ne zadostuje sporazum med Italijo iu Jugoslavijo; treba se je vrniti k Mazzinijevi ideji balkanske zveze, ki lii obsegala tudi Carigrad. Tudi vzhodno vprašanje sc he more rešiti brez Rusije, čeravno se je boljševiška vlada od- . 1« kla zahtevi p o Carigradu in dru-\sf» znamenja kažejo, da bo le'lter si stopujema i z voju je jo svojo m0rskili ožinah šn je leto, leto tornadov ali ciklo-[ pot proti severu. Severni vetrovi" _ ji, postane kapitalistu z odprtimi očmi jasno, da se izplača stopnje-vaje utrjevati te razmere, s čimer se dvigne uspešnost človeške črede do zaželjene višine. To stališče določa merilo reformatoričnega napredka pod kapitalizmom. meri. da bi urmaša ka Reforma se mora ustaviti, ali pa se izpodkoplje kapitalizem. Če st prekorači točka, kjer prinaša reforma kapitalistu še dobiček, ni goban je več reforma, i. in pa k postane revolucija. Kapitalizem je od-ražeu. Socijalizem je i«a poti.... To je meja pod kapitalizmom. ine tornadov. tudi nočejo popustiti, a ne mora* i jo umakniti večji sili ter se umi*j <r'K,al radlkale<,1»-in se poskrijejo po kleteh, kadar, v Tennessee in Kentuekv. prične grmeti za jugo~zapadu. j Nato pride na vrsto Kansas. Ta Ce imate strah pred tornadi, je. država priznava svojo premw v veliko odvisno od tega, v katerem številnih ozirih, a njeni prebivalci delu Združenih držav živite. Če obsojajo na strog način splošno! tornado j tain: (wsaiwssiiwssiiwssi je, ki so zadovoljni z najbolj mršavim izboljšanjem abso-,ž,h?te ob Atlantiški obali ali pa v razširjeno mnenje, da je torn, , , . 1 - - i»- u 1- državah Nove Anglije, ali pa za" doma iz Kausasa 111 da uganja t ije delavskega položaja, ne da bi vprašali, ce je to izbolj- , , D , . - . , . ej . 1 .. . * 1 padno o-da. Tam pa vabi z vedre v na vc prija/na Kadilmkova k<«-a. v pet in zopet uhaja od vrhov dolil". . _ ............. . .. v Rožno dolino. v okolico lepo,JC blla fa,alno pomanjkljiva. 111 sicer zato. ker ne gre pod kapitaliz- vnlnega Celovca, na bregove tem im°m stren,lienie u «« vzdržuje zadostno število delaveev, nozeb nega jezera v p«>dnožje o-'i,,nl>a'lC za tem. tla se trajno povišuje uspešnost dela. Tako to- ta zadnja pot je četa Dobrača. kjer se beli Beljak!1*«* revidiramo "železni mezdni zakon", (katerega mimogre- 'z vitkim stolpom starodavne eer rečeno Max nikdar ni priznaval), v tem smislu. Poti kapitaliz-k\e iu v čigar bližini blesti v pod- I,lom dosegajo poprečne plače višino, ki je potrebna, da vstraja sedanja generacija na i-i/eljeiii višini uspešnosti, in da sc vzgoji bo-ttoča generacija za z:o vrha. ki je pomaknjen od p trd vse m pa to dolgo, čudovito1 hm proti zahodu, prideš ml Jesenske kocc tihli v di«K«Miali ob po-očju 1«hU »teze tod ui nadelane *r je zato hoja težavnejša. Mi p« krasno Vrbsko jezero, po katerem iščemo ladje in parniki; in istini jih lahko opaziš s pro-ihVsoiu. Iu kako ljubko se v stilu na serjM i|iue. ki pri I blest i v mali razdalji tnl velikan vedejo gori na glavno usedo. D«>-spev aim na sedlo se raagrne jkmI nami Kortaška. na katero stran je tiolica kakor vse soMedne vanke struio, skoro navpično na nekaterih krajih odsekana; ta ko^ ro«ka stran gore je ponekinl inte-resautno razvita. Od aedla vodi lepa in varna