PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATEUE
PROLETAREC
Glasilo Jugoslovansko Socialistične Zveze in Prosvetne Matice
NO. 2084.
AM ti

OFFICIAL ORGAN * OF
J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL BUREAU
CHICAGO, ILL., September 17, 1947.
fiihiiRD«d w—*lj At 2S01 S. Uwndals Ave.
«,i LETO—-VOL. XLII.
0
Združeni nqrodi, USA in "rdeia nevarnost"
TO J ESEN se bodo vršile velike konference—'ene glede bo-'točnosti Nemčije in o mirovni pogodbi s Avstrijo. Dalje celotna i oii t e rem-a Združenih narodov, kar se vse vrši več ali manj pod pašo nadvlado, kajti Zed. države imajo večino v varnostnem vvetu in v koncilu organizacije Združenih narodov (United Nations). Za ta privilegij plačuje stroške sa dežele, katere z njim c rte. Uncle Sam. In vse to počnemo največ zaradi strahu pred • rdečo nevarnostjo*, ki se razteza po svetu. Oziroma, ta strah m ustvarjamo in si ga povečavamo z vnanjo politiko, o kateri naša \lada trdi, da je mirovna, toda Henry Wallace in drugi kritiki pa so prepričani, da z njo ne moremo dovesti našo deželo ter ostali svet drugam kot v novo splošno vojno.
Združeni narodi v brezmočnosti radi napačnega vstroja
Politika sile in tekmo za kontrolo nad svetom. — Trygve Lie svari pred večanjem politične zmede in bede. - Cemu naj bi bil sporazum nemogoč?
Ta teden se je pričelo v New Yorku zborovanje organizacije Združenih narodov. Okrog 60 držav je zastopanih in kakih na-daljnih pet ali sedem jih je vprašalo za pristop. Nekatere slednjih so bile med vojno članice osiščne zveze, med njimi Italija, ki je bila pod Mussolini-jem iniciatorica osišca.
Slabi izgledi za mir
Združeni narodi, ki so obetali postati v graditvi svetovnega miru res mogočna sila — ne pa kot je bila pokojna liga narodov, niso bili doslej na svojih konferencah še nič drugega kot be-tedniško društvo, oziroma organizacija pričkanja.
Isto velja o varnostnem svetu
Združenih narodov. Oziroma je prav ta kriv, da ni mogoče priti
rlo sporazuma.
Bitka — dosedaj je bila le šc diplomatska in ekonomska, in na Grškem, na Kitajskem in deloma v Perziji pa tudi t orožjem ; sc jc nevarno razvila med Zed. državami in Sovj. unijo.
Mnogi diplomati v Z. N. dol-že obe ti zadnji veliki velesili krivim za to
ker v njemu nikoli ne veš, kdaj se dogodi slučaj ala Sarajevo.
Generalni tajnik Združenih narodov, Norvežan Trygve Lie, je v svojem govoru v Bostonu nekaj dni pred pričetkom zborovanja na naslov Zed. držav in Sovjetske unije dejal, da bo zmeda nadaljevana, da bodo ljudstva ostala v bedi, in da bo na svetu nepokoj, spremljan z "Kredi, ako se tiste vlade, ki /a zgraditev miru največ odgovornosti, ne zedinijo delati skupaj. In svaril jih je tudi pred graditvijo blokov, ker s tako de-»tvijo ne bi imela organizacija združenih narodov nikaktfne bodočnosti. . i
tdvrfrd Beneš svari
isti dan kot Trygve Lie je sv*ril ljudstvo svoje države ter ostali svet pred pretečo krizo predsednik čehosdovaike repute Edvard Beneš.
Svetovni položaj Je zelo re-s°n velilfo resnejši kot pa si predstavljate", je dejal Beneš.
r«gs dejstva nočem skrivati ^ seH in nimam nobenega ni»mona, da bi ga skrival pred Varni,"
Državni tajnik Marshall za varnest Grčije
V soboto 14. sept. je govoril v New Yorku pred 900 udeleženci shoda "American Association for the United Nations" za več moči splošnemu zboru Združenih narodov, kar bi pomenilo, da bi v bodoče yarnostni svet Z. N. ne imel več absolutne besede Stalne članice varnostnega sveta so Zed. države, Sovjetska unija, Anglija, Francija in Kitajska. In poleg teh še šest družili držav, ki sc menjajo vsako leto. Sklepi varnostnega sveta so veljavni le. ako zanje glasujejo vse trajne članice. Ako pa sklep katera izmed njih vetire. je neveljaven, tudi če so vsi drugi za.	«,
Sovj. unija se je v sedanjem zasedanju varnostnega sveta poslužila pravice vetiranja petkrat. Zavrgla je med drugimi predlog ameriškega zastopnika za namestitev straž ob grški severni meji, ki bi svojo nalogo vršile pod pokroviteljstvom varnostnega sveta Z. N.
Marshall je v omenjenem govoru to poudaril in dejal, da so nevzdržno stanje,jZed. države za namestitev takih straž edino iz razloga, ker ne-odVisnost Grčije ogrožajo Jugoslavija, Bolgarija in Albanija. (Konec na 4. strani)
ZAVIRANJE SOCIALIZACIJE V ANGLIJI, V FRANCIJI, ITALIJI IN V NEMČIJI
Na nedavnam kongresu angleških strokovnih unij so člani vlade delavske stranke veiino delegacije uve-rili, da ie treba načrt so podtiavljonje jeklarske industrije vsled sedanje silovite gospodarske krize (v Angliji) odložiti. Prvotno ie bilo sklenjeno, da se ga izvede ie v poletju.
Ako pa bi človek čital samo ameriški kapitalistični tisk; dobi vtis, da Anglijo tarejo gospodarske težave zato, "ker jo ima socializem v pesteh."
Resnica je, da je Anglija po svojem ustroju še vedno kapitalistična driava kakor je bila^ in da ni socia-' lizirala drugega kot premogovniško industrijo, ki je bila zavožena toliko, da bo violo lota, prodno bo okrevala. Privatni lastniki so ixmoixli is nje kar so mogli. Pozabili so na modernizacijo in prezrli potrebe premogar jev. Zato je tisto, kar jo vlada prevzela, bilo vse iz reda. Stroji so zastareli, naprave zanemarjene in ker to ni več šlo — Anglija, bogata na premogu, — ga je morala zočetf vsled teh hib kapitalističnih lastnikov uvažati iz drugih dežel, dočim jo prej lahko zalagala z njim Italijo in še mnoge druge dežele.
Vlada je prevzela tudi centralno banko, ki pa je še vedno upravljana v duhu privatnega kapitalizma.
Odlašanje s socializacijo v Angliji jo velika hiba. Jeklarski magnati n. pr. se nič ne brigajo za izboljšave in za pospošenje obratovanja — češ, saj bo tovarne prej ali slej vlada prevzela in jih nam plačala, čemu se bi mi stem še kaj trudilil
Angleška vlada je morala odnehati tudi od svojih načrtov za podruiabljenje premogovniške, jeklarske in druge industrije v svoji coni Nemčije.
Vzrok obojemu je, ker je Anglija postala gospodarsko tako zelo ODVISNA od Zed. držav in v vnanji politiki pa od naše diplomacije. In naša sedanja vladna politika določno poudarja, da ako hočejo "evropske boročice" našo pomoč, se naj lote dola po naših nazorih, kajti'socializma' jim mi ne bomo financirali.
Angleška vlada se je pod tem pritiskom odločila zavreči svoj načrt za podržavljanje nemških rovov in industrije in sprejela ameriški predlog, ki pravi, da naj Anglija s tem počaka kake tri iota. Medtem se bo Nemčija uredila in noto naj njeno ljudstvo samo odloči, kakšen gospodarski red si želi.	1
Jaspo, da je namen naše vlade utrditi v Nemčiji stari sistem privatnega vlastništva, posebno ker je v Nemčiji naš Wall Street zainteresiran s svojimi kartell celo bolj kakor pa je bil ali je še v Angliji in na Japonskem.
V sličnih težavah sta Francija in Italija. V prvi so se tri vodilne stranke izrekle za dobršen kos socializacije in nekaj industrije ter centralno banko so res po-državile, toda v principu je stari kapitalistični sistem ostal in se vzdržuje s pomočjo amerišie finančne ter* diplomatične podpore.
Enako politiko vodi naša vlada v Italiji, ki pa je bolj razruvana in naša diplomacija ima v nji več tež-koč kot pa v Franciji.
Italijo smo si obdržali v svoji sferi s posojili posebno de Gasperijevi vladi, s posojili privatnim italijanskim industrijskim družbam in x velikimi relifnimi dajatvami. Vrh tega v nji podpiramo Vatikan in njegovo politiko ter rohnimo zoper Jugoslavijo, kakor da je bila med vojno ona naša sovražnica no pa Italijal
Vse takozvane sovjetske "satolitko" pa izvršujejo socializacijo po načrtu in gospodarsko napredujejo tudi brez ameriških posojil hitreje kot pa tiste, ki so doleŽne naših podpor in vključene v rekonstrukcijski načrt našega tfržavnega tajnika Marshalla.
Dolar - v primeri s predvojnimi cenami vreden le še 50c
Biro delavskega department« za sestavljen je statistik pravi v svojem poročilu s dne 13. septembra, da s6 se življenske potrebščine podražile is let 1935-1939 v letih med vojno in letos do julija meseca povprečno sto odstotkov.
V	Chicago n. pr. so višje nego takrat 93.9%, v Memphisu pa 105.1%.
Povprečno zvišanje je bilo do julija 90.S.
Tu so vštete le podražitve živ-1 jen škili potrebščin, ne pa iz-flatki za "luksus", namreč za ki-nogledišča, pijače, avte. radio aparate, električne ledenice, otroške igrače in nešteto drugih stvari, ki so se enako in mnoge še bolj dvignile v cenah kakor živila.
V	juliju in v septembru so šle cene še bolj navzgor, torej je povprečno — vzeto vse podražitve skupaj — dolar sedaj v primeri s predvojno dobo vreden komaj še kakih 4S do 49c.
In sedai, ko so bila tudi stanovanja pod ražena in ko zem-Ijiščni špekulanti in stavbinska industrija prodaja navadne hišice po $10.000 in dražje, je nakupna moč kons umen tov še bolj znižana«
Nastale so v teh tednih v mnogih krajih nove podražitve mleka. jajc, masla in kruha. Mfcso boljših kakovosti je za milijone slabo plačanih delavcev že sedaj nedosegljivo in obetajo še višje cene.
Ko je sedanji reakcionarni, velebiznisu udinjani kongres za
KOMENTARJI
Zbira in presoja urednik
Pri Sv. Jakobu v Trstu so italijanski nacionalisti fašisti) zadnjo soboto napadli center "komunističnega" kulturnega kluba s strojnicami. Sv. Jakob je slovensko predmestje.'Ubili so eno italijansk6 dekle ter težko ranili eno Slovenko. Z naslednjim <Jnem, oziroma minuli ponde-ljek, pa je Trst z zaledjem postal "svobodno" mesto. To prenavljanje oblasti je bilo spremljano z izgredi, s poboji, in v marsikateri vasi v coni B, ki je bila do končnega sprejema mirovne pogodbe z Italijo pod jugoslovansko okupacijo, so umikajoči se Italijani hiše zažgali.
Slovenci v Gorici in iz okolice so se v zadnjih dneh hoteli izne-biti italijanskih lir ter baje pokupili v prodajalnah vse kar je sploh še bilo na prodaj. Nabrali so si dežnikov, plašcev in mnogo drugih takih stviri, ki jih le reddokdaj rabijo — kajti onih, ki so jim potrebne, ni dobiti. Mnogi Slovenci v Gorici so se namreč odločili za izselitev iz Italije — kajti Gorica ostane v nji. Smatrajo, da jim v nji vsled napetosti ne bo mogoče ostati. Enako so se izselili mnogi Italijani iz Postojne, Vipave in drugih takih krajev, v katere so prišli in se s silo polastili posestev, katere so prej rod za rodom Slovenci posedovali* ¥
Svobodno Tržaško ozemlje je tam kakor je bilo. Toda predno se bodo ljudje, ki žive na eni in drugi strani meje, temu pri-
čel s kontrolo nad cenami popu- Ugodili, bo vzelo dolgo. Trst z
ščati. so profifarji s svojo reklamo gospodinje prepričali, da ako hočejo znižanje cen, morajo zahtevati odpravo OPA. In so jim dali v podpis peticije na kongres, ki so Jih s svojimi imeni pridno polnile. Kaj si neki mislijo sedaj, če sploh kaj mislijo rasen nato, kam bi šle s svojimi polovičnimi dolarji, da bi bilo z njimi mogoče kupiti dovolj živeža za družino?
zaledjem je bil enota. Sel si vanj in ven — a sedaj pa — predno se vzrujenje ne poleže in gospodarstvo ne stabilizira, bo treba iti sem in tja s potnimi listi, z izkaznicami in trgovati v treh valutah (tržaški, jugoslovanski in italijanski). S časoma, ko se vnanje umešavanje poleže — v korist ondotnega prebivalstva je, da se to čimprej zgodi — se bodo Tržačani (italijanski in slovenski) lahko domenili z Jugoslavijo in Italijo za vzajemno sosedstvo. Ampak ne prej dokler se Rim in Trst ne osvobodita izpod gospodarske kontrole za-padnih sil.
V Nemčiji je bilo nekaj indu-strialnih magnatov vsled njih-nega sodelovanja z naciji sojenih in Qbsojenih, toda bili so oni zadnji na vrsti. Kot Mus^olinija so tudi Hitlerja financirali kapitalisti. Mussolinijeve bližnje politične prvake so Italijani večinoma sami pobili, Hitlerjeve glavne pomočnike so naši zavezniški sodniki dali pobesiti na obravnavi v Nuerenbergu, a nacij-ski industrialci pa so bili pozvani na zatožno klop ko je zanimanje javnosti za obravnave proti vojnim zločincem že pojenjalo. Bolj zanimive pa so vesti, kako pod našim poveljstvom v anglo-ameriški coni Nemčije prihajajo nazaj na svoja mesta v industriji prejšnji nemški ravnatelji. Kar je važno pri tem je, da bodo s tem nad svojimi obrati dobili tudi privatno lastninsko pravico. Načrt angleške delavske vla-
Nadaljevanje na 5. strani.)
Skrb za red in varnost mora biti dosledna in iskrena
V tržaški okolici se množijo primeri tatvin, zaradi katerih so oškodovani predvsem kmetje in vrtnarji. Tatovi kradejo grozdje, •«adje in zelenjavo. Te tatvine se ponavljajo že nad poldrugo teto. Enotni sindikat kmetijske stroke je predlagal Zavezniški vojaški upravi, naj se ponovno uvedejo poljski čuvaji. ZVU je sicer obljubila, da bo upoštevala predlog kmetijskega sindikata, v resnici pa je ostalo vse pri starem. Značilno je, da nimajo sedanji čuvarji javne varnosti v Trstu nobenega uspeha pri zatiranju tatinskih početij v tržaški okolici. Tudi slovenska imovina mora uživati zaščito tistih, ki so poklicani začasno skrbeti za red in varnost. Prebivalstvo upravičeno pričakuje, da mora biti skrb za red in varnost dosledna ip tudi iskrdna.
Vzrok inflacije je, "ker jemo preveč 7
Tako je ugotovil zvezni senator Taft iz Ohia. Znižajmo dieto, pa bodo cene padle, je dejal.
To je pravil reporterjem, ki ga spremljajo na njegovi sedanji govorniški turi Is Ohia v za-padne in pacllične države in nazaj. Taft je aspirant za predsednika Zed. držav na republikanski listi. In Je eden glavnih voditeljev svoje stranke proti unijam.
Ko so ga reporter]! vprašali, kake Je prišel na to idejo, da ameriško ljudstvo preveč Je, in da sate imamo draginjo — Je odgovoril, da Je to trditev ponovil on sa predsednikom Truma-nom, ki je nam že dolgo tega svetoval, naj Jemo manj, zato da bo sa gladne v Evropi več ostale In pa cene se bodo sni-žale.
Kongresnik Sabath is Chicaga je Tafta močno prijel - češ, tebi je lahko tako govoriti, kajti privoščiš si če hočeš brezskrbne obede po 25 ali pa po petdeset dolarjev In celo reporterji ti na sedanjem potovanju očitajo, da se voziš v ekskluzivnih vlakih, oni pa se morajo vositi sa tabo v vlakih sa "navadne" ljudi.
Kdo pa si bo moral znižati hrano — je dejal Sabath, če ne tUts masa, ki dela v industriji in kjerkoli je že treba garati, kajti gospoda is bogataškega eloja, is feterega izhaja Taft in ga tudi zastopa, si Je gotovo ne bo. Nji Je pritrgovanje španska vas.	*
Kar se sedaj v tej deželi godi, je ustvarjanje oziroma obnavljanje nove "rimske ceste", kakršno smo gradili v "prosperi-tetl" po prvi svetovni vojni ped
Hoovrovn in potem sagazili v "depresijo", v kateri smo rajše prašiče klali sa uničenje kot pa da jih bi dali družinam, ki so bile vržene v brezposelnost. V tisti krizi ameriškega kapitalizma so izgubile prihranke v bankah, hiše vsled neplačanih obrokov, in mnogi otroci niso mogli v šole. Ljudje'so bili vsled pomanjkanja izgubljenih sredstev primorani tudi presebati in milijone jih Je bilo brez potrebne bolniške oskrbe.
