Raziskave novih zajetij vode Vodoosktba je ena izmed najpomembnejših elementov za skladen razvoj kateregakoli naselja in vssh družbenih dejavnosti. Zato je razvoj in načrto-vanje vodooskrbe ena najpomcmbnejših nalog Komunalne skupnosti. Podla- ¦ ga za racionalno nadrtovanje pa sonedvomno temeljite in uporabne raziska-ve vodnih virov in njihova zaščita pred vse večjim onesnaževanjem. V okviru DD programa Grosuplje 2000 potekaio na področju občine Grosuplje že od leta 1981 hidrogeološke raziskave, katerih glavni namen je dobiti jasno predstavo o možnostih zajema pitne in tehnološke vode za posamezna področja naše občine. Raziskovalno nalogo je pripravil GeoloŠki zavod skupaj s strokovno služ-bo Komunalne skupnosti, financirajo pa jo: Raziskovalna skupnost Slove-nije, Območna vodna skupnost Ljubljanica - Sava, Raziskovalna skupnost občine Grosuplje in Komunalna skupnost občine Grosuplje. Izvajalec delje Geološki zavod iz Ljubljane. Vrednost del v letih 1981, 1982, 1983 in 1984 znaša 12.000.000,00 din, celotni do konca leta 1985 pa bo znašal cca 20.000.000,00 din. Od tega bosta Komunalna skupnost in Raziskovalna skupnost občine Grosuplje prispevali 1 /3 celotnega zneska. Poleg raziskav celotnega območja s hidrogeološkim kartiranjem občine so bila izvršena naslednja dela: izdelana geološko inženirska in hidrogeološka karta občine, opravljene meritve vseh vodnih virov in ddočene njihove zmogljivosti, izdelana bilanca vodnih količin. Izdelane so raziskovalne drena-že v dolini Bukovjce za KS Metnaj, drenaža v Stiškem potoku za Stični -Ivančno gorico, drenaža y dolini Trsteničice, KoJce, Višnjice za Ivančno gorico in drenaža pri Gajničah za KS Smarje. Vse drenaže so dale zelo dobre lezultate. Prvič v naši občini so izdelane raziskovalne kaptažne vrtine, ki naj bi služBe kot kasnejša zajetja v Drmožniku pri Sp. Dragi, v Čmi dolini pri Grosupljem in Kačjaku pri Grosupljem. Globina vsake VTtine je cca 130 m. Tako smo v Grosupljem dobili dodatnih 30 1/sek pitne vode, kar se bo vključilo v obstcječe omrežje vodovoda. V Drmožniku pridobljenih količin pa ni rentabilno izkoriščati. Rezultati raziskav se že pridoma izkotiščajopri nadaljnjih delih za vodooskibo krajev, lci še nimajo vodovodnega omiežja (npr. Metnaj) in kot ojačitve že obstcječih sistemov (npr.Grosupje in Ivan-čna gorica). Voda iz vrtin je izredno kvalitetna, zaščita pred onesnaževanjem pa je enostavna. V letu 1984 nameiavamo izdelati varstvene pasove za vse izvire pitne vode v občini in pripraviti novi odlok o le-teh. Letos in v naslednjem letu pa nameravamo izdelati še dve kaptažni vrtini globine 100 m. Točne lokacije še niso določene, verjetno pa bo prva v Cmi dolini pri Grosupljem, druga pa v ViSnji gari. S tem pa bi bil program raziskav v celoti zaklj učen. KOMUNALNA SKUPNOST