steza ves čas po robu do uajvišje tis ke. Očarani od razgleda na obe »t ran i P«wti»vi pred na« ličua stavba: Kaddnikova koča, — odprta in dobrodošla vsem. ki »o 4*dobre volje". Zadovoljno in veselega srca raztegnemo po %koro štiri-urni hoji iz Jeaenic v kočo svoje trudne ude in skoro ae čutimo kakor doma. Potem pa je prva »tvar, da preniotrimo tolike alavljeni razgled. I)s, ta krasni rsxgled, ta veMkan* aki okvir, ki oklepa toliko raznobojnih alik, na eni strani malo-dane celo Koroško z njenimi slavnimi jezeri, na dnini pa Kranjsko s vsemi raBnolikimi vrhovi, od nsjdivnsjftib sten in grebenov v doli do o« au skega Vrl»skega jezera severno od njega med zelenim gričevjem drugo jezerce kakor svetlo očes-Kara-{ce! Štiri jezera se nam smehljajo naproti, ko stojimo na vrliu Golice. — Kolikorkrat jih zrem doli z zelene CJofiee. prihaja mi v spomin slavni Sehaflierg v Salzka-mergutu. Kar je Schafberg s svojim krasnim planinskim hotelom »koro ne opazimo, kdaj se"sredi gorenjeavstrijskih jezer za Šalzkamergut, to j« Golica k svojo skromno, prijazno Kadilnikovo koča za nas. Celo isti pokrajinski značaj iu milieu leži v ol>eh teh gorah, isto odsekano raztegnjeno pobočje proti severni atrsai. skoro ista višina in ista lahkota, a katero dospe« na oba ta znamenita vrhova! Pa tudi razgled na Dachstein s Sehafberga sili me v to primero z Golico, za katero je v tem pogleda i«to Triglav v nje-govqm veličanstvu. T n ne po kriviei se cuje naziva t i Golico tudi 4slovenski Rigi'. Vsi remo. kaj je Ktfci sredi švicarskih jezer; in družbi. Lahko bi sc ugovarjalo .da je kapital v preteklosti nasprotoval vsakemu izboljšanju delovnih pogojev. To je bilo resnično, ampak i»i več resnično, čim je prične kapital spajati :n čim odpre oči. Ne more pričakovati, da se bo posameznemu kapitalistu ljubilo izbolj šati položaj njegovih delavcev, dokler ne store tega tudi drugi kapitalisti. Čemu naj b: za pravljal denar za ljudi, ki ga uteguejo za pustiti in oditi drugam, pa odnesti v drugo'pod jet je višje sposobnosti, ki so si jih pridobili vsled njegove dobrote ? Toda če si kakšna drlžba zagotovi monoj>o! in postane edina prodajalka gotove vrste dela, se izplača izboljšati življenjske pogoje delavstva. Kajti monopol. ki ga ima nad njim, je iz njega napravil takorekoč živino, in človek, ki ne skrbi za svojo čredo, je neumen. Zlasti če se doseže sporazum. da se nalože potom zakona vsem delodajalcem enaki pogo " "V .....1? Rigi. smemo z ozirom na naše raz- Komunisti so hoteli odpeljati biv-inere nazivati Golieo naš "sloven- sega ministra. ski Rigi". —- Gotovo je. da je Goliea ena naj- j Z Dunaja se poroča: Ponoči so znamenitejših razglednih točk na vdrli v hotel, v katerem stanuje Slovenskem. Glede na mali trud. bivši vojni minister general ki ga zahteva izlet na njen pri-(Schnetzer, ki je bil za Kunove nteroma niaki vrh, je Golica po-'vlade na Madžarskem član sege-leg notranjskega Snežnika in Tri- dinske vlade, trije madžarski ko-glava na jh valečne jia * * gora, munisti, ki so se izdali za var kar jih imamo, pa tudi edini vrh. nostne organe, ter skušali Schne ki ima podlago za velik planinski tzerja odpeljati. Vsi trije komu Schafberg tndi forenjeavstrijski Ugt, hotel. Koliko