Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — 18. dne t. m. je imela gosposka zbornica po zbornih praznikih spet prvo sejo, v kteri se jej je novo ministerstvo predstavilo. V to sejo je prišlo tudi 8 nadvojvod, kterih dosihmal ves čas ni bilo v zbornici. Zbornica je v sledečih sejah brez daljih razgovorov sprejela nekoliko postav, ki so jej došle iz zbornice poslancev. — Zbornici poslancev je ministerstvo unidan predložilo tudi izredne (nenavadne) stroške za armado letošnjega leta, ktere skupaj znašajo 31 milijonov 686.000 gold. s tem pristavkom, naj se 22 milijonov in 180.200 gld. vzame med stroške ne-ogerskih, 9 milijonov in 505.800 gold. pa ogerskih dežel. — Odsek, ki prevdarja vojaške stroške, nasvetu je mnoge premembe o vojaškem gospodarstvu in posebno to, naj se oskrbništvo mnozih reči da v roke civilnih uradnij. — Delegacija državnega zbora je zbrisala nekoliko vojaških stroškov, še več pa jih je izbrisala ogerska delegacija. — Odseki državnega zbora pa tudi obojnih delegacij pridno delajo. Cas o tem kaj več povedati pa pride še le tedaj, kadar njih nasveti pridejo v občne zbore.
—  Državni zbor pripravlja postavo, po kteri sme vsak in kjer koli advokat (dohtar za pravde) biti, kdor je izkazal sposobnost za to. Dozdaj je bilo v vsakem mestu le neko število advokatov, več pa ne.
—  Zanimivalo bo naše bralce, ako jim kaj povemo, kaj se je 17. dne t. m. godilo v seji državne delegacije, v kteri je šlo za to, koliko denarja naj se to leto vladi dovoli za skrivne stroške in pa za plačo poročnikov, ki jih ima vlada pri vnanjih vladah. Duhovni tirolski poslanec Greuter je vladi in nemškim „liberalcem" v obraz povedal marsiktero resnico. — Za skrivne stroške (to je, za skrivno policijo, za podporo časnikov in pisateljev, ki za vlado pišejo, in Bog vedi, za kaj še vse) zahteva državni kancelar in minister vnanjih oprav  pol milijona in
------    71    ------
50.000 gold. Poslanec Greuter vpraša, po kterem §-ima delegacija pravico, ves ta denar dovoliti minister-stvu vnanjih zadev, ker bi drugi naši ministri tudi utegnili kaj zahtevati iz skrivnega zaklada. Minister dr. Berger odgovori, da je deželno ministerstvo že toliko samostojno, da si od državne vlade ne bode dalo kratiti svojih pravic, ter določno izpove, da ne bode zahtevalo nikakoršnega skrivnega zaklada. Poslanec Schmerling ne verjame tega, da tudi še kako drugo ministerstvo ne bode potrebovalo skrivnega zaklada, kajti sploh je znano, da brez teh ne more biti skrivna policija, ktere bode morda treba na Dunaji in v Peštu. Mogoče, da se bode plačevala od državne vlade; če je pa temu tako, gotovo ima Greuter prav, ko je rekel, da ta delegacija ne more sklepati o teh stroških. Državni kancelar Beust pravi, daje Bergerjev odgovor razkadil vsak dvom, in da ima državno ministerstvo vnanjih zadev zlasti o sedanjih časih nalogo in dolžnost, s policijo in s časniki odvračati nevarnost, ktera državi žuga od zunaj. — Na to se je privolilo zahtevanih 550.000 gold. za skrivne stroške. — Po tem je prišla na vrsto obravnava o stroških za diplomatiške zadeve , to je, plača poročnikov ali poslancev pri tujih vladah. Dr. Rechbauer nasvetuje, naj se razpusti poslanstvo v Španiji, Portugaliji, Švici in Belgiji, morda tudi v Švediji, Holandiji, Saksoniji in Virtembergu. Baron Beust mu nasprotuje ter dokazuje potrebo poslancev tudi v teh deželah. Dr. Rechbauer-jev je bil zavržen. — Za poslansko službo v Rimu je odsek predlagal za 1868. 1. 37.200 gld. Knez Jablanovski zahteva, naj se sprejmejo ti stroški po ministerskem prevdarku, namreč 54.600 gold. Dr. Gros pa nasproti predlaga, naj se popolnoma opusti poslanstvo v Rimu in njegova opravila naj oskrbuje ali poseben opravnik ali pa poslanstvo v Fiorenci. Poslanec S k ene podpira odsekov predlog, med drugim rekoč to-le: Tudi moja misel je ta, da moramo biti varčni tam, kjer je moč; so pa tudi okoliščine take, ki nam ne dopuste varčnim biti do zadnje meje; nikakor ne smemo pozabiti, da je večina avstrijskih državljanov katoliška; nikakor ne smemo pozabiti, da bi žalili marsiktero srce, ko bi hoteli opustiti poslanstvo v Rimu. Te misli mene silijo, ne držati se stroge varčnosti. PoSchmerlingu, ki je tudi zagovarjal odsekov predlog, poprime Greuter besedo rekoč: Ce sem jaz v prvi vrsti za to, da se obdrži strošek za rimsko poslanstvo, kolikoršnega je odmerilo državno ministerstvo, vendar ne mislite, da se za to potegujem iz cerkvenih obzirov. Odkritosrčno vam povem: Sedanji čas je tak, da zastopanja in varstva katoliške cerkve ne pričakujemo več od poslanca, dk! še cel6 od vlad sploh ne, ampak