Senator Taft, predstavnik H oo v rove mentalitcte in enako reakcionarnih nazorov, se ni iz sadnje depresiji ničesar naučil. Zato se sedaj norčuje, naj jemo "manj", dočim gre lahko on na najboljši steek v katerikoli hotel, v katerem ga soba — dve ali +ri stane po $59 na lian ln obed
od $10' naprej.
Kar se tiče drugih naših politikov — saj kolikor je "liberalnih" — predlagajo "preiskave". N. pr. kongres naj zasliši magnate jeklarskega kartela, čemu znižuje produkcijo, ko Železa vsepovsod manjka, ob enem pa navija cene. Zahtevajo preiskavo trustjanov mesne industrije, povprašamo naj špekulante na žitnih borzah, čemu se igrajo s kruhom ljudskih množic za svoj privatni profit, pogledamo naj sa kulise stavbinske industrije itd.
Vse te preiskave ne saležejo nič — ker vzroki ostanejo.
Tako nas naš monopolni sistem fira v krizo, o kateri celo konservativni ekonomi prerokujejo, da bo hujša kakor pa je bila naša "zadnja" depresija? In kaj potem?
Nekaj o* naših stvareh
No konferenci krajevne organizacije Prosvetne matice za vzhodni Ohio in W. Va. (njen zapisnik je v tej številki) je bilo s strani nekaterih zastopnikov precej pesimizma. Ljudje se ne zanimajo, ni aktivnih članov v društvih kot jih je bilo nekoč, se ne brigajo dosti za naše časnike in drugo napredno literaturo — sploh za nobeno in smrt je tudi zelo posegla v naše vrste.
v Drugi so bodrili a res je, da nam za uspešne aktivnosti sposobnih, energičnih ljudi vedno bo\\ manjka.
Ene naselbine so v tem oziru mnogo bolj prizadete kakor druge. Veliko upanja so naši starejši napred-njaki gradili na mladino in res jo je precej, ki deluje v društvih. A nada, da si jo bomo ohranili tudi v socialistični ideologiji in da se bo udejstvovetla v tem duhu, se ni uresničila.
Vzrok je, ker v Zed. državah nimamo političnega delaskega gibanja kakršnega smo imeli do prve svetovne vojne in še par let pozneje.
Tako so iz JSZ šli ne samo naši mladi tu rojeni člani — razen redkih izjem — temveč tudi mnogi starejši.
Vsled pomanjkanja mladih moči, ki bi obvladali slovenščino, je silovito padlo naše delo na dramskem in glasbenem polju. In to ne le med nami pač pa tudi med katoličani. Med njimi marsikje še bolj, toda duhovščina si je organizirala to mladino za cerkvene akcije, torej kar se nje tiče, je pridobila. Kajti sedanja takozvana slovenska duhovščina je razen nekaterih starejših pionirjev za narodne stvari brezbrižna. Starejši, v kolikor se z narodom pečajo, je to zgolj na njihnem političnem polju, sedaj n. pr.proti Titovi Jugoslaviji in komunizmu.
Naša napredna javnost je svoje delo koncentrirala med in po vojni največ pod okriljem SANSa. Mladine se v to gibanje ni moglo pritegniti — razen precej najbolj delavnih društvenlkov, tcer se za mednarodne zadeve in za rojstno domovino svojih staršev ne zanima. Tudi vzgajana ni bila v tako zanimanje, dočim vidimo med-lrci, Poljaki, Nemci, Čehi, Norvežani itd. povsem drugačno sliko.
Slovenski listi so se v minulih letih precej zredčili, izginilo je mnogo pevskih in dramskih zborov in ak-tvnosti JSZ so med vojno in poznejt ponehale, ker je število naših aktivnih Ijydi drugod zaposlenih.
Pa nam prijatelj iz zapada svetuje, da bi v nadomestilo pričeli snovati krožke čitateljev Proletarca, ki bi imeli redne seje, ali pa po potrebi, razpravljali o sodobnih vprašanijh in imstli na ta način priliko prihajati skupaj saj od časa do časa.
To je upoštevanja vredna ideja in zasluži, da povedo o nji svoje mnenje vsi, ki jim je za nadaljevanje našega tiska in naših aktivnosti.
PROLETAREC
UST ŽA INTERESI D 2 V S ICE GA UUDSTVA.
IZHAJA VSAKO 8REIX>.
D«iav«ka TUkm DrmiW, Ckic*«..
NKLEDICt VERSKE HISTEHUE V INDIJI
lil
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIC!« ZVEZE NAJL06NINA v Zadtnjanih drftavaa sa cslo leto »3.00; sa pol lata Si.Ti;
ta čotrt loto 11.00. Inosamstvo: ta calo leto $3.60; ta ool loto St.00.
'Si rok« p tal in
morajo biti r naften urada najposnsja da puadaUka
in o(fi*«i	I H Ji
popoldna sa pnobČttav v številki takofefa tedna.
PROLETAREC
KuDlutbed avary Wednesday by tha Jugoslav Workman's Publishing Co..
las. Established 1S06.
Editor.
..Prank Zait«
SUBSCRIPTION RATES: Jaited States: Ona Tear 13.00; Six Months S1.7S; Thraa Months 11.00. Portiffn Coontriea. Ona Yaar »3.50: Six Months St.00
PROLETAREC
SSOl 3. Lawndala Av«me	CHICAGO 23. ILL
Telephone i ROCKWELL 2864
ako
Pohiievalno podpisovanje, ki so sfe mu voditelji unij udali
Pred sabo imaš polo, jia kateri ti je rečeno, da označi si odbornik delavske unije, tudi svoje prepričanje.
Ne, tega te na tej poli ne vprašajo. Kar zahtevajo je le, ali si komunist, ali pa zoper komunizem.
In sedaj je podpisovanje v teku. W. Green od AFL je odločil, da naj vsi odborniki unij te zveze enostavno povedo, da niso komunisti. Kajti drugače jih vladni delavski odbor (National Labor Relations Board* ne bo priznal.
(Ro Je Ml ta rtanek ie napisan in postavljen, se je navodilu predsednika AVL. Wm. Greenu, nprl na seji eksekuUve njen član John L. Lewis ta dejal, da on te ponisevslne Izjave ne bo podpisal. Vsi draft so bili sate, da se pokore tej določbi v TV to vem-Hartley Jovem aakonu. A Lewis Jo osamljen argumentiral proti nJim toliko _£aaa, da so sklenili s stvarjo "počakati". Mnogi — če ne ie večina odbornikov posameznih unij pa 'so ixjavo, da niso komunisti — ie podpisali.
Morajo se namreč najprvo izkazati, da so lojalni.
Lojalni komu?
Komunist se lahko zlaže, da ni to kar je, in sedanji zakon jih v to taktiko še bolj pritiska. Koliko pa je komunistov, ki bi hoteli javno priznati, da so to kar so? Jim .ne kaže, če hočejo kam priti s svojo taktiko.
Kar je v tej novi inkviziciji napačno je, da se lahko obdolži za Icomuni'sta" kogarkoli, ki je zoper sed/nji gospodarski sistem m ki nasprotuje naši vnanji "protikomunistični" politiki. Zato je takih očitkov deležen tudi Henry Wallace, ki je sicer za spravo z Rusijo, a veruje v "naš način življenja", to je, v ameriški kapitalistični sistem.
^ Čemu naj bi n. pr. John L. Lewis moral poslati v urad NLRB poročilo m prisego, da ni "komunist"? Sicer je nekoč že "flirtal" z njimi, ker je pač v politiki oportunist, toda po prepričanju je pristaš kapitalizma in zato se največ udejrtvuje v tisti stranki, ki je ekstremno kapitalistična, to je v republikanski.
Zakaj bi mOfral William Green prisegati, da ni komunist, ko pa Vendar vsakdo ve, da še predno je po svetu bilo kaj komunistov, je -rohnel zoper socialistično gibanje, kakor njegov prednik Samuel Gompers, ki je socialistične nauke saj poznal, dočim jih Green nikoli ni!
Vsi važni unijski voditelji so proti takozvani Taft-Hartley-jevi protiunijski postavi. Vsi prete, da bodo pomedli v prihodnjih voftvah z vsakim poslancem in senatorjem, ki je glaaoval zanjo. In Veridar je točka, ki jim zabičuje, da morajo navesti svoje prepričanje, del tiste postave.	,
Čemu se tej (točki) pokore, dočim zagotavljajo, da se drugim ne bodo? Zakaj to dvojno merilo?
Nedvomno je v odborih razniM unij — trdijo da največ v CIO nekaj odbornikov, ki so člani komunistične stranke; če ne javno, pa na skrivaj. In jih je fpčcej drugih, ki so oglašani za "sopotnika", pač ratfitega, ker so radikakri.
Sedaj je bila prednje položena poniževalna pola, ki ima zahtevo, <da se na podčrtani vrsti zavežejo priseči, da niso ko^ munisti.
Kajti le ako to store, jih bo NLRB upošteval v slučaju pritožb, drugače bodo črtani za veljavne predstavnike svojfh unij.
Kafne, zelo demokratično.........
Posebno če pomislimo, ds ni na tej poli od tebe nikjer zahtevano — če si unijski uradnik — da poveš, ako si fašist, KKK ali pa član kake dfuge take skupine, ki streže po žvljenju naši demokratični tvorbi.	/
Lahko si vse — predvsem kajpada republiko-demokrat, fašist, reakeionar, zagovornik Franca v Španiji — samo ideological* ra sočialifeem ne smeš biti.
Tmrfba je namreč to razumeti tako, da na poli tudi ni vpra-šahfa, ako si aa "demokratični socializem", o katerem mnogi v Angilifi, v Franiciji in tu toliko pišejo, kajti obstoječi red vidi nevarnost zase le v komunizmu in njegov boj je v ta namen posvečen Sovjetski uniji.
Taka Je torej Mejna cfoftka današnjega razrednega bo^a in sedanje borbe za nadvlado nad svetom. '
Se spominjate, kako je bilo med vojno govorjeno o japonem r
Tako vprašaje v svojem uredniškem članku socialistični tednik "Reading Labor Advocate". -
"O, kako so nas slepili," vzklika pisec.
In nadaljuje:
Japonce so nam slikali z vzbočenimi, velikimi čoka ni (zobmi), z nečkrveSko spačenimi obrazi, željni krvi, slikali so jih v obliki majhnih goril, beštij, zavratnežev — pač strataa slika mUtadovlh podanikov.
' Tiari, ki ne poaabijo vsesproti so sicer vedeli, da so Japonce v Zed. državah pred vpjno in že dolgo prej veliki ugledni časopisi hvalfli, da smo bili z njimi v zvezi (namreč naši kartell) za izkoriščanje ljudstev v Ažijl In na ondofaih otokih in da smo Japonsko oskrbovali z vsem takim materialom, ki je
potreben za oboro-
Čemu klali tisoče in tisoče ljudi radi vere?
Odgovor na to vprašanje j* Kriva je IGN0 RANČA, ZAVAJALKA VERA in HUDOBNOST
Takrat aa Mi Japonci od naših kartonistov slikani v pozah
»osam pa s če kan i, z izbuljenimi očmi in z bodali v rokah, v vlogah zahfbtnežev, kakršnih še ni videl svet.
Naši čitatelji se morda spominjajo, da že mesece prej, predno Je Japonska udarila na Pearl Harbor, smo v tem listu, enako kakor črtali napredni ameriški tisk, svarili, da kar v Aziji delamo, se bo nad nami fftaščevalo. Oboroževati Japonsko, ki je bila ie
Indija je dobila v tem letu "neodvisnost". Vselo je leta in leta težke borbe domoljubov in svobodamislecev Indija, prodno se je Velika Britanija končno le uklonila ter dovolila Indiji, da naj se odloči v bodoče kaj hi kako.
V	proglasih in na papirju so izgledale te obljube jako
lepo.
A med tem je delovala stara imperialistična taktika — "razdvajaj In vladaj".
Glavno razdvajanje v Indiji je bito med verami, ia pa med hindi še posebno vsled njihnih kast, ki so sramota sa
civilizacijo.
Indija, bogata dežela Koromandija (oSnačil jo je tako . Ivan Cankar), je bila v resnici reva skozi v*o dobo svojega obstoja.
Imela je in še ima prince, ki dobe ob posebnih slovesnostih toliko diamantov v dar kot je teža telesa kakega posameznika izmed njih. Saj v enem slučaju se je agodilo, in tega je leto aK kaj takega naaaj, ko je iadijski poteptat, težak nad dve sto funtov, dobil v "dar" od svojih pedloftnikov toliko kolikor vaga, oziroma celo par funtov biserov več.
V	taki deželi nt ne človekoljubje doma, ne more se jo imenovati za civilizirano in sploh njenega prebivalstva sa kaj drugega kot zasužnjeno in ignorantno.
Angleški bogataši so isželi iz Indije ogromna bogastva. Seveda, veliko so jih potem zapravili v svojih drugih imperialističnih akcijah, izmed katerih se nekatere niso obnesle, a toliko bolj pa so bogateli .vssk sase — to je, thrall so kot bogati kralji, imeli veleposestva samo za lov sebi v zabavo, letovišča m sploh — imenovali so se sa srislokrate in se nadevali s titeli. ki so sloveli pa vsem svetu.
V	Indiji »ami pa so negovali sebi sorodne aristokrate, ki so vladali svoje podložne milijonske množice najprvo sebi in pa angleškim imperiallstom v korist.
Angleška delavska vlada je v volilnih kampanjah vedno obljubljala dati Indiji priložnost, da se lahko uredi sa svoji bodočnost po svoji volji.
In naj se reče o Attleeja karkoli, ta obljubo je držal . vzlic silovitim protestom bivšega premierja Win »t ona Churchilla in njegove torijske stranke.	'
Toda ko ja Attlee dal to svojo obljubo Indiji sami v rešitev, se se pojavil« v nji vsi stori xnaki pravila — " d vaja j in vladaj".
Ta tak»ika je bila politika imperialistične Anglije od vsega aačetka. V tem slučaju sedanja angleška vlada ni kriva zanjo. Ntti je ni poskušala resno zavirati, ker — kot je dajal Attlee, bi to izgledalo, da ne drli sbljubs. To sa pravi, dopustil je Indiji, da se je kregala po starih motivih, kl so: "raz-
dvajaj ia vladaj".
Vzelo je dolgo — mesec za mesecem so se vršila pogajanja, kako naj Indija postane svobodna in neodvisna.
Okrog štiri sto milijonov ljudi šteje ta ogromna dežela —in sicer ne tako ogromna po velikosti teritorija kot po prebivalstvu. In teh Štiri sto milijonov ljudi se nikakor ni moglo eedšniti, kakšno svobodo Hočejo. In kaka sa urediti državni
Hindi so zahtpaii Indijo v celoti — ker je to naraven teritorij, geografična enota. Gospodarsko spada skupaj — hočeš nočeš.
Pripadniki mohamedonske vere, ki jih je v Indiji kakih osemdeset milijonov, *so zahtevali zase svojo državo. Njihni teritoriji so po Indiji razkropljeni in vrh tega je prebivalstvo versko mesu no,
kot je n. pr. v Zed. državah, ali pa, če hočemo pogledati v Jugoslavijo, v Bosni an Hercegovini in deloma na
takrat odločno v osišču, je bil zločin.
Veliko Življenj smo izgubili fadi tega, a nihče naših vojnih prekupcev — katerim (ako so Nerad, ali pa Japonci) pravimo "vojni zločinci", ni bil kaznovan raditaga.
Kajti mi smo zmagali, vzlic temu, da sme pred vojno pomagali k oboroževanju Mussolinijeve Italije, Hitlerjevemu tretjemu rajhu in hirohitovi Japonski.
A po vojni je spet ena razlika, ki ji razlika, In to je kar se Japonske tiče. V slednji smo obvarovali dinastijo in jo podprli. In podprli smo sistem privatnega izkoriščanjs, to je, kapitalizma, z MacArthur se je ob enem potrudi, da ga Ja demokratizlral. Saj on tako trdi.
Pravi, da je japonske monopole razbil in ustvaril resničen Tistem svobodnegs podjetništva (free enterprise) na Japonskem. Ako je to res dosegel, potem je čas, da se general MacArthur vrne sem ter kaj stori proti tukajšnjim monopolom, ki so se gospodarstva nad Zed. državami ne le polastili tamveč tudi vlada.
S praznimi besedami na stran — kar se je na Japonskem z našo okupacijo res zgodilo — oteli smo jo za s|ari red.
isto skužamo v anglo-ameriški francoski coni v Nemčiji, nnako v Italija, v Avstriji in vzeli smo si Grčijo in Turčijo pod woje vsrstvo za oljne interese in stari sistem, Id pomeni izkori-Vanje množic, vojne, "prosperit*^ tu in tam in nato depresije ln pa nove vojne.
