Venceslao Winkler: Molčeči zvon. Nekje za goro je žalosten svet & čudno Apravljico o molčečem zvonu. Živel je cerkovnik v Uribovski vasi in zvonil, da so vai jokali. Težki časi so bili, svet se je pre-vec smejal. Harmoniko so rajši poslušali kot pridigo. Cerkovnik je bil pa božji mož. Zvonil je z vso svetostjo in je verjel, da ne v slabo. Res so ljudje poslusali zvon holj kot vse drugo. Pa ne dolgo. V hribovsko vas ao prišli tuji ljudje. Niso govoriH po naše. Prineslt so bolezen, pijačo in slabo življenje. Zvon je pel zmeraj bolj žalostno, cerkovnik je postajal siv in truden. Ljudje niso vec po~ slušali jutrnjice in večernice. Sredi vasi je bila bela hisa. Tam so prodajali veselje in zabavo. Cerkovnik je molčal. Tepli bi ga, če bi govoril. Tudi ni razumel tujega jezika. Nazadnje so se še otroci umaknili zvonu. Takrat cerkovnik ni mogel veC prfcstajati in je umrl. Tiho so ga pokopali. Odkar je pa bil cerkovnik v zemtji, zvon ni hotel več zapeti. Vlekli bo za vrv, šli so v line, vse zastonj. Zvon ni zvonil, komaj vČasih je nerodno zaškripal. Nekaj časa so ga pustili, potem so se pa ujezili. »To vendar ne gre, da bi bili brez li zvona.« A Zbrala se je vas pred cerkvijo in so /1 prišli tudi tujci, gosposki in Crnojasi. /^c\f%i »Vrvi so napačne,« so premišljevaji. ^mbf /B Privezali so druge, pa zvon se ni oglasil. g* L& >KembeIj ne bije prav,« so rekli drugi ¦ 1 (| ft in so ga šli popravit. Zvon je Še zmeraj ¦ f jl & molčal. ¦ ^/m W V vasi je pa živel deČko, pastirček, ki Y¦ /i so ga vsi zaničevali. Prišel je mimo, nasme- m; l jal se je, prijel za vrv in zvon je čudovito j ^jj zavriskal. m J fV »Kako mu poje!« so se Čudili Ijudje. M/ Jt Tujci so pa razsodili: »To ni po postavil< TW ^L, Hoteli so ga prijeti, pa je zbežal v pla- \1 \aF