razlike je v porabi časa in napornosti ture med Golico in drugpimi dosti višjimi vrhovi Karavank, toda kar se tiče razgleda, je ni nobenel Smelo trdim. da z nobenega karavanskega vrha ne pregledan tako lepo ko-ako nasi vaje roike dežele k«W ravno s Go- nisti. po imenu Fekete, Stciner in Ferage, so bili aretirani. Komu niati so obdolžili Sehnetzerja. da je Horthjrjev emisar in da ftodpi ra na Dunaju monarkistično pre vratno gibanje. Pri Sehnetzerju je bile radi tefa izvršena h ima preiskava, ki je izkazala neutemeljeno«! ofrOoliiVfe, iz seznama svojih skrbi. Pred kratkim so sicer listi po" ročali o nekem tornadu, ki je ob* Lskal neki kraj na Long Island, a opis tega tornada ni izgledal ta' ko kot da bi šlo za resničen torna" do kot g«i poznajo prebivalci za" padnih držav. Oni, ki stanuje' v veliki Missis" sippi dolini, storijo prav, če se vznemirjenjem ozirajo na vre" menske znake tekom tekočega le" ta. Tornado je doma v neizmerni kotlini, ki leži med Allegheny go" rami iztoku ter kontinentalnim razvodjem na zapadu. Sezija tornadov pa sc premika v severni smerj s solncem vred. Pre" bi valeč srednjega zapada lahko pogleda v svoj koledar ter v pri* bližno dobro. Če ga bo obiskal tor" nado po kosilu ali ne. Sl^oro v vsakem slučaju pa je lahko prepričan, a, sramotno, — je od vrnil grof. — in brez prilke za boj. Prav nič s*> ne bomo borili, temveč izginili bomo kot fili»tri. Korakati proti Parizu! Torej še ne veste enega f Da bi v trenutku, ko bi prišli v Pariz, padle hiše med nami kot se je zgrnilo Rdeče morje nad Faraonom T Zapu>;i!;t boste v Franciji proklcto ime in vaše otroke bodo pobijali tako kot one volkulje. — Kako naj umri m grof, — je rekla kraljica ponosno. — Pro-fcjm, naučite me to. — Kot žrtev, madama. — je odvrnil spoštljivo gospod de Charnv, — kot pade kraljiea. smehljaje ter oproščajoč onim. ki jo pretepajo. Ah. če bi imeli petsto tiso«*- mož kot jaz. potem bi vam rekel: Napotimo se. napotimo se še v tej noči iu jutri boste vladali v Tuile-rijah. Jutri bi si lahko zopet osvojili prestol. — O, — je vzkliknila kraljica. — vi ,na katerega sem sfctvila \sa svoja tipanja! — I>a, jaz sem obupan, madama, ker misli cela Francija tako kot Pariz, ker hi vašo armado, »"e bi bila zmagovita v Parizu, požrli v Lyon sli. Rouen. Lili*. Strasbutgu, Nantes in številnih drugih mestih. Na noge, madama. pogum. Meč v nožnico. — Ali sem raditega zbrala krog sebe toliko pogumnih mož ter jint vlila pngum v sna! —je vzkliknila kraljica. — O je to vaše ;iaziranje, madama. potem ukazite in ie danes odkorakamo proti Parizu. Govorite! Toliko poštenosti ležalo v tej ponudbi, da je kraljico bolj preplašila kot pa bi jo prestrašilo zavrnenje. Vrgla se je na neko /oto, kjer se je dolgo easa borila s svojim ponosni. Konečno pa je dvignila glavo ter govorila: — firof, ali želite, da ostanem nedelavna? — Jaz imam če*t svetovati vaštuiu veličanstvu. — Ah, madama. aa sem vas razjezil? — je vprašal grof, ki sc jc pri tetn ozrl v kraljico z žalostjo, ki je bila polna neizrečne ljubezni. — Ne, dajte mi .