• Angleži pod sedanjo vlado so Indiji dopustili, kot »o ji obljubili, da naj se odloči ali za popolno ločfeev od Anglije, ali pa da postane dominjon angleškega občestva.
Muslimani, ki so versko celo bolj trdovratni in bigotski kakor pa hindi in siksi, so zahtevali "pakistan" — državo muslimanske vere. A v njih teritorijih žive tudi Indijci drugih ver —- namreč hindi in siksi, in pa tista revna, brezpravna raja, ki je v Indiji najnižja kasta masa "nedotakljivih**.
Končni rezulat pogajanj je bil, da se Indijo rasdeli v dva "dominjona", ki bosta i v bodoče (»slonjena na takosvano Občestvo Velike Britanije in taka se je zgodilo.
Anglija H je Indijo obranila pod svojim gospodarskim vodstvom, a politično jo je prepustila domačinom.
Vse je s daleč iagledalo dobro, toda ne poznavalcem razmer v Indiji. Saj smo tudi v Zed. državah imeli priliko videti — namreč v vojni med južnimi in severnimi državami, da so si mnogi belci in pa seveda črnci po osvoboditvi to svobodo napačno ratlagali iu uganjali ne le pustolovščine nego tudi zločine bi krvolftja v njenem imenu.
Indija je torej danes "svobodna-" in v — krvi.
Vojna med prebivalstvom se ni začela za kakšno osvoboditev temveč vsled vere. , Ameriški poročevalec je 'pisat: "Siksi (verska sekta) so prišli v vlak s sulicami, ki so imele ostrine okrog okrog .kakor britve. Pagledali so v vsak kupej v vlaku M čim so zalotili mohamedaaca, so se načel! rein ti ter rau molili ostrine v liea. Napadeni potnik se je tresel v smrtni grozi in udaril po sulici, vsa polna rasal, in
••■•MM^a	I,., -J l^.l tiilii-. •	J n I n lairni- ... - g
»nniwiis as vi wfvwis isncs« je wi^ri ti jcpn^ prsi. wshi so sa nato ša bolj režali, ga mučilno prebadali ia se končno sala skregali, kdo naj asu c drobi d rob. V tem prerekanju so ga vsega preklsll . .
V	mestih so v teh verskih histeričnih orgijsh gorela poslopja, na ulicah je ležalo tisoče mrličev, trgovine so bile is-ropans, oblasti nikjer . . .
Čemu ja ni bilo?
Zate, ker sveboda Indije ni prišla iz naroda — iz prevrata, teiuevi od zunaj in od vladujočlh.
Masa plačuje za svojo ignoranco.
Mar je bilo treba zaradi vere pobiti nad stotisoč ljudi?
In kdo so glavarji, ki vladajo osvobojeni Indiji hi osvobojenemu "Pakstana"? Večinoma vsi verujejo .v stari rod, radi katerega je njihno ljudstvo zavedeno in versko zblaznelo, ko je nastal ta preobrat.
V	Indiji teče kri — zasluga sapadnega imperializma, ki aa sadaj ponaša c nazivom "zapadna civilizacija".,
Proletarec izhaja od januarja 1S0S dalje in je vodno pobijal imperialisem, sa boril soper verska bigotstva, bil aa svoboda bogoslužja, sa toleranco, ia nikdar ni krenil v svojih principih <na stranpeta. Zato smo tudi v vprašanju sedanje krvava orgije v Indiji, o kateri naš kapitalistični tisk noče pisati pod kričavim naslovi, izrekli svoja nafta staro načelo, kaj mislimo o politiki imperializma, kateremu služi versko Mgotstvo, komurkoli je že udinjano!
Jugoslavijo bogata na prirodnih zakladih
Jugoslavija je po svoji velikosti ena izmed najbogatejših
dežel na prirodnih zakladih, ki
Da so bili doslej, kolikor jih je bilo v obratih, izkoriščani po tujih kapitalistih in delavci pa v prid tujcev zatirani po domačih birokratih.
Veliko rude in drugih prirodnih virov pa je bilo v stari Jugoslaviji še nedotaknjenih, ker so jih tuji interesi imeli več že načetih drugje, pa so hoteli te v Jugoslaviji držati v rezervi za po?r»ejše dni.
V novi Jugoslaviji pa so temu 1'tanju naredili konec s socializacijo in sklenili izrabljati ta zeraska bogastva svoji deželi — domačemu -ljadstvu v korist.
Naloga jc težavna, ker so bili rcani stroji med vojno pokvarjeni, ali odnešeni na begu Nemcev, ali pa uničeni. Amerika jih oi lahko nadomestila, toda je pripravljena to storiti le pod ivojimi pogoji. «
Ameriška trgovska komisija je bila v svrho pogajanj v Beogradu kmalu po končani vojni, a ko ie uvidela, da njenih pogojev jugoslovanska vlada ne bo sprejela, se je vrnila v New York, oziroma v Washington.
Jugoslavija, se je odločila v teh okolščinah — sebi v korist —i postaviti se na svoje noge. Gradi si tvornioe za stroje, popravlja stare in ustanovila si je zavod za geološka raziskovanja, ki ga prej ni imela.
Načrt petletke — v katerem je važen faktor tudi omenjeni geološki Zjivod, določa, da se mora produkcija nafte v Jugoslaviji zvišati s tisoč na 450,000 ton, produkcija premoga s šest milijonov ton na 16 milijonov ton, železno rudo s 613,000 na eden in pol milijona ton, hi produkcijo aluminijuma s 1,860 na 23,-000 ton.
Ena glavnih nalog novega zavoda za geotašktf* raziskovanja je najti nora ležišča nafte, premoga in raznih kovinskih rud, ki jih je v Jugoslaviji mnogo a so še neodkrite.
v Chicagu ta novo podružnico Progresivnih Slovenk
Chicago. — Tu je že delj časa v teku akcija za ustanovitev društva Progresivnih Slovenk. Glavni stan te organizacije je v Clevelandu.
Imele smo že par sestankov, glavni pa se bo vršil v sredo 17. septembra ob 8. zvečer v Slovenskem delavskem centru, 2301 S. Lawndale Ave.
Vse naše ženske in dekleta, ki so interesirane v to akcijo, so vabljene, da pridejo na to sejo. Na nji bo tudi zastopnica iz gl. odbora Progresivnih Slovenk iz Cicvelanda, ki bo nam na razpolago s pojasnili.
Pridite v čim večjem številu!
Za pripravljalni odbor,
Frances Vider.
Ako verujete v poslanstvo "Proletarca", priporočajte g« znancem ki prijateljem v naročite v ob vsaki priložnosti.
Tole mi ne gre v glavo?
Lani so se mezde organisara-nega delavstva dvignile okrog IS odstotkov, dobički pa mnogo več. ln letos so profiti velebi-nisa več kot S7 odftotkov višji kakor Idni. Le kako. da je ameriško unijsko delavstvo tako nezmožna ustaviti ta dir v inflacija in zavreli višanje cenam, to mi nikakor ne gre v glavo!

PRIPOVEDNI DEL

Generacija, ki jr je dana naloga graditi i nov svet
GABER:
Ufarjanina hiša
(Nadaljevanje) ''Nikogar nisem imela pred
vojno razen hiše in mačka," je znova začela "Mojega mačka se gotovo spominjaš, saj vas je tudi ta mnogokrat pozdravil, kadar ste prišli ponoči k meni. Drgnil se vam je ob noge, rep pa je držal pokonci kakor sabljo. Tako je mene \feak dan pozdravljal. Ko sem se vračala proti večeru domov, mi je vselej pritekel naproti. Podrgnil se mi je ob levo in desno nogo, nato pa je stopal pred mano s pokončnim repom, kakor da mi kaže pot. Bil je ves črn, oči pa so se mu svetile ka-
videla, ko so pred mojimi očmi ubili človeka," je rekla zamolklo. "Nekaj tednov pred onimi talci sem videla, kako so ustrelili Drnčina. Oral je, pa so prišli mimo Italijani in so ga ustrelili, kakor ustreliš vrabca na strehi Prvič sem pa nekaj takega videla že po prvi vojni. O, tudi takrat so pobijali ljudi, pa smo na to popolnoma pozabili. Tedaj sem bila pri Hribarici, saj veš, ženske se zmeraj rade kaj pomenimo med sabo. Bilo je sredi dopoldneva> Od zunaj se je zaslišalo neko vpitje in koj nato je planil v sobo Prance, Hriba-
kor dva žareča oglja. Zelo rada ričin starejši sin. Hotel se je ne-
scm ga imela. Vse živali imam rada, samo gade sovražim. To pa že od otroških let, ko nam je gad umoril junico. Bilo je sredi dopoldneva, ko sem gnala že s paše. Pri Kragljci mi je hotela junica v laz, pa se ji je obesil na vamp velik, siv gad. Usekal jo ie ravno pri vimenu in junica je poginila že po nekaj urah.
želj. Kjer vidi kakšno majhno hišico, jo kako uro ogleduje od vseh strani, nato pa gre noter in pregleda še sobe. Tudi jaz bi imela tako hišico, tako malo hišico', mrmra. Toda tega ne pripoveduje domačim, ki jo včasih začudeno gledajo, temveč se pogovarja le sama s sabo. Tudi k meni je prišla, ko sem zidala to hišo. Tudi jaz bi imela tako malo hišico, tako malo hišico in tri bele piške', se je pogovarjala na svoj stari način. Vidiš, taki smo mi mali ljudje. Nimamo velikih želj, toda tiste, ki jih imamo, so kakor zakoreninjene v nas."
Iz pisanega cekarja je potegnila velik kos črnega kruha in steklenico vina. Kruh je prelomila na dvoje in mi dala večji kos. Ker sem poznal njen značaj, sem vedel, da se ne smeifi braniti. Natočila mi je tudi vina. "Da ne bos rekel, da si delal pri meni, pa ti nišem dala malice,"
kam skriti, pa je že planil za njim eden izined vojakov, ki so stražili mejo. France je ves pre-bledel in od strahu so ga bile same oči. Vrgel se je na tla in j se je nasmehnila, dvignil roke, kakor bi hotel prositi, toda počila je puška in France se je zgrudil brez glasu Tudi njega so ubili, kakor ubiješ vrabca na strehi. Ubili pa so
Pred nekaj dnevi smo prodali ; Sa z*r*di tihotapstva. Kdo v na-
kravo, zdaj smo bili še ob junico. tako smo prišli čisto na nič. Od takrat ubijem vsakega gada, če kje naletim nanj."
"Tudi ob mačka so me spravili beli vragi." je nadaljevala po kratkem premolku. "Tisti dan sem po Blatni Brezovici pobirala živež za internirance. Proti večeru sem se vračala s polnim vozičkom. Na klancu sem morala trikrat počivati in maček mi je prihajal naproti dalj kakor navadno. 2e od daleč sem ga videla, kako moli svoj rep kvišku. Tedaj je počilo in maček je obležal sredi ceste. Tisti Pondelakov Matevž ga je, saj si ga poznal. Bil je eden prvih pri belih, zdaj pa je nekje na Koroškem. Da ga le nikoli več ne bi bilo nazaj. Kaj mu je naredila uboga žival? Samo iz objestnosti ga je in še reči mu nisem smela nič, ko se je režal ubiti živali. Priznati moram, da me je zabolelo. Koliko večerov me je grel v noge. ko sem bila še sama in sem ..šivala ali pa pletla. V klopčič zvit mi je ležal pri nogah in predel. Med vojno pa noči niso bile več moje, saj se je sleherni večer kdo od vaših oglasil pri meni, poleg tega pa sem morala skrbeti še za internirance. Prej bi bila najbrže jokala, če bi mi bil kdo ustrelil mačka, tedaj pa je bilo greh jokati za živaljo. Časi so bili trdi, da nas je še človeška smrt manj prizadela kakor včasih. Dober teden prej so mimo mene gnali talce, ki so jih ustrelili pri Horjulu. Tistikrat še o vsakdanjih stvareh nismo mogli glasno govoriti. Oni pa. kakor da gredo na sprehod. Se peli so, ko so šli v smrt."
Oči so ji šle v daljavo in roka ji je povsem obstala. Zdelo se mi je, da je njen razorani obraz dobil še več gub. "Dvakrat sem
sem kraju pa tedaj ni tihotapil? Se za dekana ne bi mogli trditi, da ni. Nekateri so še druge najemali, da so tihotapili zanje. Ti so si pri tem pridobili velike hiše. trgovine. Toda nihče jih ni nikoli vprašal, od kje jim tolikšno premoženje. Samo siromake so lovili in pobijali."
"Dvakrat so pred mojimi očmi ubili človeka," je ponovila. "In če se na to spomriim, se mi zdi, da so ljudje v tej vojni še umirali drugače kot pred vojno? Hribaričin France je dvignil roke, kakor bi hotel prositi usmiljenja. Drnčin pa se je najprej zaril v zemljo, nato pa se je znova dvignil in pokazal pest. Nihče mi tega ne verjame, toda rečem ti, pokazal je pest."
Umolknila je. Nekaj časa je delala molče. Kdaj pa kdaj je drivnila opeko k obrazu in potolkla po nji s kladivom. "Se bo dobra," je mrmrala. "Klanško Marjano bo še preživela." In je delala dalje.	\
Sonce je jelo pripekati. Nebo je bilo jasno, kakor umito in kazalo je, da bo vroč, soparen dan. Bahel veter jutranjih ur je popolnoma pojenjal.
"Za danes bo dovolj," se je nenadoma , spomnila Marjana. "Vsa trda sem, saj delam že od štirih."
Splezala je na tla. Usedla sva se v senco košatega oreha. Oči so ji begale po ožgapem zidovju in po kupu opeke ob cesti. Najbrž je premišljevala, koliko časa bo morala še podirati, da bo odstranila ruševine.
"Vse življenje sem si želela svoje hiše." je dejala čez nekaj časa. "Rekel boš, da sem taka, kakor Kraševčeva Franca iz ubožnice. Saj veš, kako hodi okrog in se pogovarja 9 majhni hišici. Neumna je, toda ne toliko, da ne bi imela človeških

PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(K) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO

NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
• Naročnina
S t ook Co., $9.50 sa cslo leto; $4.7« ss pol lets; ss Inosemstvo $11.
sa Zdrnšsae dršsvs (Isvsemšl Chicaga) In S' 00 na leto; $4.00 sa pol leta; $S.SS sa tttrt lata; ss Chlcsgo In
Naslov za list in tajnlltvo \o: '
2657 SOUTH LAWNDALE AVENUE CHICAGO 23, ILUNOIS
"Zaslužil je ravno nisem," sem rekel.
"Zaslužil? Ko boš toliko star in ko boš toliko doživel, kakor sem jaz. boš drugače govoril. V mladih letih sem služila pri gospodi. Ves dan nas je delo priganjalo kakor najhujši valpet. Posle mislim. Popoldne pa smo dobili za malico kos črnega kruha. Gospoda pa je sedela v senci v vrtni lopi in pila vino. Toda kdo ga je bolj zaslužil, oni ali mi?"
"Ko sem bila še otrok, smo imeli svojo hišo," je preokrenila pogovor. "To so bila moja najlepša leta. Bili smo sami z materjo, dva brata in jaz. Oče je bil v Ameriki. Saj veš, tedaj je dolg marsikoga pognal po svetu. Očeta nisem poznala, saj mi je bilo komaj poldrugo leto, ko je odšel v Ameriko. Rastla sem kakor češnja v grmovju. Mati ni imela časa, da bi se vbadala z mano, brata, ki sta bila starejša, pa sta imela svoj direndaj. . Nikoli ju ni bilo doma. Samo pri jedi smo prišli skupaj. Pa še takrat se nismo usedli k mizi. da bi zajemali iz skupne sklede. Mati je jedla v kotu za štedilnikom, brata nekje na vrtu, pozimi pa na pe£i, jaz pa na vežnem pragu. Oh, koliko ur sem presedela na vežnem pragu. Spomladi je bilo najlepše. Sonce se je upiralo naravnost v prag, pa me je mnogokrat omamijo, da sem zaspala. Sele pozneje, ko so nas tuja vrata bila po petah, sem spoznala, kako je bilo prej lepo. Očeta je namreč v nekem ameriškem rudniku podsulo in od takrat se je k nam naselila velika revščina. Najprej so nam prodali kravo, potem smo prišli ob junico, nazadje je prišla na dražbo tudi hiša in tista krpa sveta, kolikor je je bilo pri hiši. Tedaj sem imela enajst let, brata pa sta že oba zapustila šolo. Sla sta služit. Starejši je sedaj nekje v Franciji, mlajšega pa je ubil<} ko mu je bilo komaj sedemnajst let. Pri sekanju ga je podrla hoja. Z materjo sva tedaj ostali sami. Pri Meletu sva dobili sobo, ki nama je služila tudi za kuhinjo. Toda tam ni t>Uo lepo. Če sem sedela na vežnem pragu, so me brcali gostači in gospodarjevi, češ da sem neprestano v napoto in da se me ne bodo ogibali. Ce sem sedela na cesti pred hišo, so me prsv tako zmerjali sosedje, če pa sem v sobi malo poskočila, je že prihU tel gospodsr in kričal nad materjo. da bom še hišo podrla. V tistih dneh sva mnogokrat obe jokali. In tedaj se mi je v duši oblikovala misel, fo me ni nikoli več zapustila. Nekoč sem jo povedala materi. "Mati, ko bom velika, bova kupili svojo hišo," sem ji zašepetala skozi solze. Kmalu nato sem šla tudi jaz služit. Kljub temu, da sem zaalu-žila samo za obleke in čevlje, sem še vedno mislils na laatno hišo. Ta miael se je oprijela tudi matere. Ko je reva oslabels in ni mogla več na dnino, so jo dali v ubožnico. Ob nedeljah sem jo hodila oblskovst ali pa je prihajala ona k meni. In med pogovorom me je večkrat vprašala: Ti, ali boš kmalu prislužila za hišo?' In ko ^e bila od starosti in ga-rsnjs že vse sključena ter so ji bili dnevi šteti, je nekoč potožila: 'Nikoli ne bova ilneli svoje hiše, vse življenje nsju bodo tu-js vrsta bila po petah'. Dalje prihodnjič.)
drugi zastopniki*v naselbinah Tone preti, da če bo "zamuda", kakor lani, naj koledar ne izide."
