162
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — O državnem zboru dunajskem bi se malokaj govorilo, ako ne bi stalo na dnevnem redu vprašanje: kako se bode rešila resolucija gališkega deželnega zbora. Mislilo se je do zadnjega časa, da bode državni zbor vendar enkrat rešil to poljsko uganjko; al nenadoma ste vlada in ustavoverska stranka sklenili, zopet odložiti gališko spravo. Vsaj je podoba taka po tem, kar centralistični časniki pišejo. Stvar stoji tako: Za rešitev gališke resolucije posebno izvoljeni odbor kuha in kuha to resolucijo tako, da to, kar je izkuhal, ni skor nič podobno temu, kar Poljaki zahtevajo. Ce bi ta prekuha prišla pred državni zbor, ne bi je hoteli sprejeti poslanci gališki; to pa bila bi bla-maža za vlado in državni zbor. Temu ogniti se, se bode ta razprava odstavila iz obravnav državnega zbora in prekuha vladna in odborova (tako vsaj se sliši) se bode dala gališkemu deželnemu zboru v rešitev. Bodi si pa tako ali tako, vedno odlaganj ev kaže, da tudi iz sprave gališke ne bode nič. — Se neka druga stvar je, ktero ima zbornica poslancev kmalu rešiti in o kteri smo radovedni, kako jo bode rešila, in to je železnica Predelska. Vlada je osnovo te železnice že predložila zbornici poslancev, in ta je izvolila poseben odbor, kteri naj prevdari vladni predlog in o njem poroča. V ta odbor pa so večidel voljeni poslanci, ki ne marajo za Predelsko železnico, ampak so zagovorniki Loške. Sliši se dalje, da tudi od druge strani vleče zdaj za Loško železnico milejša sapa. Po takem bode tedaj v zbornici hud boj, kedarpride Predelska železnica v razpravo. Pr^edelci in Ločanje si bodo razkačeni stali nasproti. Žalostno je pač to, da državni zbor, namesti da bi rešil glavno nalogo svojo — dr-žavnopravne razmere in spravo dežel in narodov — se trga za železnice, ki same po sebi morajo priti, če so potrebne!
—  Presvitli cesar se je po potovanji v Banatu, kjer je osebno ogledoval kraje po hudi povodnji oškodovane, vrnil sopet v Pest in na Dunaj nazaj. Za častni in ljubeznjivi sprejem v vseh krajih, ktere je obhodil, se je v posebnem razglasu z živo besedo zahvalil. Mi-nisterski mameluki v Pestu, posebno Lonyayeva „Re-form" grozovito razsajajo, da surovi srbski knez Milan ni prišel pozdravit cesarja, ko je na potovanji svojem blizo bil srbski meji. Ko bi bil cesar sam potoval brez ministerskega spremstva, gotovo bi bil srbski knez hitel slovesno pozdravljat cesarja avstrijskega; ali ko je za cesarjem cela rajda ogerskih ministrov, ni Be mogla srbska vlada bližati zato, ker je ravnokar v onih glasovitih ovadnicah zagrebških bila hudobno na-tolcevana, da ona z denarjem na Hrvaškem vnema upor zoper ogersko vlado!
—  Odbor, ki prekuhuje gališko resolucijo, je imel 11. dne t. m. sejo. Dr. G iskra, ki je v tem odboru, je v tej seji rekel, da bode glasoval proti spravni postavi in da zato izstopi iz pododbora. Dr. Herbst je na isto piščalko zapiskal, rekši, da si pridržuje svoje predloge. Te dve ekscelenci ste tedaj zopet prišli na tisto stacijo, kjer ste takrat bili, ko se je „purgarsko mini-sterstvo" razcepilo na dvoje. V tej odborovi seji pa je dr. P iker t zopet jahal tisto kljuso ,  ktero  ta državni
poslanec z neko posebno ljubeznijo jaha, namreč to, da se grof Hohenwart mora tožiti, da kot minister ni ustavoversko ravnal. Kakošen strah vendar imajo cen-tralisti pred Hohenwartom!
Iz Hrvaškega. — Naj bi kdo še tako na drobno popisal silovitosti, ki se godijo zdaj na HrvaŠkem in v Slavoniji, ko se pripravljajo za volitve v deželni zbor, gotovo jie bode popis nič proti temu, kar se djansko godi. Človek mora le videti in slišati, sicer bode težko verjel, da vse to je mogoče! Magjaroni lažejo, ovadu-jejo in obrekujejo, da vse vprek leti; — može narodne stranke, ki imajo postavno pravico voliti, brišejo iz imenika volilcev, magjarone pa, ki nimajo pravice, vpisujejo va-nje; — z denarjem hodijo po mestih in vaseh in podkupujejo volilce, naj bi za magjarona glasovali; — veljavne možake, ki govorijo z volilci, naj volijo narodnjake, kar zapirajo; te dni so sopet zaprli tri kaplane; — žandarji in vojaki pridejo, pa se ustavijo okoli hiše, kamor je prišel kak poslanec, da bi s svojimi volilci govoril — Češ, da volitev mora svobodna biti pod krilom bajonetov! Vsaki hip sta „Ob-zor" in „Slidsl. Zeitg." zaplenjena. „Obzor" je glede na toliko silo za potrebno spoznal opominjati volilce narodne, naj se ne plašijo armade. „Armada ima svoj zakon — pravi — in svoj red, in ne bode nikogar motila, kdor svojo volilno pravico spolnuje redovito in postavno. Zato idite na volišče pogumno, a mirno, trezno in lepo , kakor da bi šli v cerkev. Tako se vojakov nimate bati". — Jako zanimivo je citati, kaj se je v Dubravi zgodilo gosp. Ivanu Vončini, ki je zdaj ma-gjaronom najhuji trn v peti in na kterega prežijo kakor volkovi na jagnje. Komaj je V on čina na večer prišel v Dubravo na razgovor s svojimi volilci in se vselil v župnikovo hišo , brž so bili zgodaj zjutro Vrbovški se-režani in Križevski žandarji okoli hiše. Ko gosp. Von-čina stopi med nje in jih vpraša: kaj da hočejo, mu odgovorijo žandarji, da so poslani sem za to, da ne-jednega seljaka (kmeta) ne pustijo v župnikovo hišo, in da zabranijo, ako bi on hotel govoriti narodu! — Ali se je že kdaj kaj tacega doživelo? No, še na Češkem ne! Lepih reči imamo po takem pričakovati, ako pridejo kdaj tudi sopet volitve pri vas! Zato bodite na vse pripravljeni! — Na tista hudobna pisma, ki smo jih zadnjič omenili, v kterih se prvaki hrvaški natolcujejo kot najhuji sovražniki cesarju in državi, so prizadeti možje očitno odgovorili in s krepko besedo za nesramno laž proglasili vse od konca do kraja, kar se je v onih pismih zoper nje pisalo vladi v Pest, ter konečno rekli, do razžaljeni bodo na postavni poti tožbo napeli. Podpisani so tej deklaraciji gospodje: Cernadak, Jakic, Hadvig, dr. Hofman, dr. Kopač, Krestič, Ivan Kuku-ljevič, dr. Makanec, dr. Mazzura, Mazuranid, Miška-tpvič, Mrazovič, grof Nugent, dr. Posilovic, dr. Rački, Spun, Suškovič, Vončina  — samo odlični narodnjaci.