-vejo roko. Qrof s«' je priklon-) ter podal kraljici svojo roko. —- Moram vas pokarati, — je rekla kraljica, ki se je skušala n*Kmehniti. — In zakaj, madama? * — Ker imate brata v službi ter sem izvedela za to le slučajno... k — Ne razumem. — hares zvečer >*iii videla nekega huzarskega častnika.... — A to je moj brat tjeorgea. — Zakaj pa niste še nikdar govorili o tem mladem možu? Zakaj ne zavzema vi»j«*^a mesta v kakem polku? Ker j«* m- ris'«, tu lad in neizkušen. Ker ni vreden poveljevati kot na Tel n k in konečno ker ni dejstvo, da me je počastilo vaše ve-l.rahstvo s svojim prijateljstvom. Še nikak vzrok, da bi na stroške številnih vrednih pbinenitašev, ki so bolj vredni, skušal spraviti pod streho svoje brate. — Torej imate še « nega brata* — I>a, madama. ii: pripravljen je umreti za vaše veličanstvo kot ostala dva. — Torej ne potrebujete ničesar? — Ničt sar. madam i. Mi smo tako srečni, da lahko položimo ne le svoje življenje, temveč tudi svoje premoženje pred noge vašega veličanstva. Ko je izgovoril te zadnje besede, je bilo čuti iz sosednje sobe bolestno stokanje. Kraljiea je vstala, pohitela proti vratom, jih odprla te silno zakričala. Videla je neko žensko, ki se je zvijaU v velikih kreih po preprogi. — grof iea, — je rekla tiho proti gospodu de Charnv, _ gotovo naju je slišala. — Ne, madama, -- je odvrnil de Charnv. — Gotovo bi opozo rila vaie veličanstvo na to. da naju je mogoče slišati. Pri tem je pohitel proti Andree ter jo dvignil v svoji roki. Kraljica pa je *iala dva koraka vstran, bleda, mrzla iu treso ča se. vaae veličanstvo za dovoljenje, da jo dam spraviti v njeno stanovanje. Ona potrebuje negevanja njenih služabnic. — Storite to, — je rekla kraljica ter posegla z roko po zvončku. Ko pa je zvonček zapel, se je vzravnala Andree ter vzkliknila v svoji blaznosti: — Gilbert! Ta Gilbert! Pri tem imenu se je stresla kraljica in grof je presenečen položil svojo ženo na zofo. V tem trenutku pa je vstopil poklicani služabnik. — Nič, — je rekia kraljica ter mu pomignila z roko, naj se odstrani. Ko sta bila sama. sta se grof in kraljica ozrla drug v drugega. Andree je zopet zapri« oči in videti je bilo kot da je nastopila nova kriza. Charnv je pokleknil k zofi ter držal svojo ženo trdno. — Gilbert. — je ponovila kraljica, — kakšno ime je to? (Dalje prihodnjič.) 3S palcev bi pri večjih mrzlih ali ček. m nntib IrC« sna Ml v Clintan. Ind. JOHN GRKAR. WL r. D. 3, (Vsanas. Mirta. Komunisti v Dalmaciji. Na železniški postaji v Mctko-viču je bil aretiran tajnik komunistične stranke v Dalmaciji Lju-bomir Maksimovič, vračajoč se iz tigitacijskega potovanja po Hrvatski, Bosni in Hercegovini in južni Dalmaciji. Ko so ga preiskali, so našli pri njem spise, ki pričajo o zvezi dalmatinskih komunistov s sovražniki. Aretirani so bili v S "tu tudi voditelji komunistov, ki se bodo zagovarjali pred vojnim sodom. Prostori Delavskega doma so zapečateni in u-stavljeno je delovanje vseh političnih komunističnih organizacij. Granovski aretiran. Po vesteh berlinskih listov so v Berlinu aretirali ukrajinskega zdravnika Granovskega. ki je na Dunaju ukrajinskemu diplomatskemu kurirju za Grško Claus-uiannu ukradel več zavojev z uov-čanicami raznih držav v vrednosti več miljonov. Pri njem so našli bankovce raznih držav v vred-j Frank Vodoptrec. Frank Govit ta Jakob Petrlch. M. F. Kobe la Pavel Bchalta. L