Uredništvo upravništvu zagotavlja. da je ne bo, je pa potrebno razumeti, da je to odvisno od sodelovanja ne samo od nabi-
ralcev oglasov in razprodajal-cev, ki nabirajo naročila, temveč posebno od sotrudnikov.
To je urednik v svoji koloni v prejšnji številki posebno poudaril.
Delajmo drug z drugim, pa bo vse šlo po sreči.
Zapisnik krajevne organizacije Prosvetne Matke in JSZ za vzhodni Ohio in W. Va.
Mladina ima v državah sodobnega preporoda — n. pr. v Jugoslaviji in še marsikje, najvažnejšo vlogo.
NAŠE AKTIVNOSTI
Zbira AfiHt BENIGER
John Pečnik. Fontana, Calif., piše: "Na društveni veselici na delavski praznik v Fontani je bila vesela družba in svs se odločila z "Big" Tonyjem iz Oak-landa. da nabereva nekaj za Proletarca. Uspeh je bil povoljen. Nabrana vsota znaša $29."
Imena prispevateljev bodo objavljena v eni prihodnjih številk v izkazu "Tiskovni sklad Proletarca". Med imeni prispevateljev, ki so nam bila poslana iz Fontane, vidimo precej naših znancev; med njimi so Pete Benedict iz E1 Cajona. Mike Mis-oury in John Petrič iz Los An-gelesa, in Anton Farmer iz So. Gate —.kar vse pomeni, da je postala Montana 'center Slovencev v južni Kaliforniji in^da v njo (Fontano) prihajajo na obisk zelo pogostoma tudi rojaki iz severnih krajev te "zlate dežele".
V našem uradu se je nedavno spet oglasil John Rodman, ki je sedaj tudi iz Fontane doma. Tu je na obisku in po opravkih- Obnovil je naročnino in prispeval $2 v tiskovni sklad, z naročilom, da naj se to kreditira našemu zastopniku v Fontani, Johnu Pečniku; dodal je: "On je zs Proletarca v Fontani in tam okrog zelo dober zastopnik."
Max Marts, Buhl, Minn., piše. "Tu prilagam nekaj naročnine 1n dva dolarja v tiskovni sklad. Druge, katerim je (po našem železnem okrožju) naročnina potekla, pa obiščem v kratkem.
"Naj še omenim, da sem v času zborovanja zadnje seje gl. odbora SNPJ v Chicagu prejel pozdrave od večjega števila glavnih odbornikov in me je razveselilo, ker so se spomnili starega "bečlarja". Hvala jim ter zagotavljam, da sem po prepričanju še vedno naprednjak kakor sem bil. In da sem še vedno isti kakor takrat, ko sva s Fr. Zaitzom pred 35 leti agitira-la na pikniku na Evelethu (Minn.) za SNPJ in Proletarca."
Donald X Lot rich nam od le-tošnega januarja dalje pošilja po $5 ha mesec z naročilom, da naj za to vsoto naročimo list petim osebam vsak mesec na poskuš-njo,<.ki naj si Jih mi izberemo. Naročnina za četrt leta Je $1 in rezultat tega Donaldovega poskusa je bil dosedaj kar zadovoljiv. Upamo, da bo v bodoče še boljši.
Meseca maja je po tej metodi naročila Proletarca dvem ose-
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN and SURGEON 3724 WEST ttth STREET
Tsl. Crawford Uit
- OFFICE HOURS: 1*0 U 4 P. M. (Except Wed., Set snd Sun.)
1:10 to l:tt P. M. (Except Wed., Sat and Sun.)
111! Se. IMltvtf A vs. Tel. Crawford »440 If ee seswer — Call AsstlB S7H
bam Mrs. Frances S k rube iz
Sheboygana, Wis., in v odmev na njen poskus smo prejeli sledeče pismo:
"Priloženo je znesek $3 za naročnino, ki jo je plačala Mrs. Štefka Dregan. Nji je bil list po mojem naročilu pošiljan tri mesece na poskušnjo, pa se ji do-pade in pravi, saj res, delavci delavske liste moramo podpirati." Hvala Frances Skrube za nien trud in naši novi naročnici pŽS čestitke, z željo, da nam bo v agitaciji tu pa tam tudi ona kaj pomagala.
Med novimi naročniki, ki smo jih dobili minuli teden, je tudi John Bombich, Elcor, Minn., in Agnes Gaber, San Francisco, Calif.
Obnovitvene naročnine so nam poslali Joseph Oblak in Frank Bizjak, Chicago; dalje Angela Zaitz, ki je od Johna Potokarja prejela petak v tiskovni sklad ter ga tu izročila; in pa $5 od Ivana Babnika v Clevelandu.
Matt Malnar, Willard, Wis., je poslal obnovitev naročnine in pa $3 v tiskovni sklad, ki so jih prispevali John Hrib, Mike Krultz st. in Steve Vozel iz Cieveianda. Malnar pravi: "Moj popust naj gre v tiskovni sklad; potrudil se bom, da v kratkem dobim kakega novega naročnika."
Naročnine in prispevke v tiskovni sklad so nam poslali tudi John Shular, Arcadia, Kans.; Lawrence Selak, Star City, W. Va.; Frances Bartol, Strabane, Pa.; Max Knaus, Traunik, Mich.; John Kandare, Crosby, Pa.; John Kirn, Bedford, Ohio; Mitzi Zlatic, Los Angeles, Calif.; in Joseph Korsic, Detroit, Mich.
V našem uradu se je oglasil John Thaler iz Cicera, ki je bil s soprogo na potovanju po zapadu. Obiskal je precej naših znancev. Obnovil je naročnino ter prispeval $2 v tiskovni sklad.
Apeliramo ponovno — v namenu, da priborimo temu listu potrebne dohodke: Potrudimo se pridobiti mu NOVIH naročnikov! In pa OGLASOV, kjer mogoče. Vse priznanje tistim, ki delajo, hvala prispevateljem — a jih je še mnogo, ki imajo Proletarca prav tako v čislih. In na te slednje se sedaj, ko se leto bliža h koncu, obračamo z apelom, da se pridružijo vrstam drugih aktivnih prijateljev ter prijateljic "Proletarca".
Anton Jsnkovich iz Cieveianda je/na delu za koledar pri nabiranju oglasov in enako naši
ssssssssssssssssssssssssso
i BARETMCIC & SON j
POGREBNI ZAVOD
M. to-aea
414 Rroed
JOHNSTOWN, PA.
(Ta zapisnik je bil poslan v uredništvo« pravočasno, namreč kmalu po zborovanju, a je bil vsled drugega gradiva odložen Zapisnikarja torej ne zadene za to zamudo nikakršna krivda.)
Seja te konferenčne organizacije Prosvetne matice in JSZ se je vršila dne 27. julija 1947 v Bartonu, O., na Skoffovi farmi. Pričela se je ob 11. dopoldne.	*
Tajnik otvori sejo in oznani nominiranje kandidatov za predsednika.
Soglasno je bil izvoljen za to mesto naš stari veteran Nace 21emberger.
Za zapisnikarja je bil na^p soglasno izvoljen Florian Pishek iz Šellaira, O.
Zapisnik prejšnje seje ni bil predložen, ker ga je imel v posesti pokojni Jos. Snoy. Njegove poslovne knjige je nato prevzel John Vitez, ali zapisnika prejšnje konference ni bilo med njimi.
Kar se tiče računov, se pa popolnoma ujemajo s številkami pokojnega tajnika.
To soglasno potrjuje tudi nadzorni odbor.
Nato tajnik poroča, da zanimanje za naše aktivnosti jako peša v teh krajih. Mnoga društva niso več tako aktivna kakor nekoč. Zato je vsled te mrz-? line posebno na škodi i Prosvetna matica.
Iz poročila organizatorja je bilo razvidno,- da situacija res nič kaj dobro ne izgleda. On je bil mnenja, da kar se njemu zdi, "je v vse v mrtvilu". A je izrazil upanje, da bomo 'spet oživeli".
Mary Potnik od društva št. 13 SNPJ je poročala, da (društvo) vztraja po starem, a ima vsled pomanjkanja aktivnih, sposobnih članov in članic težave kot pač več ali manj vse druge naše organizacije.
Od št. 333 SNPJ, Blaine, je poročal Mike Smerdel. Pohvalil je knjige, kakršne izdaja Prosvetna matica, a ob enem izvajal, da je napram naši lteraturi veliko graje bodisi s strani starejše kot tudi tu rojene generacije.
Br. Hribar iz Windsor Hightsa je poročal, da so stari člani vsi za nadaljevanje Prosvetne matice, ne ve pa, ako in kako bo. kadar mlajši — tu rojeni — prevzamejo vodstvo. Starejšim se zdi. da se mladina ne zanima za kulturne ne za druge naše napredne ideje.
Zastopnik druš. št. 562 SNPJ nima nič posebnega pripomniti. Le, da njih društvo ostane pri Prosvetni matici. » Bilo je še precej drugih poročil in pripomb in bilo je sklenjeno, da se vse vzame na znanje.
Po končanih poročilih govori predsednik zborovanja Nace 21emberger glede Proletarca in dasi je bil on med prvimi bori-telji za naša načela, za ta list in pomagal tudi k zgraditvi Prosvetne matice, omagati tudi sedaj, ko je že v poznih letih, no-čg, in bo delal po svojih močeh dalje.
V razpravo k tem se oglasi tudi Louis Bergant.
Znova se je sklenilo, da se tkuša pridobiti v Prosvetno matico vsa tukajšnja društva/ ki še niso v nji. V ta namen so bili delegirani Joseph Skoff,' John Vitez in Florian Pishek.
Za bodočega tajnika te krajevne organizacije Prosvetne matice jo bil izvoljen spet John Vitez. Tajnik je ob enem blagajnik. Tajniku-blagajniku Johnu Vitezu je bil poverjen mandat, da skliče prihodnjo konferenco
kadar se mu bo zdelo umestno in to s sodelovanjem pridruženih društev in klubov.
S tem je bil dnevni red konference izčrpan in bila je zaključena v dobrem razpoloženju.
Nace 2lemberger, predsednik.
Floriam Pishek, zapisnikar.
' * * *
K obletnici oziroma v spomin Josephs Snoyja:
Jože, zadnja naša konferenca se te je toplo spominjala. Nisi bil več pri nas, kakor si bil na vseh prejšnjih zborovanjih — zdrav ali bolan — ampik bil si ter nas bodril, čeprav so ti bolečine razrivale živce.
In glej, ves čas tega zborovanja si bil vseeno navzoč med nami. Saj te ne moremo zgrešiti, tako smo te navajeni!
To, kako si nas spodbujal — tega ne bomo pozabili in ne prezrli tvojih klicev vsi tisti, kateri smo sodelovali s tabo. Bil si vedno za boljšo bodočnost ljudi, a sam pa si se zvijal v bolečinah svoje bolezni in jim končno vzlic svoji odpornosti podlegel.
Po svojih močeh nadaljujemo tvoje delo. Vsakdo te je imel rad, tudi oni, ki so te črnili in napadali v časnikih — kajti vsi — mi kakor oni, smo vedeli, da fci pošten in da se žrtvuješ za človeštvo — ne zase.
Dragi naš Joseph Snoy, pogrešamo te!
A če bi prišel med nas, bi si mislil: "No, saj vendar ni vse umrlo, od kar sem jaz umrl..."
Florian Pishek.
Vprašanje tržaških ladij
Dne 6. avgusta je imel Mestni osvobodilni svet v Trstu svojo redno sejo, na kateri je obravnaval 4fSrašanje današnjih tržaških paroplovnih družb ter u-krepe, ki bi bili potrebni za obnovo tržaških pomorskih zvez. Brodovje tržaškega Lloyda je bilo med drugo svetovno vojno skoraj popolnoma uničeno. Z nabavo novih ladij je tržaški Lloyd dosegel stanje 131,260 ton napram 621,533 tonam predvojnega brodovja. Zal pa so vse te Lloydove ladje registrirane v pristaniščih italijanske republike, v Trstu samo štiri. Zaradi tega je veliko pomorščakov brezposelnih. Promet v tržaški luki je neznaten, ker ni nobene prave pomorske zveze s Trstom. Nikdo se ne briga, da bi prevzelo tržaško pomorstvo svoje stare tradicionalne pomorske zveze. Na splošno so tržaške pristaniške pristojbine nižje nego. v Genovi, Benetkah in drugih italijanskih pristaniščih. Nujno potrebno je, da se obnovijo stare pomorske zveze z Vzhodom in promet z zaledjem. To je tem važnejše, ker je čehoslovaško gospodarstvo že doseglo svoje predvojno stanje. Vsi ti pojavi kažejo, da gre za določene naklepe proti Trstu. Lloydovo brodovje naj obnovi svoje zgodovinske pomorske zveze v korist svojega gospodarstva. Te tradicionalne zveze pa so usmerjene k Srednjemu in Daljnemu vzhodu. Takoj je treba uvesti jadran-hko tarifo za železniško zvezo Trbiž-Trst, pa tudi za važno pametno zvezo Maribor-Postojna-Trst.
Poslušajte
vsako nodoljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio aro v. Chicagu od 9. do 10. uro dopoldne, postaja
WGES, 1360 kilocycles. V o**' jo Goorgo Marchan.
ZA LIČKE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CBN AH SE VEDNO ORRNITE NA UNIJ3KO TISKARNO
ADRIA PRINTING CO.
,	Tel. MOHAWK 470?
1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL
PROLETAREC SE TISKA PRI NAJ
/
V JUGOSLAVIJI PRAVIJO, DA JE NAM LE ZA PETROLEJ, NE ZA DEMOKRACIJO
Jugoslavija je vsled naše sedanje vnanje politike zelo prizadeta. Držimo pod svojim pokroviteljstvom Italijo, Še bolj Grčijo.
notranji minister Harold Ickes naznanil, da bodo petrolejske zaloge v Zedinjenih državah pa Amerike izčrpane le leta 1957., če se bo proizvodnja petroleja v
Pretimo deželam, ki meje ob dosedanji meri nadaljevala. V Grčijo, z vojno, če ne preneha- Perziji in Saudi Arabiji in dru-jo z "intervencijo'*, dočim smo gih deželah na Srednjem vzho-mi tam — tisoče milj daleč, pa du pa je še petroleja v zemlji in
nočemo priznati, da uganjamo imperialistično politiko.
Grčija sama ni nič kaj navdušena za umešavanje Zed, držav v njene zadeve, četudi ji pomagamo z živežem, denarno in militaristično proporčno bolj kot katerikoli državi na svetu.
Cemu vse to?
to za dvajset let pri sedanji rastoči proizvodnji. Brez petroleja ni bencina rte nafte. Brez bencina ne vozijo avtomobili tovarnarja Forda, ne vozijo ameriški tanki, niti ne letajo ameriška letala brez petroleja ni ameriškega vojnega stroja in ne ogromnih dobičkov.
Decembra minulega leta je
"Gre se za kontrolo nad Sredozemljem, odgovarja "Primor-	bila sklenjena anglo-ameriška ski dnevnik" (v Trstu). Gre se	pogodba o gradnji dveh ogrom-za vojne baze, s katerih bo mo-	nih naftovodov na Srednjem vz-goče ščititi ameriški oljni kartel	hodu. Levji delež pri tej pogod-
v vseh ondotnih deželah.
