Posamezne številka 30 c.
Poštno tek. račun. — Conto corrente con ta posta.
■
Izhaja vsak četrtek. — Uredništvo in upravništvo v Gorici, Via C. Favetti 9. — Tiska Narodna Tiskarna. — Izdajatelj in odgov. urednik FRANCE BEVK Cena oglasom: 1 milim, visočine v širini enega stolpa L. .— SO, za trgovske reklame, bančna obvestila, poslana, vabila, naznanila itd. vsaka vrsta L. 1.—.
Celoletna naročnina L. 'S.— Za inozemstvo L. 22.50.
Leto IV.
GORICA, Četrtek dne 22. januarja 1925
št. 4.
To in ono od nas - vsem za kratek čas.
Prvi pravi, drugi pravi, že je zadnji čas, da gre stara vlada v pokoj vzame da slovo od nas.
A račun je brez krčmarja, svet nasprotno' se vrti. kdor ni trden več na nogah, pa z rokami se drži.
Mussolini puši pipo, kaj ves svet je njemu mar, on sedi na svojem stolcu, on je sam svoj gospodar.
On postal je odgovoren, za vse dobre, zle stvari, za dež, točo in povodenj, kair1 v državi se zgodi.
Lev popade državljana, ko po cesti mirno gre. »Joj,« zavpije mož ves v strahu, »saj veš lev me še požre.«
»Kaj ne veste te stvari še, kje pa bili ste ta čas? — da za vse, kar lev stori vam, odgovarjam samo jaz?«
Če moža je manj bolelo na besede lepe te, tega ni povedal nihče, tega tudi Čuk ne ve.
Ve pa za prepir mesarja, ki naj imel bi le en glas. On je debel za dva soda, a profesor je kot klas.
In naj klas z glasovi tremi več (Tdloča nego on; končno pa je še vprašanje, kdo je večji »pantalon.«
To in ono zdaj godi se, to in ono se še; bo; še prihodnji dnevi morda, nam novosti prineso.
žarki, s katerimi se Vidi skozi glavo. Čuk na palci gotovo upa, da bo v tistih časih imel naj:
manj toliko glasov, da bo lahko izvolil svo jega poslanca.
Čuk na palci.
MED LOVCI.
Gorica, 22. januarja.
Mussolini je naredit v 48 w rah normalne razmere, ki se odlikujejo po tem, da so danes snoparji sami v parlamentu, kar je vspeh posebno v tem, da lahko sklepajo brez prepirov, kar se jim poljubi. To je vsekakor v dobrobit in pro; speh države.
Čuka na palci posebno zanu ma novi volilni zakon, (ki je seveda sprejet) in se mu le škoda zdi, da ni vlada sprejela in odobrila volilni zakon po nn^nfu.
V'risih je bila namreč na= v;>d-> da je več veljal glas ti« .stega, ki ie več posedoval. Veleposestniki so imeli večji glas kot drugi. Potem je prišla splošna volilna pravica, ko je imel tolikšen glas hlapec kot gospodar.
Svet pa preklemansko na« nreduje in »naprej gre«. Danes so pa hoteli dati več glasov tir-stemu, ki nima mnogo posesti v zemljišču, ampak v glavi. Posest možganov pride tedaj v poštev, To pa je zaenkrat pa« dlo v vodo.