PeruSek. Ififlrtli Mmm.: Louis Govts. GUcrt. Ml— : L. VeseL Iran Povfie. Frank Hroratlcfc. Of. . Frank (Jwif, Joaepb J. Peabel Is Anton Potjanee SL Lsaia, Ma.: Mike Ciiabrlaa. Gml Math. Crih. Gregor Zobec. N. f.: Kart Sterniis. FaBs, N. V. Frank Marte. Frank Poje m Alb. PolJSMC. Math. Sltpik. nosti več stotisin" mark. temu je tatvino tajil. Navzlic i I Frank Nakser. Charles Ksrllsjar. In Jakuto Brnik. rt Deseto poglavje. PRIZOR 8 TREMI OSEBAMI. Andree je polagoma zopet prišla k sebi, ne da bi spoznsls, kdo da ji je prišel na porioč. Le instinktivno je razumela, da ji hočejo pomagati. Njeno telo se je treslo in njene roke so se krčevito oprijemale opore, ki »e ji je nepričakovano nudila. Njen duh pa »e t:i prebudil « truplom vred. Ostal Je le nekaj «• nf r|e odprte, a brezizrazne oči grofice v njega in Andree je zakriknt!a ter sunila od sebe moža, ne da bi ga spoznala. Tekom 4-elega tega časa je obračala kraljica vstran svoje poglede, čeprav je bila njena naloga potolažiti razburjeno. Charnv je dvignit Andree s svojimi močnimi rokami, čeprav se je slednja upirala. obrnil proti kraljici, ki je še vedno stsla nepremično na mestu ter rekel: — Oprostite, maoama.... Brez dvoma ae je pripetilo nekaj iz-vanrednega. Gospa de t'liamy nima navade pasti v nezavest in dare* je prvikvaf. da j* vidim oropano zavesti. — Torej mora *elc trpeti. — je rekla kraljica, ki ae je se ved; no držala misli da je Aadrre.poslušala celi pogovor. — Ij», bres dvoma trpi, — je rekel grof, — in raditega HAZRARILO. Hostetter, Pa. Naznanjam članstvu društva •v. Alojzija št. 1:$ .ISKJ.. društvu Vet-eraica št. 13 SDPZ.. društva I.Ue Sv«»l»ode Štev. :J18 ŠNPJ. in društva sv. Antona št. 1-V* KSKJ-. •ia imamo binesečno sejo dne 20-junija ob uri popoldne za Slo-vcnsko-Hrvatslei Narodni Dom v Hostetter ju. Na dnevnem redu imamo zelo važne stvari za rwiti. Zatorej se prosi vse člane gori omenjenih društev, da se te seje jpolnoštevilno vdeleže. Torej na svidenje v nedeljo 20. junija! Jakob Povše. zapisnikar. Zastopniki "Glas Naroda" j. tal M. IxMiis Rataat. Ostanek. Nile«, Oton: Frank Kogoviek. Anton KiketJ. CHjr, Orana: M. Justin. Pa.: M. K lark*. , Pa.: Frank Jakife. Pa.: Lonia Briber. Pa.: Anton Ipevee. John DnaSar. Pa.: Ivaa Pajk ln Vid Rovaniek. pa.: Anton Jerina In Anton Koso-glov. kateri so pooblaSČenl pobirati uiuo a dnevnik "Glas Naroda". Vsak aastopnik izda potrdilo sa sroto, katero Je prejel in Jih mjtkoa pri po rofamo. Naročnina za "Glas Naroda" Je: Za celo leto 95.00; sa pol leta $300; rm Štiri mesece ; aa četrt leta $1.50. CM.: Jacob LorHn. Taah Andolfck la Frsnk Skrabse. John Gena, Frsnk Lambert n dl J. Verbis, «33 Aurora Anns a«*. n.: Joseph BostlC, Joseph Bllah la Fraak £ Frank Is John ZsleteL In Frank PodmU Pa.: U. JakoMch. Z. Jskahe. lUt rich Is L Pa.: Martin Pa.: J. Pecdlrc. Pa.: Anton Hi Tartle Crack, Pa.: Frank BchiTrer. Wert Newtsa, Pa.: Joseph Joraa. Valley, Pa.: J uri J Pravi& tk. Ps.: J. PeterneU. French Line tmttm MHUU nrnmrnm V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE TOURAINS ROCHAMSCAU FRANCE LEOeOLDINA . VABILO NA VELIKI PIKNIK, katerega priredi okrožna organizacija »t. 1 JRZ. v pondeljek dne 5. julija 1920 v slovenski naselbini 8ygan, Pa. Začetek točno ob 2. uri popoldne, in sicer prosta j zabava v gozdu do 7. ure zvečer! in od 7. do 12. pa ples v dvorani Kje je MATEVŽ ZI DARN? Pred leti je bival v Neihart, Montana. Za »jetra bi radi izvedeli sorodniki v Smarttiein pri (jor- i njeni gradu na Štajerskem, Jugoslavia. Ir'enjcni rojaki so pro^ šeni. da sra opozore na ta ogla.