Omenjeni list je priobčil o tej naši intervenciji v Grčiji sledeči članek:
'*Ce pade Grčija pod nadzorstvo oborožene manjšine, bodo posledice v sosedni Turčiji resne. Zmeda in neredi bi se lahko razširili po vsem Srednjem vzhoda. Nedotakljivost Turčije je bistvene važnosti za vzdrževanje reda na Srednjem vzhodu", je med drugim dejal predsednik Truman, ko je pree) ameriškim kongresom utemrijevdt svoje zahteve, naj se Grčiji in Turčiji odobri pomoč v znesku 400 milijonov dolarjev. Zakaj neki je predsedniku Trumanu tako pri srcu "neodvisnost" Grčije, ko pa vendar vsak človek ve, da država, obremenjena s tako visokimi dolgovi, ne more biti neodvisna od svojega upnika? Zakaj predsednik Truman tako skrbi za red na Srednjejn vzhodu, ko so pa Zedinjene države Amerike oddaljene več kot 9000 kilometrov? Predsednik Truman pravi, da bo pomoč Grčiji in Turčiji zajamčila varnost Združenih držav Amerike in vseh Združenih narodov. Ali bi zgolj 13,000 grških partizanov, kakor trde ameriški državniki v nekakšnih tajnih dokumentih, res moglo ogrožati tako mogočne Zedinjene države Am^fike in vse Združene narode? Okoli 300 milijonpv dolarjev bodo dobili grški kraljevski, fašisti za 6r6-žje, s katerim naj bi uničili partizane. In če je teh partizanov res samo 13,000, potem bo za uničenje enega samega partizana dala ameriška vlada preko 18 milijonov lir, če računamo 800 lir za 1 dolar. Res ogromna vsota za umor enega samega grškega partizana.
Za ZDA je bila vojna zgolj poslovna sadeva ... _ Od kod torej taka zaskrbljenost predsednika Trumana in njegovih za Grčijo in Turčijo, zakaj taka pozornost za red na Srednjem vzhodu? Cemu taki alarmi, čemu toliko besed?
Ko govori predsednik Truman o redu na Srednjem vzhodu, tedaj ima pred očmi nov ameriški red, Id ga v tem delu sveta ustvarjaja4u&eriške petrolejske družbe. Predsednik Truman in amerišk| < jienarni mogotci mislijo na-milijone in milijone ton petrofeja, ki se bo v prihodnjih letih pretekel preko dveh orjSških naftovodov od Pertijskega preko fnaščav do Sredozemskega morja, 42 odstotkov svetovnih zalog petroleja leži na Srednjem vzhodu in leta 1945. je tedanji ameriški
bi, veljavni za dvajset let, ima ameriški kapital in po dvajsetih letih bodo zaloge petroleja verjetno že povsem izčrpane na Srednjem vzhodu.
"Zmeda in neredi bi se lahko razširili po vsem Srednjem vzhodu," pravi predsednik Truman. Zdaj razumemo bojazen ameriških kapitalistov. Za petrolej jim gre, ki je zlato nove dobe. Oni se boje, da bi njihovi avtomobili in vojaški stroji ne imeli dovolj bencina, če bi se narodi, ki žive na Srednjem vzhodu, prebudili in rekli "Roke proč od naših dežel. Mi vam ne bomo dajali več petroleja za smešno nizko ceno, ki jo plačujete našim oblastnikom!" Toda ljudje, ki so poslušali Trumanov govor, ne smejo vedeti, ne smejo poznati pravih ameriških namenov. "Neodvisnost Grčije, utrjevanje varnosti Združenih narodov, doprfoos k utrjevanju svetovnega miru," to so besede, ki naj bi zakrile duh po petroleju.
"Zedinjene države Amerike so dale 341 milijard dolarjev za zmago v drugi svetovni vojni. Pomoč, ki jo predlagam za Grčijo in Turčijo, znaša nekaj več kot tisoči del te naložbe," zagotavlja predsednik Truman ameriškim kongresmenom. Osvobodilna vojna proti fašizmu za svobodoljubne narode ni bila nobena denarna naložba, po Trumanovih besedah pa je bila zgolj poslovna naložba denarnih mogotcev Zedinjenih držav Amerike. Tako je tudi danes u-bijanje grških demokratov, zatiranje grškega ljudstva samo poslovna naložba, ki jo "zahtevS zdrav razum," kakor to pravi Truman.
Zato hočejo biti ZDA gospodar Sredozemlja
, Ko je konec leta 1944 poslal Churchill v Grčijo generala Scobyja z angleškim orožjem nad grške partizane, ki so se ves čas vojne požrtvovalno borili proti Nemcem, tedaj si je Churchill želel tako Grčijo, ki bi varovala imperijske morske poti v Sredozemlju in bila popolnoma odvisna od angleških magnetov. 87 milijonov funtov šter-( lingov so izdali Angleži za vzdrževanje svojih Čet v Grčiji in za podporo grškim kraljevskim fašistom. Z vsem tem in s kopo izdajalcev niso ničesar opravili.
Nato je dejal predsednik Truman: "Angleška vlada ne more dajati Grčiji nobene gospodarske ali finančne pomoči od 31. marca dalje. Anglija se nahaja sama pred potrebo, da zmanjša sli celo črta svoje obveznosti v
nogo na drugo stran; toda tisti (VAN JONTEZ hip ga je Že Gary oplazil z lo- nnnnVAPlA pato po glavi. Jok in vrišč. Vmes uywvMW'1
SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE
N&jVečj* slovenska knjigama v Zed. državah
nekaterih delih sveta, vključno Grčijo." Sedaj Grčija ni več čuvar samo angleških imerijskih poti. Sedaj mora čuvati tudi morske poti do ležišč petroleja na Srednjem vzhodu, ki ga prvenstveno izkoriščajo ameriške družbe. Na Srednjem vzhodu vse bolj izpodrivajo ameriške družbe angleške poslovne ljudi. Ti morajo od amerikan-skih družb kupovati naprave za vrtanje in pridobivanje petroleja. teh naprav pa ne dobe, če ne popuščajo ameriškim kapitalistom in jim ne dovolijo Velikih dobičkov.
Grčiji so sedaj dodelili ameriški imperialist novo vlogo. Bivši grški vojni minister Meren-ditis piše v liberalnem grškem listu "Vima", da hočeta Anglija in Zed. države Amerike napraviti iz grške vojske "žandarja".
Nad 300 let so menili Angleži, da so gospodarji na Sredozemskem morju.. Toda ameriški imperializem že buta ob zidove angleškega kolonialnega imperija. Ko so pred letom sklenili Angleži pogodbo za posojilo v Ameriki, so se morali obvezati, da bodo na široko od(£li vrata svojega imperija svojim ameriškim trgovskim tekmecem. Ukiniti so morali prednostne tarife.
Sedaj pa hočejo že Amerikanci biti gospodarji Sredozemlja in vse bolj in bolj odrivajo Angleže. Nekateri svetovni časopisi že JjoroČajo, da bodo ZDA zahtevale, naj se jim poveri skrbništvo nad nekaterimi bivšimi italijanskimi kolonijami, o katerih usodi bodo po ratifikaciji mirovne pogodbe sklepali na konferenci štirih velesil v Londonu. Zlasti se zanimajo Amerikanci za Tripolitanijo in Cire-najkp, kjer bi hoteli graditi svoje vojne baze. Celo za Ciper, ki leži v Egejskem morju in ki ga zdaj imajo v rokah Angleži, predlaga demokratski poslanec Scalier, naj ga ZDA za 99 let vzamejo v najem. Na obisk v Sredozemlje že tretjič v roku enega leta prihaja eskadra ameriških vojnih ladij, ki naj pokažejo vojno moč tistih, ki segajo s svojimi rokami po petroleju, žtiljih in življenju narodov."
Pišite po cenik PROLETARCU
4
f 2301 S. LAWNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS
mis
Zavezniška rozine- -jitvena komisija v Istri
V prvi polovici avgusta je pričela medzavezniška razmejitvena komisija z razmejevanjem Istre. Prebivalstvo je v vseh vaseh, kjer je pričela s svojim razmejitvenim delom, izražalo svojo voljo po priključitvi k Jugoslaviji. Vaščani Zabavlja so postavili velik slavolok s Titovo sliko in s Triglavom, simbolom narodne osvobodilne borbe. V Vršiču je skušala komisija prepričati ljudi, ds vodijo vse poti is te vasice v Trst. Ljudstvo je odgovorilo, ds bo že samo poskrbelo za potrebne poti. V Truškah je stopil pred komisijo 11-letni deček in izrazil sledečo prošnjo: "Napravite tako, da bo tudi naša hiša v Jugoslaviji/* Istrsko ljudstvo je znova dokazalo, ds je politično srelo in da ne terja ničesar drugega, nego samo to, da se njihove naselbine in njive ne cepijo in par-Velirajo na dvoje.
se spdihnlte svojcev v Starem kraja, pošljite jim lanski in pa letošnji Ameriški družinski koledar! Stane letošnji |l.S5, lanski $1 50 Pošljite nam naslov In vsote, drugo Izvršim* mi.
Iz Kansasa
Piše ANTON SflfcjLAR
(Nadaljevanje)
Od Kock Springsa, Wyo., proti Utah se vije proga med hribi in nad prepadi ter skozi številne
predore; jaz sem jih naštel sedem. V Grand Riverju.premostimo reko istega imena; divje se vali kristalno čista voda čez prod in skalovje.
Deželo "Mormoncev", Utah in njih metropolo Salt Lake City, je zanimivo opisal urednik v Družinskem koledarju v letniku 1936, ko sta s ženo potovala tam skozi. Kar je namreč Rim za katoličane to je Salt Lake City za mormonce.
j V Salt Lake City sva dospela pozno ponoči z eno uro zamude. "Otroka sta že v postelji in tudi Mili je ostala doma", je nama pojasnjeval zet Jake. ki je po naju prišel z avtom. Stanuje tri milje jugovzhodno po višini nad starim mestom, kjer se je v zadnjih 25 letih razvila modema rezidenčna Četrt mesta. "Je tukaj čistejši zrak in moderno stanovanjsko mesto se razvija v to smer", je pojasnjeval.
Ponoči je krasen razgled z višine na spodaj ležeči trgovski del mesta. Hotel Utah, last mormonske cerkve, z grbom Čebel j -nega panja, v mavričnih barvah, mormonski tempel, tabernakelj in druga znamenita poslopja.
Zjutraj sem opazoval iz verande visoke hribe na obeh straneh doline. Lep razgled! Dolina koder se razprostira mesto je tukaj široka okrog 30 milj. Proti jugu je predmestje Murray, pod hribi na zapadu je Magna iq Garfield, koder so topilnice. Izgleda blizu toda je oddaljeno 28 milj, pojasnjuje hči. Zet je odšel v svoj urad, ki se nahaja v Walker Bank Bldg., v sredini trgovskega mesta. Je glavni zastopnik zavarovalne družbe Northwestern Mutual Life Co.? za državo Utah, del države Nevede in Idaho.
Po zeleni trati pred hišo se podi krdelo otrok, kskršno sem bil navajen videti pred leti po majnarskih naselbinah. Med otroci sta vnuka videti zelo popularna: sedemletna Joannota in štiriletnf si boriti Gary. "Pa odkod so se vzeli vsi ti otroci?" vprašam hčer. "Oh, to je samo del števila otrok Iz te soseščine; tod okrog žive večinoma Mor-monci, ki verujejo v veliko družino in nkša trata jim je najbolj priljubljeno Igrišče." Hm, torej imajo tbliko otrok kolikor jim jih je pač "bog dal', kaj ne. Hči mi pojasnuje, da stara "dobra vera" v mnogoženstvo med mor-monci počasi zamira in novs generacija noče nič vedeti o tem. Vrh tega je mnogoženstvo že mnogo let prepovedano. Njena soseda, mlad mormonski par, ima le dva otroka, iste starosti kot sta našs unuka. Soseda pripoveduje, da je njen stari oče imel tri žene, s katerimi Je iAiel okrog 30 otrok. Njena mati jI je večkrat rekle, da ne ve koliko tet ln stricev da ima. Med otroci je nastal vrišč. "Do tukaj je naše ln tam je vaše," Je k malo 2t-lezno lopato, s katero je prej premetaval pesek, začrtal po tleh mali Gary in jezno motril šosedovega Jaya, iste starosti. "Pa prestopi če se upaš," je izzival srboriti Gary. Deklice so pa stale v Vrsti na vsaki ttrsni črte ln motrile obe junska. Jay se je instinktivno skušal izkazati pred drugimi otroci, da se ne boji soseda in je pfevidno stopil z eno
so posegje mamice in hitro dognale, da so "vsi otroci eniiki," da se ni vredrf6 sosedom kregati zaradi otrok. Prijetno je živeti med takimi sosedi! Jay je odnesel domov bunko na glavi, Gary pa je dobil na zadnjo plat zasluženo kazen od mame! Razpršili so se na vse strani. Toda čez deset minut so se pa spet skupaj prekoplcevali po trati kot najboljši prijatelji.
' Letos praznuje država Utah 100-letnico naselitve mormoncev v teh krajih. Seveda so se vršile vsakojake svečanosti in parada. Zvezna vlada je izdala serijo poštnih znamk nalašč za to obletnico. Ta jubilej je seveda privabil še toliko več turistov letos v te kraje. Nad mestom grade za pol milijona dolarjev spomenik prvim naseljencem, katere je pripeljal semkaj Bingham Young iz Illinoisa in Missourija, Kjer so bili zaradi vere jako preganjani. Unukinja Joanneta mi z vsem patriotičnim zanosom pripoveduje, da je vzkliknil Young, ki je pripeljal okrog 150 ljudi Čez gorske prelaze in so zagledali pod seboj lepo dolino ln veliko jezero: "To je naš kraj." In res povsod vidiš napise, tudi na avtomobilskih tablicah, "this is the place."
Ker je mormonska vera dopuščala in do spora z zvezno vlado celo priporočala mnogoženstvo, je imel njih duhovni in posvetni vodja Brigham Young lepo krdelo ženSk Koliko, tega menda nihče ne ve. Njegov grob je na vrtu za hišo kjer je živel ln poleg sta dva grobova 'dveh njegovih Žen, ostale so pa "zaradi drugih ljudi" pokopali na drugem pokopališču. Ženske so dobivali največ iz Švedske in če so prišle tri dekleta-sestre, se jih je kar Young prilastil in odpeljal v svoj "harem". Več podrobnosti o tej verski sekti najdete v Druž. koledarju letnika 1936.
Večina prebivalstva v Salt Lake Cityju so Skandinavci; največ je Švedov in nekaj Dancev ter Norvežanov. Po veri so še vedno v večini mormonci, dasi he marajo tega imena. Sami se nazivljajo za LDS ali "Later Day Saints". Naseljevanje je zanje še vedno važen faktor. Od časa do časa prihajajo novi naseljenci, največ iz Švedske. Tukaj se jim takoj preskgbi delo, oni se pa morajo obvezati, ds bodo 10 odstotkov od plače prispevali za cerkev. Vse drugo, državljanstvo in take stvari jim preskrbi cerkev.
"Kje »o tiste svetovno znane orgije tri tabernakelj?" sem vprašal. "Dobro, danes opoldne gremo v tabernakelj poslušati godbo," odloči Mili. Vrata se od pro točno Opoldne v velikanski avditorij s sedeži za osem tisoč ljudi. Orgije so res videti nekaj posebnega in umetniškega. Glasnik pove, da se vrat* zapro čez pet minut in ostanejo zsprta pol ure; kdor misli zapustiti tabernakelj v tem,času, je bolje da odide tskoj. Nihče se ne premakne, dssi je nas notri saj par tisoč, večfnoma seveda turisti. Razdele program, ki vsebuje več klasičnih komadov in seveda tudi par nabožnih pesmi JoSnneta pravi, da se ne sme niti šepetati med programom. Mali Gary ps, o katerem trdi njegova mama, da se vede kot ds bi imel mravlje ^ hlačah, bi šel najrajše malo pogledati po dvorkni. Kdo bi mirne sedel pol ure! Pa ga je menda mama podkupila z raznimi obljubami, da dobi avto in take stvari, da se je res "spodobno" zadržal. Končno, oitfje mogočno zabuče, da strfcSe zrak. Tabernakelj je psč narejen trto, da pridejo gia-polife veljave. Lepo,
Ne vem, Sli so ttfednikU "Pro-leUrca" popolnoma opešale oči ili kaj, ampak njegove opatke v
"Komentarjih" z dne 10. t. m. o mojem "»oglašanju z urednikom 'Glasa S. D. Z.' glede Furlanove-Snojeve obravnave" so ne le popolnoma zgrešene temveč tudi zavajalne. Moje pismo Antonu Sabcu, objavljeno v "Glasu S. D. Z." z dne 4. septembra namreč niti z besedico ne omenja Furlanove zadeve, temveč se ba-vi izključno s člankom "Ali nimamo nobenih obveznosti do Amerike?", v katerem je urednik glasila Slovenske dobrodelne zveze grajal dvojno moralo tistih naših časopisov, ki imajo samo grajo za Ameriko in zgolj pohvalo za Sovjete in katerih glavna vira "resnice" in politične "modrosti" sta Tass in Tanjug. Kako je mogel urednik "Proletarca" spraviti to pismo v zvezo s Furlanovo obravnavo mi je res uganka. Saj se vendar ni oprijel načela, da je treba proglasiti za fašista vsakogar, ki noče prisluhniti komunističnemu rogu, pa magari če ni na njem niti ene fašistične dlačice? To bi bilo res žalostno od delavskega časnikarja, ki se je nekoč ogreval za demokratični socializem!