Čuku na palci na je ravno to najbolj žal Koliko zabave je radi tega prikrajšane. Le pomislite debelega mesarja, ki gleda tenko profesorsko trsko z zaničevanjem: »T\i ščene boš imelo tri glasove, jaz pa enega, ko bi moralo biti ravno na: sprotno. Kar na tehtnico s te« boj! Tudi, če stehtava mozga? ne, stavim, da moje tehtajo več nego tvoje. Pametnejši pa tudi nisi nego jaz; saj rtič ni? maš. Če bi bil pameten, bi si vsaj suknjo znal pridobiti no*
V O.a
Pa bi se srečala dva vseuči> liška profesorja, ki imata po več ghsov in. bi se nahrulila:
Kaj, ti imaš več glasov, ki w čiš„ da je človek iz opice? kot liko glasov morajo imeti potem pa tvoje opice?«
Ta, ki ima en sam glas, bi nahrulil onega, ki ima več gla* sov: »Ti, ki te še toliko ni. da bi en sam glas toliko zalegel. da bi te slišali in jih moraš /« meti več, da sploh prideš vpoi štev — kaj boš ti/«
Sploh si Čuk na palci ne more prav predstavljati, kako bi^ merili človekove možgane, alt po vnanji uniformi, ali po učnem spričevalu, ali pa bi preiskali možgane s posebnimi
Lovec: Pomislite! Danes sem videl jelena, ki je bil tako velik kot kak vol.
Gospod: Jaz sem pa videl ogromno ponev, najmanj tako obsežno kot kaka kočija.
Lovec: Pa čemu pa bo taka velika ponev? Gospod: Da bodo pekli tvojega jelena.
»Štempi« iz Zagorja so bili baje pravi gigantje; naj moč* nejši med njimi pa je bil »Pi« har«, tako so ga imenovali radi tega, ker je bil znan kot strasten lovec in je vedno kaj »pihnil«! Slišal sem nekoč, ka« ko je pripovedovala stara kmetica radovednemu vnuku:
»Da Joško! Štempihar je bil orjak, kolena je imel kakor dva krožnika in prste močne kakor kljuke, srajco je nosil vedno spredaj odprto; pozimi kot poleti je kazal naga prsa. ki so bila bujno porastla, na zadnjem členku je imel dlake, da bi ga lahko česal!«
Štempihar je imel malo po« sestvo, katero je res uzorno urejeval. Bil je poleg tega tudi tihotapec. Zakai pa naj bi bil sicer doma na meji in čemu ie neki Bog podelil človeku malo moči! Obmejni stražniki so tr« dili. da mora imeti skrivne zve« ze s hudičem samim. Povsod "a je bilo dosti. Kjer niso mo =
1 "'i navadni ljudje iztakniti skrivnih steza, tam ie našel Štempihar že kako luknjo in iim pomogel na drugo stran In vse se je vršilo tako »po človeško«, ne glede na to, da ie njegov stalni pozdrav: »Hvaljen bodi Ježeš Krišteš!« proti vsaki zvezi s hudiči.
Nekoč ie prišel na primer nov finančni stražnik na nb= me i nO stražo in bi si rad /.a« služil kak »križec« ali tudi »nenziia« mu ne bi Škodila. Prežal je ponoči ob najbolj s a? motnih stezah v gorah na
Štempiharja, ne da bi ga kdaj sploh uzrl. Ko pa je zopet ne« koč v temni, viharni poletni noči stopal po Hrušici i a pa« zljivo gledal, da bi kje zapazil kletega Štempiharja, ga nena> doma od zadaj nekdo potrep« lja po rami, tako da se je na mestu zgrudil na kolena.
»Hvaljen bodi Ježeš Kri« šteš«, je pozdravil Štempihar z glasom, ki se je razlegal ka« kor grom.
Ves prestrašeni »financer« ček« zajeclja: »Na veke...« A« men že ni mogel vee spraviti iz sebe, kajti glas mu ie no pob noma odpovedal. Štempihar je izginil brez duha in sluha s svojim orjaškim bremenom u« tihotapljenega blaga, kakor se je bil prej neslišno pojavil. Fi« nančnik je gledal za njim, ka« ko je mogočno korakal in veru dar ni bilo slišati niti ene sto« pinje po kamenitih tleh; jasno ie videl, kako se je tihotapec krepko opiral med hoio na malo drevo, ki mu je služilo za palico, toda niti najmanj« šega glasu ni bilo slišati.