* ako pa sam čita. naj se oglasih HM s Mrtail Im h* srieakal potnik« sb »rMMu nalili »ar-nlkov v Mavru ter jih taCn« sSprsmM, aahimJML oo trsnspoiMisn druatva ^Bratstvo" št. 6 SXIM.!„,._ w nT,Tnrtnn(sTT^ ia h».J. Vljudno vabimo rojake in rojaki- NAZNANILO IN PEIPOBOClLO ai" iunils!nJ® iz vseh slovenskih naselbin vi _ . . a junij, i okolici, da se te veslače več kot BoJakom naznanjamo, da potu-' mogoče vdeleže, ker čisti dobiček J*e P° državi 0,1,0 nai r°jak je namenjen sirotaltn v stari do-^ •nsks vtaSs ba niovini, da se tako nekoliko obri-išejo solze ubogim sirotam. Za vse J potrebno bo preskrbel za to pri- Psrntkl m _____ tekom vojn« na tUste tehsslovsiklh wo Za ftlffcarte In ssna vpratajts v MU2IIII rtSAMil, 19 Stalo SI, R. Y. C Gosulich črta Direktno potoranje ▼ Dn-brovnik (Oravosa) in Trst. ARGENTINA .. PRES. WILSON BELVEDERE .. 1«. JUNIJA S JULIJA 15. JULIJA Patom listkov. Izdanih m* vso kra-Jo v JuaosisvlJI in Srbi JI Baakofa* usodnosti prrsea. Ara* sesa In tretjega rsareda Potniki trot joga razrUa tfobtvajo 4 Wast PHELPS BROTHERS & UO. Pssssnasr Dsssrtmowt Now f«k KDO VE KAJ? Jugoslovansko poslaništvo v Washingtnnu nas je naprosilo, naj objavimo naslednjo notico: Jugoslovansko poslaništvo v VVasliingrtonu prosi vsakega, ki bi kaj vedel o nnekem FRANČIŠKU KAVŠKKL", naj sporoči. Frančišek Kavšek je utnrl jeseni 1. 1918. Poslaništvo bi ra. julija v napredni slovenski naselbini Svgan, Pa.! Odbor. (10-12—6) Podpisani bi rad izvedel za rojaka MARTINA ŠTIUKEU. V. času selitve je v svoji zmedenosti pozabil pri meni telovnik in v njem svoto 42 dolarjev.' Ker ne maram hraniti tuje last-' nine, bi rad izvedel za njegov naslov, da bom vedel, kam za njim poslati. Cenjene rojake pa prosim, da ga^ opozore na ta o- 0*01»OT WAT rTTrn jrlas. da sc mi javi. _ Jacob . . . W*LETICH, Trt> jar, Box 128, Far re 11, Pa. Ikl Je pobirati naroc- _______________________________jnino za ulas Naroda in izdajati pravovcljcvna potrdila. J^OCtor ^^^^^ , | j Prosimo rojake, da mu gredo na roke in pa priporočamo. Za naklo- Moy — if uspešna zdravil naduho, božjast, krajev no otrpnost, padavico ter srčne, jetrne, ledi-fne ali pljočne bole sni, bslrrine v ie-ledjro, bolečine v prsih, vnete oči. noče, roke ali kriz, slekljsje. revmatizem. koine bolezni, izpuščaje, ogrre, osla-in ženske bolezni, slabo njenost se vam žo vnaprej zahva-00. Upravnmtvo Glas Naroda. ljujemo. kri. brez operacije v najkrajšem ča»u Boksa 50 flintOV po najniiji ceni. Poskušajte in se prepričajte. DOCTOR JIN FTKY MOV 3*8 tirani Street ntfsbiirch. Pa. Uradne ure: oh ilrlavnih. <><| f). d<>r<-Mn«> Oh nntrlj^h in praznikih: od 9 dopo|-do C. ivWfr. dne do I. popoldne. --•--- Suho Grozdje lmportirano is starega kraja 22 centov funt. $11.00 Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO 6153 Cksny Strast . New York, N. Y. Z naročilom pošljite $3. v