Upam, da me zdaj ne obdolži tudi zagovarjanja zagrebškega nadškofa Stepinaca, ljubljanskega škofa Rožmana, generala Rupnika in —last but not least — vodiške Johance .,.
Ivan Jontez.
her toliko pošteni, da Ji damo priznanje, tf* ni res tako krUto z nami kakor se to hoče prikn zovati v javnosti.
Frank Barbič.
Praznik osvoboditve in priključitve It Jugoslaviji
Ob bližajoči se ratifikaciji mirovne pogodbe se Slovensko Pri-morje pripravlja na svoj največji primorski festival, ki naj predstavlja praznik osvoboditve ter priključitve velikega dela Primorske k Jugoslaviji. Festival bo na obsežnem šempa-skem polju ob Lijaku, ki je torišče največjih obnovjjvenih del. Primorsko delovno ljudstvo se vneto pripravlja na ta zgodovinski dan, ko bo prvič v zgodovini prišlo v sklop državne narodne skupnosti. To bo največji zgodovinski dogodek po 1. maju 1945. Priprave za festival osvoboditve in priključitve so zajele vse kraje, vse organizacije ter vse primorsko ljudstvo.
F. BARBIČ KRITIZIRA
Cleveland, O. — Znabiti, da znam drugače čitati kakor vi v Chicagu, kar sami napišete o Jontezu. Zdi se mi, da se ni Jontez vtikal v Furlan-Snojeve obravnave, ampak kaj se sme, ali ne sme sedaj izražati na St. Clair avenue v metropoli. Ako ne pokimaš vsemu, kar se nam servira o sedanji stari domovini. Naglasi jo te za nacista, ali pa za fašista, če nisi po njihovem — tako se je pred mano izrazil sam Ivan Jontez še predno je bila afera Furiana na krožniku. In kar je res, ker on ni edini, ki mi je to rekel. Dobe se še drugi rojaki, ki so že siti poslušati o an-gelcih, ker vedo, da niso bili vsi drugi v stari domovini sami hudiči/ In ti angelci niso še zadosti zreli, da bi smeli lučati kamenje v one, ki jih smatrajo za nekaj nižjega od sebe. In Andri-ca ima prav, ko reče, da so tam jako previdni kaj govore. Ali niso bili tudi v Nemčiji previdni? Saj bi nam to naši progresivni časopsi lahko povedali, da so tudi previdni. Gre se za biznez.
In naši navdušeni za vodjo(?) so vam talu bojeviti, da so, ko so mislili, da pride na preiskavo v neke prostore FBI, sliko Tita kar skrili. To vam je bojevitost! Posebno pa še, ko je "westsaj-čan" rekel eastsajčanu: Ja pa ti si pa res čisto podoben Titu. In da ste videli kako se mu je do-padlo. Potem pa skrije slavnega junaka. To ni lepo od junaških mož, ki pitajo druge s fašisti, samo za\o ker rabijo razum!
Jontez želi, in tudi drugi resni možje, da se ja da malo kredita državi, ki nam Je mačeha, s vseeno nas bolje oskrbuje kakor nas je mati domovina. Ne rečem, da se ji 2ahvalimo, ker hvalisa-nje ni moja navada. Smo pa ži-
Stanovanjska kriza v Trstu je res huda
Nedavno je Urad za oddajo novih stgnovanj v tržaški občini razpisal 265 dvo in trosobnih stanovanj pri Sv. Soboti. Par dni za tem je ta urad že prejel okoli 1,200 prošenj. Verjetno se bo število prosilcev povzpelo na 2,000. Te številke kažejo, da je stanovanjska kriza v Trstu zares huda. Prošnje rešuje posebni odbor občinskih svetnikov. Tržaško delovno ljudstvo se bori za to, naj bodo najemnine ljudske, dostopne delavcu, nameščencu z današnjimi dohodki. Nedvomno gre prednost onim, ki so stanovanja res potrebni, ki so kot borci za svobodo ali kot politični preganjanci fašizma morali zapustiti svoje domove, kamor so se utihotapili ponekod ljudje s temno politično preteklostjo.
Gospodarska vprašanja Istre
Na zadnjem zasedanju Okrajne skupščine v Kopru je bilo govora o važnih gospodarskih vprašanjih. Kmetijski razdelek je letošnjo pomlad dobavil iz Jugoslavije J ,000 mladih prašičkov za rejo in pleme. V Istri terja prašičjereja precej manj truda in skrbi nego po drugih krajih Primorske. Obdelovalci istrskih vinogradov in vrtov se pritožujejo zaradi pomanjkanja gnoja, ki je izredne važnosti v kmetijstvu. S povečano prašič-jerejo bo tudi na tem področju precej pomagano, saj napravijo prašiči ob dobrem nastiljanju veliko dobrega gnoja. Le sami si bodo lahko izboljšali svoje gospodarsko stanje. Treba je odpraviti sedanje pomanjkanje pujskov. Cim več maščob bodo pridelali z lastnimi sredstvi, tembolj se bo izboljšalo prehra-nitveno stanje in tem številneje bodo lahko ljudje imeli na mizi mesno hrano.
Ako je številka v oklepaju na vašem naslovu nižja kot pa Je tekoma številka Proletarca (vidite jo na prvi strani), pomeni to, da vam je naročnina potekla. Prosimo, da jo obnovite.
ati, je bila ns-
sovi do vredno je jI
Okrog tabernakelj na so krasni nassdi rož in umetnih lagun. Povsod sunaj so nspisi "kaditi prepovedano". Poleg stoji precej l«Jpo poslopje — muzej. Vstopimo v muzej, v katerem Je razstavljeno rudarstvo, kmetijstvo, razne pri rodne krasote in precejšnje število lndijsnskih mumij. Zaradi posebno suhe klime v južnem delu dežele najdejo nestrohnjerts trupla Indijancev, perfektno ohranjena. Med njimi je mumija človeks, ki Je živel tod tisoče 1st pred Indijsnci Vmes Je pm seveds precej trgovskega d liha; povsod se prod* j* jo rszrtl "spominki" ns turistiko iz Utahs.
Dslje prihodnjič.)
NAJBOLJŠA POMOČNIKA PRI UČENJU ANGLEŠČINE IN SLbtthttlNEŠtA
ANGLEŠKO -SLOVENSKI BESEDNJAK
Ceha $5.00
. - i"1 ANGLESKO-SLOVENSKO BERILO
Cena $2.00
Avtor obeh knjig Je DR. F. J, KERN
NAROČILA SPREJEMA
»Mi.:
pkloLtetARiEC
"m" «|f
2301 SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO 23, ILL.
Londonska (zamejna) vlada ni bil« Oehvec 4toi#ho le dobil prhsnanje nikoli za jugoslovanski Trst
MIRKO G. KUHEL, tajnik SANSa.
Sodna obravnava ptoti profesorju Borisu Furlanu ni samo dokazala, da je bil ves čas bivanja v Ameriki in 'Londonu in kasneje v Ljubljani f*l a č a n agent britanske Obveščevalne službe (Intelligence Service), da je bil konspirator proti sedanjemu režimu Jugoslavije, ki mu je i>odelil službo dekana juridične fakultete ljubljanske univerze, — ampak je tudi pokazala, da je odklonil svojo pomoč za priključitev Trsta in Slovenskega Pri-morja ter Istre h Jugoslaviji. Izgovarjal se je, da se je posvetil • znanosti", kar bi pomenilo, da ga politika več ne zanima. Kakšnega značaja je bila ta "zna-ncst", je jasno pokazala sodnij-ska razprava. Prezidij Ljudske skupščine FLRJ je njegovo smrtno obsodbo za veleizdajo spremenil na 20 let ječe.
Kdorkoli je točno zasledoval Furlanovo politično karijero od leta 1941 naprej, ni mogel zgrešiti paralelnost z britansko zunanjo politiko napram Jugoslaviji. Njegovo rodoljubje je naraščalo in padalo kot barometer v atmosferi angleških imperialističnih tendenc. Dokaz temu so' njegovi govori preko londonskega radia, ki so bih objavljeni tudi v naših slovenskih listih v Ameriki. Furlan je bil v taboru jugoslovanskega kraljevega režima vse do časa, ko sta Amerika in Velika Britanija priznala Tita in AVNOJ za de facto vlado nove Jugoslavije. Dokaz tej trditvi je dejstvo, da je Furlan proti nasvetu svojih prijateljev v Ameriki takoj odhitel v London, ko je bil povabljen,* da sprejme in je sprejel mesto ministra v kraljevi vladi. A istočasno je bil član angleške špijona-že. Pač lepa stvar, britanski špi-. jon minister jugoslovanske kraljeve vlade! SANSovemu tajniku je tedaj posebno zamerila gospa Furlanova in mu nikoli ni mogla odpustiti "greha", ker je v svoji koloni poročal, da si je partedenska jugoslovanska vla-dav Londonu, v kateri je bil tudi profesor Furlan, najprej nakazala plačo za celo leto naprej. To je bilo poleti 1943.
Obravnava je tudi pokazala in dokazala, da je Furlan zelo pridno prestregel pošte jugoslovanskih kraljevih ministrov (Kreka in Snoja ter morda še drugih), kakor tudi pošto generala Vladimirja Velebita, načelnika prve Titove vojaške misije v Londonu. Furlanu je v treh letih popolnoma uslo iz spomina, kako je mogla ta pošta
•evelt Prezrti pa so giaaom poročila iz Londdna v čikalki Tribuni ''glavarji komunistimega bloka*'. Ampak tudi ako bi kralj Oeorge na (toročno svečanost svoje hčerke povabil Stklina, Dimitrovs, Tita itd., težko da se bi odzvali. Zastopali pa jih bodo na pojedini njihni ambasadorji ter poslaniki. In naravno — po-y/btyene je na to d^pf^o poroko tudi Ulvša jugoslovanska dina-stijk. Deloma iz s6rodStva, delo-ika iz Hftrtpatij, in fm morda ne-t koliko tudi iz diplomatičnih nfylogdv", ki jih bodt> v Beogra-' du pač nceanjeii, 'a se menda radi tega rte"bbriu vzrlemii>li. Doba kronanih fcfaV tn dvornega
. i , , ^	■ iigff r T?** *? f*	le ie toliko »tonilo, da
made, eko de I a vri nehajo producirati. fMavska vlada v Atngiyi ^ ni vec. p^vrutka U- \ Angliji
• VA...
r * /v
reba od Italije'odtrgati in ga tapraviti za mednarodno pris'a-»išče za vso srednjo Evropo. Tako bi Trat kot luka, katere potrebuje srednja Evropa, dobil mednarodno kontrolo, ki bi bila ilovenskemu aivlju dobrohotna." (Podčrtanje naše!)
Torej se v novembru 1941, ko u begi a . jugoslovanska vlada •omaj prispela iz Kaira v London, Je podpredsednik vlade in glavni zastopnik slovenskega naroda v tej vladi dr. Miha Krek zapisal na uradni papir, da naj postane Trst internacionaliziran. Krek je tedaj načeljeval tudi Slovenski ljudski strsnki in je igurno govoril kot član in za-;topnik stranke. Torej če je vo-ilna slovenska politična stran-a zavzemala stališče, da postale Trst mednaroden, kaj naj bi ker večino —. ogromno večino like stavbe kovinskih delgvpev iilo pričakovati od srbskih in držav in državic kontrolira ta-f(v njo jc bilo pozvanih «00,000 rvaških zastopnikov v isti via- kozvani zapadni blok.	mosj govoril, da naj »e nikar ne
iT O tem stališču jugoslovan-	lmpaMntna skupinn	ha kmerilko podporo.
že v minulem tednu - - ker »
Nobene zbornice, in nobeni ministri .tlftč ne salelefo *e >'*-
gor ali del, če premogarji nočeio r«toe vfljc njenim qg*lom, £ feehttbčno ^fc
stane tndi vse drtigo delo, _* _____ ____
premega ni na dan in vsled tega zasta ki je odvisno od premoga
Tako se dogaja tudi v Franci ii in v Italiji, l^i iu> k* premogarji zastavkali pri nas. je bil njihov, poskus Vlomljen * vladnim', p rim« ranjeni delavcev nazaj v rove, ker je premogovnike Vsled te t+iske "vlada prevzela".
^C^ER^V^RAKtjE
VoMČfefNt
Vo/voiina —- ena najboljših žfoflc'na svetil — je za'Jugbsla-vijo neiimerne Vredndsti. Radi tega se le države odločila, da jo mclerniffra, Jgradi kanale za odtekanje vode. *anal med Doza ob- i'fcavo in naprave za namakanje
r^ crt	kcr J* namenjena samo za ob-	in naprave
VorklToraistavni-	varov*T0e privile^v. Lgotav- V slučaju
rfr^v P	W jc. d« Itiiltji lahko So- . tMnik .iKUdfn."
i.l^L	vjeukk firiija pomaga veliko Iz- W pifcotem: ,
v Jugosla-
ke vlade so gotovo zvedeli tudi iadi Velike Britanije in Ame-ike in njuno stališče je bilo, da «brali v. New
»ostane Trst mednaroden. Pod- kl kakih **	I	TJXlgw. w	.... __________
tgo za to stališče je postavil^^ iT^i^miV^ dat ne j še In pomola bo ljud-1 VojVbdina km hajjkimemb-liha Krek ža novembra 1941.	fstvu, ne par^mh* Tekje torej "neJS. ikorodhk pokrajina v na-
Kdo je potem zafučkal Trst? W tor ^či okrog	i razredni boj in bUo bi nesmisel- * državi uprnvi&no titfHtti m
ili Titova vlada, ki je že na Poleg imajo seveda se osebno no ^^^^^ka zitnica" Tod borovsnju v Jajcu leta 1943 sluzincad, čeprav jim je v new-
^^fi&eniki duhovniki odklanjajo misijon škofa Santina
proglasila Slovensko Primorje, | . takih Wbah le slepilo frst in Istro za narodno jugoslo- Ta vellk« zbornica ima pred ......Rižansko ozemlje in je za do-ego ^^ cel° procecijo problemov xga cilja podvzela naravnost K*iu ki 8a n»š državni
.	_ . ..	. Ininil/ nniknl i MA1 l^orlB i A mu.
ime
no, ako bi kdo mižal prod to res- i "jtigbekivanska tkttkk". Toda nico. Fraze o čem drugem so v viMna pridelka "Je rdbj 5e otfvi
Pietro Nenni, ki je vodja večinske socialistične stranke v Italiji — desničarska skupina se
sna Od elementarnih sil: zaradi suše ali poplav so kaj pogosto slabe letine. Z načrtnim gospodarstvom pa si bodo .podifdlli razen slapih gospodarskih sil
- «	----- I	.	I!11! IIMJ l^t« lomila — dVliile ^ To^Hiatru Itu<3,i muhasto naravo, kolikor je
<rpknm na r»hi ki onvnril. ni res nevaren, toda ne kot tak ,rra ,oc,ia — oeiuje s logiiatu-	„Q	^
drekom na čelu, ki je govorila	1Dlo*nera ooloža- Jcfn posebno v skupnem pn>gra- P®c 10 ^goce na stopnji seda-
j internacionalizaciji TrsU, ko |emm vshd M^osnega poiosa- .j^ r priboritfv v^.ine L)Si in nje znanosti ter tehnike.
so Hitlerjeve bombe še vedno P® »vetu.	'	^^ v	•KnmU.i u	V petletnem pUnu LR Srbije
hidežne korake? AU pa morda	^^ poudarja, je mo -	.
tara jugoslovansks garda s lenkosten. dasi svetovnemu mi- p od nje v prvi polovic« tega
padale po jugoslovanskih me- Egipčanska vlada zahteva, da stih in vaseh?	' Anglija odpokliče svoje čete iz
oev v prihodnji zbornici in za
ustanovitev levičarske vlade.
je zajeto tudi največje delo, ki bo opravljeno med našo prvo
" "	. , .	v 'r' i ircTJ^II	Program sporazuma med socia- w opr.v.jeno mea našo prvo
Furlana je^lačala Velika Bri-,	komunisti je bil izdelan petletko ~ zgraditev velikega
tanija za njegovo izdajalsko de- nem svetu so bile vse njene pri- ekonomsko rekonstrukciio že P^OP« Donava -Tisa - Donava. Kdo je plačal Kreka za v«(tožbe doslej zaman Kajti z An-	Prekop bo nad 260 km dolg. Po-
lo
krivice, ki jih je storil svojemu narodu?
Združeni narodi v brezmočnosti radi napačnega vstroja
(Nadaljevanje s prve strani.) ** Dejal je, da taka nevarnost še obstoji in sedanje zborovanje Z. N. mora kaj-storiti proti temu, ali pa to nalogo poveriti tistim državam, ki so jo pripravljene vršiti. S tem je mislil, da so Zed. driave pripravljene poslati ob grško severno mejo svoje čete in morda bi sodelovala Anglija, ki ima v Grčiji if dolgo precej močno armado.