Čudovit pojav in nenadno izginjenie tujega človeka ie gnalo finančniku mrzel pot v obraz.
In kaj je vendar bilo? Zviti Štempihar je ovil čevlje in spodnji konec palice lepo v volnene cunje, ker ie hotel pri svojih »nočnih izletih« delati kolikor mogoče malo ropota.
Neki drugi obmejni straž« nik se poslovi mrzlega zimske« ga večera od svoiih tovarišev z besedami: »Brez Štempi« *
har j a se danes ne vrnem do« mov! Ali živ, ali mrtev!«
Prežal je pol noči t nabito puško v roki za drevesom ob zameteni stezi, dokler ga ni premagala utrujenost in živ mraz. Tedaj sede na bližnji hlod in trdno zaspi. Med tem jO pri mah a mimo Štempihar z velikansko krošnjo na hrbtu. Srajco je seveda na široko odpel. kljub temu, da je mraz pretresal mozeg in kosti. Paz« no obrača svoje risje oči na vse strani, da bi kje uzrl kake« ga obmejnega »pobalinska«. Nenadoma obstoji kot prira« stel k tlom; že od daleč zapazi pri vzhajajoči mesečini puški« no cev. Brez najmanjšega ro« nota odloži svoje breme in je skrije med divjim skalovjem. Nato gre naravnost k sumlji« Vemu kraju, kjer je čepel »za« nesljivi« finančnik in sanjal zavit v debelo suknjo o speci Matjaževi vojski ter tiščal po koncu med koleni nabito »pi« halnico«.
»Hvaljen bodi Ježeš Kri« šteš!«
Nič odgovora! Štempihar dreza s svojo »palico« ob o~-trplo kepo, kakor če bi ležala na tleh ubita kuščarica; nato vrže napol zmrzlo »suknjo« povprek čez rame na prazno krošnjo in nese ves vesel stražnika v čuvajnico.
»Ta stvarca se mora odtajati pri topli peči«, naroči oblastno dremajočim stražnikom, po« zdravi: »Hvaljen bodi Ježeš Krišteš« in gre dalje.
To so nagajali pozneje tova« riši »odtajanemu kolegu«, ki se ie bil napravil na stražo, da bi se živ ali mrtev vrnil s Štem« pibarjem. Junaški finančnik pa se je njih zlobni igri mUzal in se tako«le zagovarjal;
»Kaj sem pa rekel, predno sem odšel na stražo? Da se ne vrnem brez Štempiharja! No torej! Sedaj Vas vprašam: Ali nisem, prišel s Štempiharjem?«
Kadar je začutil Štempihar v srcu željo po patrijotskem udejstvovanju, tedaj se je na« pravil v gozd kneza Gromovi« ča, ki je ležal tostran meje. Pa nikar ne mislite, da je šel sedet v hladno senco ali pa ležat na zeleni mah, kakor danda« nes delajo naši »narodnjaki« pri zelenih mizah. Štempihar je bil politik svoje vrste in tu« di izvrsten minister za »notra« nje zadeve«! Šel je torej nad jelene in srnjake, zakaj Zagor* ski lovski tat je so smatrali 1. 1866., ko; je bil knez Grom o« vič v vrstah sovražnikov, za naravnost patriiotsko dolž« riost. da postrelijo »sovražni« ku« v gozdu vse do zadnjega srnjaka,
(Dalje.)