pričakujemo^ ga — od ljudstva samega (nemir med poslanci). Ce torej glasujem za ministerski predlog, glasujem iz drugih razlogov. Ravno kar smo slišali, da nikjer ni tolikanjega bleska manj treba, nego v Rimu, kajti „sv. oče nodi ko berač po svetu." Tako govoriti o poglavarji katoliške cerkve je vendar malo nedostojno. Pravijo „v Rimu sijajnega bleska ni treba" — jaz pa rečem: Naš denarni stan je tak, da bleska ne moremo nikjer trpeti (jako dobro! na levici); kajti zastopnik države, ktera, kakor Avstrija omahuje na kraju pogubivne kride (ne, ne! na levici) — naj se niti v Parizu niti v Londonu ne razkazuje, kakor da bi vsaki Avstrijan bil milijonar! Kar pa veli d od Rima, velja tu i od Pariza in Londona. Zastopniki avstrijske države so zastopniki krvavo-revne dežele. — Že prej sem povedal, da za popolno plačo ne glasujem iz cerkvenih ozirov. Naj vam pa še kaj drugega povem. Naši Časi so taki, da bodo cerkvene pravice najbolj zavarovane,   ako poročniku v Rimu ne
------    72    ------
5rivolite ne vinarja, kajti to sočutje, ktero je se-anji poročnik prinesel sv. očetu, gotovo ni tisto, ki mu v teh žalostnih časih ohrani vsemu svetu znani dušni mir srca. Ako poročnik v Rimu sedaj nima druge naloge, kakor da s pomočjo politiških pariških Zvavov bije papežu na vest, rajši vidim, da gre danes iz Rima namesti juter. In iz tega čisto cerkvenega obzira jaz za-nj vinarja ne dovolim. (Levičniki se zavzeti pogledujejo). Tako jaz urnem to stvar, in le zarad enakopravnosti s poročniki druzih dežel glasujem za polno plačo (smeh); še enkrat rečem, da ne iz cerkvenih obzirov; kajti ako se — kakor je menda že sklenjeno — beseda papežu slovesno dana, prelomi, zgodi se to lahko tukaj v Beču brez poslanca v Rimu! Saj se potem ta pogodba ne bo raztrgala ravno na grobu sv. aposteljnov Petra in Pavla! (Brala se je pri teh besedah velika osup-njenost liberalcem na obrazu.)
— Dva meseca sta pretekla, kar imamo novo mi-nisterstvo, pa še nikjer se ne vidi positivnih del njihovih. Glavne državne postave so vse samo še le na papirji; porotnih sodeb ne bo še kmalu; kaj misli minister denarstva, ni še duha ne sluha. Razun okrožnice ministra notranjih oprav o dolžnostih uradniških, in pa okrožnice do c. k. deželnega glavarja na Štajarskem in gornji Avstrii, ktera z ostro kaznijo žuga duhovnom, ako so za konkordat preveč vneti, ni dozdaj še nobenega djanja gotovega; to pa, kar je ministerstvo nauka zarad gimnazij na Mo-ravskemin neke slovenske ljudske šole na Koroškem ukazalo, tudi ni našlo hvale. Le tiskarnih pravd je čedalje več! Treba, da bi se kmalu djansko pokazali sadovi „nove ere" in to taki, s kterim bi narodi avstrijski bili zadovoljni. — Ali bodo pa s tem zadovoljni, da ministerstvo namerava deželnim zborom predložiti postavo, po kteri za ženitev ni treba nobenega (političnega) dovoljenja ne od soseske ne od gosposk, ni težko odgovoriti. Beraštva (proletarijata) bode še veliko več kakor ga je zdaj, in kako se bo to vjemalo s pravicami (avtonomijo) sosesk, kterih truma beračev ne bo veselila.
—   Le malo časa je, kar je po časnikih potihnil vojskini hrup, zdaj pa se spet na novo oglaša, in vzla-sti turške homatije zopet nosijo zvonec in Francoz meri na Renske kraje zoperPrusa. — Naša vlada pa utegne tudi s prusko v kakošen razpor priti, in to zato, ker so se naDunaji500 Hanoverancem dali popotni listi in se je odstavljeni, pa zdaj v Hitzing blizo Dunaja se preselivši kralj hanoverski pri praznovanji svoje druge poroke tako ustil, kakor da bi komaj čakal, da se upor napravi zoper Prusijo, ktera je Hanoversko deželo vzela kralju in jo vredila v severno-nemško zvezo.
—  Pastirski list dunajskega nadškofa in kardinala, ki ne za las ne odstopi od pravic cerkve do zakona in šole, že dela „Pressi" sive lase.
Galicija. — Rus in i bojo državnemu zboru izročili velikansko adreso, v kteri zahtevajo, naj se 1) Galicija razdeli v poljski in rusinski del z dvema posebnima deželnima zboroma, 2) da rusinski narod, kterega je več kakor Poljakov, je dostojno zastopan v deželnem odboru, in 3) pravica doide v uradnijah in šolah ru« sinskemu jeziku.
Iz Rima. Sliši se, daje papež avstrijskemu poslancu grofu Crivelli-u odgovoril, da ga je volja dovoliti pre-naredbo konkordata, kolikor je mogoče. Avstrijska vlada zahteva v svojem pismu od 30. januarja 10 toček. — Mehikanski princ Iturbide, kterega je ranjki cesar za svojega sina sprejel, je stopil kot prostdk v drago-narski polk papeževe vojske.    Lep mladeneč je, 20 let
star;   pravijo,   da  od  cesarja  našega  dobiva  na  leto 50.000 frankov penzije (?).
___________________