Nevarna tekma Naš državni »tajnik trdi, da mora to stanje na Balkanu pre-
t!"	pr*d letom. Nenni sedaj deluje,	iT /
glijo drzi na sa vlada Tam okrog ^ ^ n,mie Ak.ide de	sUl hrbtenica vsega vodne-
so namreč oljna ležišča, o kate- Ji^i in H« ^	8« sistema Bačke in Banata, ta-
rih pravijo, da so največja na	SSST^iSSS ^	ko da bo mogoče umno vodno
svetu In so večinoma v posesti ^ ^ , fe to rf	gospodarstvo. To pomeni, da bo-
ameriških ter angleških korpo- (f JBSff^vSt Tfe	^ ^koodvajali, od nosno do-
tnHi	očitno, da ie Italija zrela za pre-	va^h ^ P°. omre2Ju g - ■ t
.t^kn ^Liil i l^SlT	obrat. To. da ga še ni, je zaslu-	Prekopov^n sicer po potreb.: za • nje Slovansko-italijanske proti-
stmsko vprašanje še vedno za- zavezniške okupacijske obla-	nam»kanJe- ko	kadar fašistiČhe zveze odvisno v mar-
mntnnn	®	■	»	*- - -*	'1 — ■ *----- L__i_ i	- j-------— - ■___
ne sei
lf)0na hektarov.
blazen tega bo novi ^reltbp nudil še številne druge velike koristi: zgradile se bodo hidro-ccntrale ob velikih jezovih in nastal bo cel sistem ribnikov, kar bo največjega pomena za ribištvo. Tako bo to veliko delo dejansko jamstvo naše lepše prihodnosti — Vojvodina bo postala zares žitnica domovine srečnega delovnega ljudstvo.
Profiljudski značaj conskega in občinskega sveta
Kakor celotna civilna uprava v coni A, tako sta nastala tudi conski in tržaški občinski svet na podlagi znane odredbe št. 11, ci jc odvzela izvršno moč po judstvu izvoljenim narodno os-xbodilnim odborom in vzpostavila novs organe javne uprave. Xjtr pa to ni bilo mogoče, je postavila Zavezniška vojaška u-^erava vojaške governerje. Stališče conskega in občinskega »veta v Trstu vsebuje v sedanjem položaju namere, ki težijo k predpripravam za ustvarjanje bodočih pozicij, s katerih naj bi bilo mogoče sabotirati pravilno poslovanje in normalno življenje Samostojnega tržaškega o-zemlja ter celo ogrožati njegov obstoj. Nsdaljni dokaz služenja protiljudskim interesom je manevriranje potom italijanskega nacionalističnega tiska, ki predstavlja one politične skupine, ki jim pripadajo člani obeh svetov. Ta italijanski nacionalistični tisk se zadnje dni bori z vsemi sredstvi in argumenti proti vstopu predstavnikov Slovan-sko-italijanske sntifašistične u* nije v te organe. Ni jim prav, da bi imelo slovensko ljudstvo svojo besedo pri reševanju vprašanj Samostojnega tržaškega ozemlja. Prav radi bi izoliral* delavske in kmečke množice ter jih odrinili od sodelovanja pri javni upravi. To stališče daje obima svetoma izrazit nedemokratičen in protiljudski značaj. Vsekakor je bodoče sodelova-
Tržaški škof Santin je napovedal v Trstu velik misijon, ki bo hkrati po vseh C2rkvah, gledališčih in javnih trgih. Za ta misjon se predvideva 3 in pol milijona lir stroškov. Slovenski duhovniki so se zbrsli in obravnavali vprašanje tega "cirkuškega misijona". Odklonili so te vrste misijon, ker ne odgovarja iuhu in tradicijam slovenskega 'judstva Slovenski duhovniki so iporočili ta svoj sklep škofu Santinu, ki je razkačen zavpil: "Comando io!" (Zapovedujem jaz). Odločen slovenski duhovnik v Trstu je pojasnil to zadevo s tremi nameni, ki jih zasleduje škof Santin s pripravami za ta misijon: 1) Pridobiti čim več volilcev za bližajoče se volitve v tržaški parlament. 2) Skof Santin hoče "dokazati", da je Trst "italijanski", ker so take vrste misijoni v navadi v Italiji. 3) Ta misijon naj bi dokazal, da Slovenci spoštujejo škofa Santina, kar naj bi dokazali s svojo udeležbo pri njegove misijonu. Delovno ljudstvo pa odklanja Santinovo namero, ker ne mara sodelovati pri navideznih cerkvenih pripravah, ki pa im»jo dejansko svoje politično ozadje.
NI ^LAB NASVET	k
Robert Kenny, bivši generalni pravnik Kalifornije je v kampanji za "reformiranje demokratske stranke" — in če to ne bi šlo — "za ustanovitev tretje stran-ke". Pri tem je dejal med drugim:
"Ako ste vi (reakcionarji) s tem stoletjem nezadovoljni, čemu se ne vrnete v prejšnjega, s katerega ste po svoji mentalite-ti) prišli?"
Dopisi, ki smo jih prejeli zadnjo soboto in v pondeljek, bodo objavljeni v prihodnji številki.
"šmarno versko vojno v Indiji, ki Jo morak) civilno vojno na Kitajskem, kri- *on€c
Tri sto milijov -za vraga!
biti sedaj £	«rpzile PopUve, bodo.sičem od odgovornih organov
odprli zapornice na^jezovih in Zavezniške vojaške uprave. vc4a
voda se bo naglo odtekla, de
zo v mnogih evmp^ih deželah,) J ^ez jn f	^itizl- pre<Jen ^ ^ ves^"vodni Najcenejše blago na svetu W	t^^L^L
sotMMk potres v Italiji in nošo j JJ^^JiJ	'	^	Sta danes: 'človeško meso in člo-
ki je bila % Komentarjih glede okrog ISO QQO ^kUrov rodovit- veška kri.—Eugene V. Debs.	"	~
diplomacijo skrbi, kako čim-boljse zaščititi Turčijo — ne sa
Jontezovega piSma v Glasu SDZ
vttaje?
. . .	t f	nehati, ker ogroža svetovni mir.
smukniti v njegove arhive. Mor-, fantov stanje je sicer druga-da je bil med temi arhm tudi čno Gre ^ v čegavo sfero naj prepis pisma od dr. Mihe Kreka, r^da Grčya Sporazum velike
br^Tl V v k^VtT^i UOjiCe mCd V°>n° ^ ^
bra. 194lx;.v	'f™*! pride v angleško sfero, kakor je
svoje mišljenje glede bodočnoeti bila večinoma v proilosti. Toda
velik del grškega ljudstva — Da je Miha Krek nasprotoval mno^ tnJijo da ^ina _ je ^
pnkljucenju Trsta h Jugoslavi- teTn Mhteval> da ^ ^^ ^
Trsta.
ji, smo lahko čitali v depešah, ki so jih pošiljali ameriški časnikarji iz Italije pred pariško mirovno konferenco. Mihec je vedel, da v Jugoslaviji zanj in za njegove sorte ljudi ni več prostora, razen pred steno ali pod višali, vsled teg^ je računal, da bi del slovenskega ozemlja pod Italijo ali v mednarodnem ozemlju bil izvrstna baza za njegovo bodoče politično delovanje ter za uresničenje njegovih sanj o 4 Katoliški državi", kamor naj bi spadalo Slovensko Primorje s Trstom vred.
To pismo prislanja najlepšo klofuto gospodom okrog Ameriške domovine, ki so že mnogokrat bleknili, da sta Titov in njegov "komunistični" režim odgovorna. da mirovns konferenca ni prisodila Trsta Jugoslaviji. Miha Krek, vodja slovenske reakcije v inozemstvu in inspirs-cija vse propagande, ki jo za nje-*a in njegove pristaše vodi omenjeni dnevnik', pa je že leta 1M1 jasno povedal, da mora Trst postati mednarodno pristanišče. Poglejmo, kaj jo zapisal: Razumem, da bo glede Trste ^»rha težavna. Tudi razumem, da bo zelo težko napraviti Is Tr-*ta slovensko in jugoslovansko Dasi bl ?o prav bilo. Vendar pa je mogoče doaeči to, d" prepričamo vodilne in odlo-*»no ljudi (med savesniki, In posebno Roosevelta) o tem, da Tr*t ne more in ne sme ostati italijansko mesto. No is narod-*"tnih, ne iz gonpodarskifc, ne ™ Mrategičnih razlogov. Tnt je
akcionamega režima ne sme obnoviti in da se kralj ne sme vrniti
Tedanji angleški premier Winston Churchill pa je podprl rojaliste v Grčiji in njihnega ubež-negaN kralja. Da zaduši civilno vojno, je poslal v Grčijo svojo armado in 'čete osvobodilne fronte pa so se umaknile na sever in nadaljevale z bitkami proti rojalistični vladi.
Ker Anglija vsled svoje gospodarske krize, ali bolje, finančne krize grške vlade ter njenega vojaitva na Grškem ni mogla več financirati, so to bri' go prevzele od nje Zed. države
Nedavno je bilo poročano iz Washingtona, da hranimo vso grško armado in grško policijo ter orožništvo, kar nas stane samo za živež nad sto tisoč dolsr-jev na dan.
Prvih tri sto milijonov dolarjev sa vsdrfcrvanje in podpiranje obstale grške vlade bo torej kmalu pošlo.
Apel gerilcev na Z. N.
Ker se glede Grčije sliši v varnostnem svetu in v splošnem zboru Združenih narodov samo eno plat zvona, namreč zastopnike Anglije, Zed. držav ter grške rojalistične vlade, je poveljnik gr^ih gerilcev (Domovinske fronte) Msrkos apeliral ns tajništvo Z. N., naj se jim dovoli poslati na zborovanje i njihove zastopnike, da bodo državniki iz latinske ifnerike, is Azije itd. 11 Mali tudi drugo plot zvone".
Kaj poda, ne bo jim dovoljeno,
mo Grčijo, Iran itd., tako da	* kolon« Ppiin®. <*• tiste-
Sredozemlje ostane pod našo	tftobčevego) članka v Glasu ni
kontrolo.	pravili pa so mu drugi o
Jontezovemu odobravanju in da
Nemoč "združenih* narodov	se je nanašalo na znane obrav-
Kaj naj združeni narodi sploh	nave v Ljubljani. Pač premalo
pomenijo v taki atmosferi? Saj	previdnosti — to je vse. Ampak
nič ne pomenijo, razen v toliko	glede Amerike — čemu očitati,
v sedanjih rszmerah — kar tak	da nimamo dobre besede zanjo?
državnik kakor je Beneš res do-	Saj smo jo pomagali graditi,
bro razume — kol da se oslonijo	vsak po svojih močeh! na vnanjo politiko ene ali druge velesile. V Washingtonu priznavajo,
da sta zdaj samo še dve — kajti Anglija je vsled svojega opeša-nja nehala biti v "veliki trojki" enakopravna — zato se gre odslej v tej borbi za moč samo ie med Zed. državami in Sovjetsko unijo.	«
Skoda, ker v tem stsnju ni še videti velikega državnika, ki bi svet mogel u veri ti, da le v vzajemnosti ima bodočnost.
KOMfNTARJI
(Nadaljevanje s 1. strani.) de, ki je določal socisliziranje nemške industrije v Porurju in drugje v angleški coni, je padel v vodo. Izvršuje ga pa v svoji coni Nemčije v polni meri sovjetska okupecijsks oblast.
V Italiji so se vršila prošlo nedeljo v mnogih mestih zborovs-njs delavskih množic, ki so bila ob eneni protestni shodi proti "TrumanoVi doktrini". Radio-reporter j i so prsvili, kako je mnotica v Milanu in v rosnih drugih mestih — ki jo ponekod štela do sto tisoč udeležencev, obsojala "ameriške ambicije za ustsnovitev svetovne diktature kapitalizma" in tsklikola "smrt Trumanu!" Marsikateri ameriški časnikar se je vprašal, da-li se Trumanova vnanja politika izplača, ko pa mu je hvaležna za njegovih par milijard podpore Italiji le cerkev s sveto stolico (Vatikanom na čelu), klerikali-zem in po privilegiji, ki se boje zs svoje prednosti, dohodke in bogastva! V Italiji se trese ln težko, do jo bo ameriškim politikom mogoče spremeniti v drugo Grčijo.
Palmi re Tegliatti je Italijan skim množicam ns predvečer ve-' sedriik Truman in Eleanor Roo-
Pokojni E. V. Debs je bil Američan — namreč tu rojen. Zato njemi/ niso mogli reči, "da naj se, če mu ta dežela ni všeč, pobere tja od kjer je prišet." A so ga vendar preganjali in zapirali. Bil je v ječi zaradi svojega delovanja za unije in za stav-karje, in pa vsled prepričanja. Takrat, ko so tu pregsnjsli socialiste, člane IWW in druge ra-dikalne skupine, so Rusiji še csrji glavarili in nikjer na svetu ni bilo socialistov v vladah. A vendar so se tukajšnji privilegi-ji bali tukajšnjih "prekucuhov" — ker jim je bilo za proflte in za svobodno izkoriščanje posebno imigrantov.
Proletarec je bil v prvi svetovni vojni zvest naporom Zed. držav za poraienje kajzerizma in njegovih zaveznic in je podpiral Wilsonov program štirinajstih točk. A vzlic temu je bil njegov takratni urednik zasledovan od vladne tajne službe in urednik ter njegovi pomočniki so morali prevajati v angleščino vse, kar se je tikalo vdjne, A na drugi strani — list, ki se je navduševal za čarfcijo, za rojalisti-čno krfsko deklacarijo, in de-nunciral naše ljudi za nelojalne, pa je prejemal priznanja za svoj "neupogljiv patriotizem". Ts pisec ne govori za druge (liste), ki jih ims morda F. B. v mislih, s je potrebno nek n ter i m (posameznikom), ki so včasi tudi verjeli. da je boj proti vladi s Wall streeta poštena borba, ta dejstva znova predočiti.'
V novem bru bo v Londonu velika reč. Preatolonaslednica Elizabeth se bo omožila. In kralj ter kraljica vsbits dvorjsne z vsegs sveta "na ohcet" in povabljena sta baje tudi naš pred-j
f
Dalekovidni podjetniki so spoznali, da bodo v prihodnjih lotih veliko raztiine prilike v Chicagu in severnem Minoisu omogočile njihovim delavcem nadaljevanje vrste dola, ki so si ga izbrali ...da se bodo zabavali in
odpoiiH po svoji volji. To je eden vzrokov, zakaj se talca veliko število novih podjetij ustanavlja tukaj.
Vabljeni sto, da pišete za podrobnosti o mnogih in-dustrlfskih, stanovanjskih in razvedrilnih ugodnostih togo ozemlja, ki izredno odgovarjajo vam in vašemu poofetfu. t
toObvftlct 'r lWi tnt ^MMnOl|	Cm4w of UMM Slini • WofW
A*** • k*»Mf WtMrwoyt • G*o*rapHko< CmNt of U S P»»*«ao». • Oroot	Confer • Tho
COnfro« Mo*»t' i Uo4 fro^odof o*d ProeoMb* C M« • loWor In kxm or>4 Stool MWocforbif Coot tabor tofeflon« SocOfd • Tf>omOw -C—I	• Oood Oovormoof* • Ooorf IMng • Oood
torvfco« for Tot Dolan • Sfc«# far *oo InSiH ci
TERRITORIAL INFORMATION DEPARTMENT
Morqoofto lol»*i§->U0 too* Ooorfcom S*roo*. CMta*o J, MM-fMi »MHI^Ii Til*
COMMONWEALTH EDlSOM COMPANY
* f.JOi.aSO !■» MWi, WO iseseo to*mere wt*m*r mdm cqo^h»qo or o
MaLa,
A Yugoslav Weekly Devoted to the interest of the Workers
e
OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. end Its Education«* Bureau
PROLETAREC
NO. 20K4.
W~kl? »I 2301 5.. LewndnW Aw.
CHICAGO, ILL., September 17, 1S47.
IDUCATION
ORGANIZATION C O-OPf RAT I VI
COMMONWEALTH
VOL. XLII.
SEE WHAT WE MEAN?
Let's talk about high prices. Bui let's go Jaack a few years and consider the matter from the perspective of the war years during which Roosevelt controls were keeping prices "down.'
It seemed in those days that almost everybody was determined to just refuse to look facts in the face. "Well, anyway,' ihey'd say, "prices aren't as high in this war as they were ir. the last one." And when they were reminded that they were taxed to pay the subsidies that enabled owners to talke all-time high profits—when they were told that it was just as costly to pay the tax collector as to pass their dollars directly over the merchant s counter—they'd close up like stubborn clams anc refuse to see the point.
And when we'd tell them that, after all, their war wage, were reduced by the 10 percent or more that was being de-uuctcd for bonds, those dogged optimists would loftily cxplair that, "Oh well, those bond deductions are savings."