naprej. Veliko zmanjšanje cen Grozdju! Grozdju! Grozdju! Kje je RLDOLF TRATNIK! I'red leti je bival v državi Pennsylvania. Od tistega časa nisem slišal več o njem. Za njega bi rada izvedela njegova žena Ana. Prosim cenjene rojake, če kateri ve za njega, naj mi sporoči. ali naj se pa sam oglasi svoji žeti i. Doma je od Nove Štifte nad Corn jim gradom na Štajerskem. Jugoslavia. Moj naslov je: Frank Tratnik, P. O. Aeneas, Wash. (10-11—6) Suha, importirano iz starega kraja. Najboljša vrsta 100 funtov 124.00 druga vrsta 100 funtov $21.00 MOST. svežega grozdja 51 gml $62.50. MOŠT. svežega grozdja 26 gal $40. Zdravilno vino Ferro China 12 Kteklenie $18.00. Nsiufite. dokler je ras ker so vse cene veljavne le za kratek {m. cena na debele. Denar se pošlje v priporočenem pismu ali po Ordera. S. KUCICH Dalmatian Cal. Grapes Co. M CORTLANDT STREET NEW YORK CITY Adolf Mantel la WMM o John Muvflri Ii NAPRODAJ dobra trivrstna nemška harmonika Mervarjevega izdelka. Zelo lahka za igrati. Rabljena le malo. dva meseea. Cena samo $82.00. Kdor jo želi, naj pošlje denar z naročilom. — L. Martinčič, 1410 ( enter St., Joliet, 111. SLUŽBO ŽELI DOBITI Slovenka z enim otrokom v državi Illinois. Naslov:. M. Jočt, 1011 Phillips Ave., Springfield, 111. Rad bi izvedel za mojega prijatelja JOHNA MENCEJ, doma iz Ičkeloke pri Igu. Poročati mu imam važno novico iz starega kraja. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, naj mi ga naznani, ali naj se pa on sam javi na naslov: Frank Žu-pec, 164 Houston S*., Barber ton, Ohio. (10-11—6) NAZNANILO IN ZAHVALA. Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, znancem in prijateljem prežalostno vest, dne je dne 1. junija 19*J0 ob 8. uri dopoldne naš ljubljeni sinček os. bratec JOHN po kratki bolezni v Gospoda zaspal v Sacred Heart (Xajsv. Srca) bolnišnici v Rieliwoodu, W. Va.. starosti 3 let in 8 mesecev. Rojen je bil v Thorpe, W1 ^a. Tem potom se prisrčno zahvaljujeva vsem onim, ki so ga spremili k zadnjemu počitku. Tebi ne-pozabljeni sinček pa naj bo lahka rojstna ameriška žemljica in r miru počivaj! % Žalujoči oatali: John in rranooa Uibaa, Urim. Jaoogfc, bratec. ~ . Riehwood. W. Va^ 3. jnn. 1920. Kako je Avstrija intrigirala Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka Dr. Josipa Goričar-ja in Lymen B. Stowe JDUOF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa. Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, pred-no se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige. Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v "New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diploma-tične tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno. Slovenic Publishing Company 82 Cortiandt Street New York City STANE $3.00 * 1JI STE BOLNI? liravIL im hot tritact tot mi ____ K •Sim, krvrw, ilvtim, tatodCns In--tltaiu tar vsakovrstna dnif* botwil. Lahko vam pnlratam vaS Sakaxll aaith rojakov, katara aam osdravll. Jaa aam aaeravH. ka *ru«l nlaa moflil. Na Cakajta. PrMlta k mani praena Ja praeasna. Cana ao tak% 4m Jih lahka vaakea amara. Pi alakava brazelaCna. PNC. Dr. H. G. BARB iPICIJALIIT MITNFIKLO ITMIT PITTaailROM. PA. rojaki, naročajte sb ha ' hajyOjz fiovnso imigMia. v OLA 8 HiRODA'