Frks pri volitvah.*
Kakor vsi veste, sem jaz ju? gostov anski 'državljan, ker »držim« za Jugoslavijo. (Čud? no, se mi zdi, da se imenujejo jugoslovanski državljani tudi tisti, ki ne držijo za Jugoslavi« jo.) Kot jugosl. državljan pa moram iti po stari navadi naj? manj vsako leto štirikrat voliš ti, da se na ta način država najlažje konsolidira. (Opom? nim, da beseda «konsolidira» nima nič opraviti ne s konzu« lom ne s soljo.) Tako me tudi zdaj zadene volilna dolžnost. Božja štrafenga je hotela, da volim ravno v okraju, kjer so volilci najbolj zavedni in sicer tako zavedni, da so postavili kar 13 volilnih list. Nesrečna številka. Ker so pa volilci in kandidati z vsemi nesrečami obloženi, to še ni taka reč in se ne zmenijo zato. Pravi zlodej pa je z agitacijo. Človek ne ve, katero izmed trinajstih strank bi si izbral. Vse so dobre, vse so edino zveličavne, vse imajo najboljše šanse za zmago, vse bodo po volitvah delile same dobrote. Človek bi najraje vos lil vseh trinajst strank, če bi po drugi strani vse te stranke ne skušale dopovedati o dru= gib strankah, da so črne, nas zadnjaške, da molzejo kmeta in zatirajo prosveto, da so krs vosesi, da jih. je treba pomesti, da so nasprotnice države itd. Tako človeka po drugi strani zopet prepričajo, da bi ne volil za nobeno izmed 13. strank in si napravil sam svojo stranko in svoj list, svoje kandidate in svoje volitve po vrhu.
Pa sem vprašal svojo ženo: »Kaj praviš ti?«
Ona pa je dejala: »Ti ved= no siliš tja, kjer je gotova ne* sreča. Mene pa ne poslušaš«.
»Za božjo voljo«, sem dejal, saj ti še nisem povedal, kako bom volil. Počakaj malo. Vo= lil bom tako, kot ti hočeš.«
Saj nisem vedel, kako hoče ona, da naj volim. Bila pa je potolažena vseeno.
Začela pa se je držati jezno dekla. »Kaj ti je, Mica?« sem vprašal.
Ona pa je naredila usta, kot da hoče ž njimi konkurirati dolgemu nosu in reče ne pres več prijazno.
»Te volitve so vse zmešale. Tudi nas, gospod. Me reve pa nimamo besede. Tudi od hiše bom šla.«
Mica je poštena dekla, za* dovoljen sem ž njo. Take de*
kle ni lahko dobiti v teh čas sih. Bilo mi je malo težko. Pa sem dejal: »Ali imaš tudi ti :svojo stranko, Mica? Če se izgovoriš z gospo, volil bom pa tvoje,«
Pa pride naša mlekarica, ki nam že pet let nosi mleko nekoliko dražje kot drugim in mi kar naenkrat podraži mle* ko.
Meni zapre sapo; toliko, da še vzkliknem: »Čujte, ali ste res znorela?« Ona pa: »Saj itak ne vemo, mi kmetje, kas ko bo potem, po volitvah.«
»Moj Bog, saj volim z vami, ako Bog, moja dekla in moja žena hočejo.«
Zvečer sem že truden od vos litev. Grem v na j tišjo gostilno in si ukažem prinesti četrt vi* na.
Vrag vendar! Padel sem v sredino shoda. Nekdo mi je nataknil ogromen plakat na nos. Sežem v žep in že vidim, da so polni žepi agitacij skih lis stkov. Gostilničar mi prinese mesto vina časopis. Miza je bila popisana s samimi »živiš jo« ta ali oni in z «doli« s tem ali drugim.
Hotel sem jo popihati. Pa me zgrabi za rame železna ro» ka. Bil je moj znanec Riba: »Kam pa ti, odpadnik?«
»Od kdaj pa odpadnik?«
»Z nami boš volil.«
»Rad. Saj že letim. Sicer pa vprašaj mlekarico, mojo deklo in mojo ženo...«
Bežal sem. Pred trinajstimi
strankami sem bežal. Truden in poten sem prišel pozno po noči domov. Zaspal sem in za* sanjal trudne sanje.
Bil je dan volitev. Vsi pogledi so mi zabičevali molče in krvavo: »Da boš držal bese? do!«
Molče sem stopil v volilno dvorano. Trinajst skrinjic se mi je zameglilo pred očmi. Predsednik me je vprašal, če znam voliti. Molče sem priki? mal. Stisnil mi je krogljico v roko.