Well, how about it now, when those Pollyannas arc payinj DOTH high taxes AND high prices? See what we mean?
Those relatively low war-time prices were possible only because the government was "chalking it on the books ' against the future earnings of workers. Now comes collection day. And .iow we wonder how many people really understand that they verily are paying high prices—higher than ever before—to both the merchant and the tax collector.
It seems that there }s no end of schemes whereby the people can be fooled. Consider that "4 for 3" inducement to bond-buying "savers." How much would those three dollars have put in the family market basket ten years ago? And how muc^ will four dollars get you today' Were you really saving? Or were you losing? .	I
Those low war prices of the Roosevelt era haven't worked % out so well, have they? It looks now as though you were merely buying on the installment plan, doesn't it?
What we mean is that, while it may have taken you by surprise, today's double-payment plan—pay to merchant and pay to tax collector—is another one of those things that were "planned that way."	i
The fact is that it couldn t have been planned any other way without sacrificing the private-profit economy and making impossible the huge war rake-off that was big business' price for patriotism.
What wex also mean is that—
If the nation's resources and industries had been owned by all the people, and
If wealth had been produced for use instead of Sor profit—
We'd have ended this war without being in debt to private capitalists to the tune of about $300 billions.
And right now we'd be back producing abundance for the use of everybody.	»	-
What we mean is that the common people are paying a big price for keeping the private-profit system going and that they'll have to keep, right on paying or the system will fold up. And we also mean— *
Is it worth it?—Reading Labor Advocate.	,

The Amerkan Legion
Wlpat After Inflation?
Tho Last Word
By DUFFY
The next Ume some doctor eries "socialized medicine" to you when you talk about prepaid hospitalize Mon and medical care plans, citc him a few facts.
< tt
Accidents in <194(1 occurred 10 ime as often as fires, and one •>ut of every 13 persons was dis-i bled at a cost of better than five and a half billion dollars.
a
Brieve it or not. but 203 person* are disabled in the United State* EVERY MINUTE, sickness causing disablement of 188 persons a min* ute, and accidents* 10. About 820 Persons are sick some time during the year out of every 1.000. and 72 persons arc killed or injured out of every 1,000 in a year. Total cost of all this: more than twelve billion dollars annually.
it
Automobiles killed 35,500 in 1946, -an increase of 19 per cent, and another 1,150,000 were injurec' by autos in the same year, an increase of 15 per cent. As a matter of fact, the fastest (rowing cause of all accidents injuries or deaths Is the automobile.
Year after year, the newspapers and officials of some chosen city go through the routine of welcoming the Akierican Legion, putting up with its dreary horse play, and sighing with relief when the middle-aged children pack up their water pistols, whistles, and electric sticks and go home. Out of gratitude to those legionnaires who really fought for the country—thousands of them, of course, never smelled enemy powder, while thousands who did would not be caught dead in a Legion uniform— we can easily enedure a few days of synthetic carnival. But while the rank-and-file members are inanely engaged in dropping bags of water from hotel windows, their officers and exploiters indulge in more dangerous mischief. Recently, the Legion bureaucrats outdid themselves. The oratory to which they exposed their gullible charges was of the hysterical, if not incendiary, war-with-Russia variety. The speeches by Louis Johnson and General Eisenhower were the only conspicuous exceptions, and cautious as they were, the retiring Legion commander had the effrontery to try to head off Johnson's or force him to modify it. The product of official incitement and membership ignorance was a set of reports and resolutions that included the following principles:. The Marshall plan is worth while solely as a dam against the Russians. The Soviet Union is to be condemned for sabotaging the United Nations by its free use of the veto, an4 we should strengthen the U.N. by rejecting all international controls over atomic energy. The Communist Carty should be outlawed and the Bill of Rights amended to make easier the suppressing, of subversive elements. "Socialistic" is the word for the Taft-EUend^r-Wagner housing bill, but government housing cannot be ignored entirely; we must see that it is barred to membefs of un-American organizations. After reviewing this "serious work" of the Legion's officials, we almost respect the wholesome intelligence of the humble legionnaire whose sole convention business was to chase blondes up the street at the point of a fake red paintbrush.—The Nation.
If all we desired were the destruction of the capitalist order of individual enterprise we would be gleefully watching the present rising price tide. However, Socialists do not merely want to tear down the old, but to build a new order of society that will be productive of more freedom, justice and material well-being.
For that reason we regard the present trend toward inflation with deepest alarm. For while the blind economic forces that have been set loose by capitalism are destroying old values, we fail to see an upsurge of the Socialist sentiment and organization that is needed to establish new values in place of the old.
It would not be disastrous if the middle class yere wiped out by inflation and the savings, of workers lost their values— if in place of decadent capitalism would come,* cooperative commonwealth under which all men could produce abundant wealth for their own welfare, an economy in which wealth would be produced to be used instead of to be sold.
Surely a properly-run United States % of America should have nothing to fear. For regardless of the price level, this nation still has all the boundless resources—and more—ihan it had in the past. No nation is better prepared in physical assets to inaugurate a cooperative order.
But a generation that permit its economy to die as a result of its own errors and contradictions will not find it easy to advance to a higher way of life.
Inflation brings controls. Inflation divides people in conflicting groups. Inflation sets the stage for a tyrannical corporate state and a dictator.	„
Let the American people read current history to learn where they are heading ifenounting prices continue to destroy values —and with them the hopes of a large segment of the population.
And then let them ask themselves whether now—right NOW!—is not the time to use their political power to give the mandate for a new order of life. .
Surely it is not wise to let the house fall down about our ears before making plans for a new structure. And surely it is stupid to wait until private capitalism has ceased to function before drawing the plans for the economy of democrat^ Socialism that must be the next way of life if freedom is to endure.—Reading Labor Advocate.
\
$20 Billions Poured Into Foreign Aid In Two Years
Secretary of ^ State George C. Marshall recently declared that "historical records clearly show that no people have ever acted more generously and more "unselfishly than the American people in tendering assistance to alleviate distress and suffering "
How true that it is emphasized by a statement just released by the International Economics Division of the Department of Commerce.
In the two post-war years, It reveals, this nation has made grants and pledged loans totaling more than 820 billion for the relief and rehabilitation of foreign nations.
Outright gifts to Europe, Asia and Africa now amount to 87,215 millions. Loans comprise 812,871 millions at the total. There is little likelihood that any part of these ioarur will ever be repaid, the report indicates.
To give an idea of the enormous
sums involved in these loans and gifts, it is recalled that the national debt of the United States In 1932 was only 819,487 millions.
Detailed figures of exports are really staggering. For example, we shipped 29,800,000 tons of coal abroad in the year ended June 30, all but 3,000,000 tons to Europe and North Africa. In average pre-war years the country exported only 50,000 tons of coal annually.
Exports of broad grain, In the last year aggregated 14,500 million tons. Average pre-war shipments totaled only 38,400 tons
ATOM BOMBS
New atomic bombs are so powerful that it would be dangerous to test them in this country.
Dr W. A. Higinbotham, secret-tary of the Federation of American ScienUests, said that the bombe will be taken to the far Pacific for testing.
Another scienUst declared that if two bombs were detonated simultaneously this country might become uolnhabitable over a long j that question was asked period.
Quotes of the Year
"We would not merit the name of free Americans if we acquiesced in a law which makes it a crime to exercise rights of freedom of speech, freedom of press, freedom of aasembly."—CIO statement on the Taft-Hartley Law.
It's not true that collectivism good men in office who will fight for you than It is to come all the way across the country and beg some son-of-a-gun to help you out when it's too latfe."—Senator Glen Taylor to a group of California veto motorcaderi.
"One thing about the present Republican Congress is they stay bought."—John L. Lewis, commenting on Congress' enactment of the Taft-Hartley bill.
"When President Roosevelt died, the chief business agent of the U.S. passed away."—A St. Louis AFL official advising a meeting of 88
business agents to get into politics.
*
"You are crooked, sirs, from top to bottom, and you played the game that way. Now I subside, because I still want lo be a glntleman and hold my temper "—Senator Charles Tobey to a group of rail lobbyists lUhching in the Capitol.
it
"I wouldn't know a fascist if I hid one by the tail."—Representative Richard N Vail, after announcing that the House Committee on unAmerican Activities had decided not to investigate fascism in the U. S.
*
Asked why she had resigned from the House lebot committee, Representative Mary Norton (D., HI.) t
"Frankly In one sense I regret
I never
| knowingly have hurt any member
on either side. But I have no respect for the present chairman of the committee. In the 10 years I was chairman of the commiUee the gentleman from New Jersey (Fred Hartley), who comes here and talks as if he fenew something about labor, attended exactly six meeUngs in 10 years. That is the reason for my leaving the labor committee."
"They're intefering with the work of God."—A Cleveland judge granting an injunction against picketing of a graveyard by AFL strikers.
it y
# *
"If my recommendations had been carried out, those 111 men would be walking the < street tonight."—An Illinois mine inspector testifying on the deaths of 111 miners in pie Centralia explosion. *
"A, slight recession, with 20 men for 19 jobs instead of the reverse, would be a healthy period."—Executive Manager Henry H. Heimsnn of the National Association of Credit Men, commenting on predictions of a business bust.
»Appalling is the fact that more than one-third of all accidental deaths to school children are caused by autos and more than one half of those persons killed or injured by autos were the breadwinners of the family.
* \
But lest you believe that autor and trains are the only accident causes, listen to this: More than 34,000 (almost as many as were filled by autos) were killed ln accidents In the home, and almost five Umes as many persons were injured in homes as were injured by cars. Surprising as it may appear. accident increases were greater among people from 15 to 24 years of age than any other age group.
' it
On an average d*y. 7,000,000 persons are disabled 51 per cent of them for less than six months. 49 per cent for' more than six months and 37 per cent for more than a year.
it
Among heads of families who earn the daily bread, 54 per cent are disabled for less than six months, 48 per cent for more than six months and 31 per cent for more than a year. The average disability lasts about 38 days.
it
Respiratory diseases cause average disabilities of almost ten days; communicable diseases 18 days, digestive diseases 12 days and accidents 18.3 days. Ailments which cause more than six weeks' disability are: respiratory 18.8 per cent; accidents 13.4 per cent; digestive troubles 11.5 per cent, and communicable diseases 9.0 per cent. ' it
The average stay in the hospital these days is now about 13 days, as compared with only 8 days a few years ago.
it
Thirty-three per cent
War ta Blame far High Prices
For the politicians of one party to try to blame the politicians of the other party—and vice versa—for tiie current high prices is a display of very loose thinking, not to say outright economic illiteracy. This inflation goes back to the war and the wav in which it was financed—and the politicians were
al> in on it.	.
Goods available for * civilian use were enormously do-creased by the war. Money and credits were enormously increased by deficit war financing. Wages roared in war plants that were profiteering in war production. With an enormous decrease in the quantity of civilian goods available and an enormous increase in the quantity of purchasing tokens in the hands of purchasers, soaring prices were inevitable.
Goods were destroyed in the war, but the purchasing tokens remained. High production following the war would have helped to allay continued inflation, but could not stop it as long as an excess of purchasing tokens remained in the hands of the people.
Wartime inflation and its lingering effects could have been avoided by paying for the war as we fought it. That would have meant absorbing the extra purchasing tokens in income taxes. We would have had privation, but not inflation. But since the war wks financed largely by borrowing—and the politicians of all parties were to blame for this—there was no escape from inflation, and there is no escape from the slump.
The slump will come when the purchasing tokens in the hands of the people are no longer Suffice* to take the goods available at the prices asked. Then we shall have a "buyer's strike," which will really be a buyers' "bust." True to form, the politicians will place the blame on some current action or inaction. -
War is the great disturber of economic conditions. There is no way to have stable conditions with war upsetting the national and world economy every 25 years or oftener.. Cooperatives are the best economic stabilizers, but they cannot prevent the economic dislocations and disturbances caused by war. Cooperatives, however, do have the long-run effect of removing and overcoming the causes of war.—THE NEBRASKA COOPERATOR.
Farmers Don't like Us
The latest Gallup Poll shows that 64 per cent of the people favor trade unions, 25 per cent disapprove of them and 11 pec, cent are undecided.
These figures, which reveal' the unions have gained 4 per cent in popularity since the beginning of the last war, are not as interesting as another set used by Dr. George Gallup.
Only 49 per cent of the farmers polled, Dr. Gallup said, favor unions, "whereas, qtaong professional and business men, white-collar and manual workers, the figure is 70 per cent."
Another way of saying the same thing is:
Unions are approved by 70 per cent of the men and women who are familiar with their operations and have an opportunity of meeting and knowing union leaders and members.
Unions are approved by only 40 per cent of the farmers, *rhose knowledge of the labor movement unfortunatnely is gained largely by reading the newspapers and listening to radio commentators.
Perhaps this explains why so much State anti-labor legislation was supported by solons from rural areas.—CIO News.
Milk Drinking Drops Definitions of 1843
The average American is drinking less milk this year than last, 'the Bureau * of Agricultural Economics of the U. S. Department of Agriculture reports.
Sale of fluid milk as well as ;resm and ice oream^have already (alien below last year, according to the records. BAE expects milk sales to continue at a lower level for the remainder of the year than during 1948.
The drop in sales of milk, cream, and ice cream has been particularly noticoable in urban communities.
Decrease in milk consumption means that the national diet will be poorer in two important nutrients —calcium and riboflavin—than it has been in recent years. Without milk, it is difficult for the average person to obtain enough calcium of. all I *nd riboflavin for best health* The
During their fight for a 10-hour day the high-spirited factory girls of the last century were forced to start their own publications to get their story across to the public. These definiUons, which appeared in The Factory Girl of January 15, 1843, showed what the girls had to put up with:
Overseer-*-a servile tool in the hands of an agent; one who will resort to the lowest, meanest, most groveling measures to please his master and to fill the coffers of m soulless corporation.
"Operative—« person who is employed in a factory and who generally earns three times as much as she receives.
"Contemptible—for an overseer to ask a girl what her religious sentiments are when she applies to him for employment."
Martyrs of Progress
By ROBERT BURNS
A man is thought a knave, a fool,
A bigot plotting crime, Who, for the advancement of his kind
Is wiser than his time. For him the stake prepared. For him the hemlock shall distil,
For him the axe be bared. Him shall the scorn aed hate of men
Pursue with deadly aim, And envy, malice, hatred, lies, Shall desecrate his name. '
• All men's sou la are immortal,' but the souls of the righteoua are both Immortal and divine.—Socrates.
school children die as the result of such accidents as automobiles, burns, drowning, misuse of firearms and falls, double the rate of 30 years ago; while In the last 30 years death from contagious diseases has been reduced about 95 per cent.
*
In America's larger cities, medical costs average about $278 per year, exclusive of the costs of handling accidents, while In smaller communities, the average is Si 10 per year.
ir
In ten years, medical bills for the average family have doubled,' and the average family today spends about 8140 per year as the result of accidents only. <
it
Only four perdbns in every 1,000 have proper pre-paid medical care plans, althoush one out of every four persons in the Unltfd States in 1948 was hospitalised at one time or another.
V	it +
It is also interesting to note that six out of every ten patients in the hospital are surgical cases, running the bill up much higher.
it
A system of government prepaid medical .care and hospitalisation care, through added contributions to the social security fund of all workers, is the answer to this need. Let's fight for tt NOW and keep fighting unUl the workers get it.
big increase in milk consumption during the war was one of the prin cipal factors contributing to an improvement in the national diet which was hailed by nutritionist and health workers
One reason for the recent decrease in milk consumption jit that American families are spending more for other consumer goods which they have been unable to buy until lately because of war shortages.
Price is another factor in determining how families will spend their money.
Supplies of milk and most dairy products will be plentiful this summer but prices will contlnue*hlgh.
How About It?
We hope that the Congressional committee which is going to investigate the price situation will reveal publicly whether there's any real connection between huge profits and high prices, as we charge, or whether that's just a foolish myth.
THE STATE WONT HELP •
The state, under a political democracy, is made up of politicians, lawyers, sycophants whose duty it is to protect the rich—against the poor! They are elected 16 office, and hold their positions by virtue or this fact! And the rich see to it that the "state" is in the hands of such individuals who can fcerve them thru their control of finances, the press, the radio, the cinema— and the national conventions! The rest, ls merely a routine mummery to make the yokels think they are getting something—they do not! It ls just s slight of hand to fool the masses! If not this, why is It that with all our increased wealth and technology, poverty, disease, crime and gangsterism—is still with ur?
•Industrial Workers.
t i *
Women to Organize New Group in Chicago
One Wednesday, September 17 at 8 P. M. there will be a meeting at the Slovene Labor Center, 2301 S. Lawdale Ave., for the purpose of organizing a Circle of the Progressive Slovene Women.
AU interested women from all parts of Chicago are invited to be present. A representative from the organization's headquarters in Cleveland, Ohio, will be on hand to great and to explain the work and purpose of this women's organization.
Let's have a good attendance for a good start.
For the Commitee:
Frsnees Vlder.
"Take care, do not irritate this people, which produce everything, and which, to make Itself formid* ble, has only to become motion lea*."-—^lirabeau.