Tedaj me je oblil mrzel pot. Saj nisem vedel, katera skrinji« ca je prava, za katero tiči vos lja mlekarice, žene in dekle?
Šel sem ob vrsti skrinjic in potikal roke vanje. Ena, dve, tri... Moja, roka je bila že trud* na, .prsti so krčevito tiščali kroglico. Štiri, pet, šest... Roka me je že skelela. Sedem, osem, devet... Bil sem že ranjen, na prstih se je poznala kri. Des set, enajst, dvanajst, trinajst...
Ko sem potegnil roko iz zadnje skrinjice, sem videl, da imam kroglico še v rokah, potno, vročo in jo kažem preds sedniku, ki me debelo gleda; v tem gledanju pa se predsednis kov obraz spremeni v obraz moje žene...
Prebudil sem se. Vse je te« klo po meni. V pesti pa sem tiščal gumb od srajce...
Že danes toliko trpim, kaj šele bo!
Frsk.
\l dvomu.
Kdo naj raztolmači mi, kak' do zaključka pridem; če v tebi pravcat vrag res ni, ti enkrat že uidem. Ne, motim se, to vrag ne bo, saj vrag le duše jemlje, a tebe pa tud' za telo skomina že prijemlje. Da sama ne telebim v past, zdaj bolj s preudarkom pišem, li z dušo češ telo še vkrast, če k tebi jo- pobrišem? Trpinči me res dvom te dni, skorn sem sklenila znanje; brez jesti človek ne živi, pa tudi ne brez spanje. In če si vrag, alnjegov brat, še to naj ti narišem, pa naj bo to za zadnjikrat^ prej ko te v uho pišem. Za lorberjevo bi pero se ko.j na pot podala, za pelin, znamenje grenko, se težje bom odzvala.
Pa kaj, vse toi je prazen dvom, in prazen strah je tudi; s korajžo se zagnala bom, čeprav so časi hudi. Klobuk očetov, dober bo, ne zabim tud' kožuha, pripnem nanj hrenovo- pero, noge v škornje — primojduha! Na rame, Ančka, oprtnik, pa po te na postajo, da stabo enkrat pridem v stik, za trnjevo ograjo. Izvolim za sestanek pa le ono si postajo, ki spred in zadaj skrita vsa z bodečo je ograjo. Ker tosle jemljem zdaj v ozir, da cel iz trnja prideš, v nesporazum in v hud prepir če tamkaj z mano prideš. Beseda »da«, beseda »ne«, ta bode odločila, in oprtnik na rame že bom prazen naložila.
Če slutnja narekuje ti: med nama ne bo sloge, »adijo«, fant, že rešen si za vedno — me nadloge. Med nama pa ostane naj to snidenje le tajno, čemu v svet in pa zakaj naj s to povestjo bajno.
Anica.
CHERUBINI
je poslušal v Parizu glavno skušnjo prve skladbe enega svojih učencev. Zastonj čaka komponist na kako vzpodbu> dilno besedo velikega mojstra. Po končani skušnji se mu pris bliža, a Cherubini molči še kar naprej. »Ali ne boste nič re--kli?«. pravi ves razočaran. Cherubini odvrne: »No, saj mi ti tudi nisi nič povedal, čeprav sem te dolgo časa poslušal.«
LASKAV IZGOVOR.
Ludovik XIV. je odpotoval, da bi osebno vodil obleganje trdnjave Mons. Rekel je poleg drugih tudi slavnemu pesniku jvacine (1639—1699), naj ga spremlja. Ludovik je namreč /.a vse pesnike, pisatelje, umetnike itd. res prav po kraljev sko skrbel in so mu morali biti zato tudi uslužni. Kacinu se pa ekspedicija ni posebno do* padla in je ostal rajši doma, misleč, da kralj tega ne bo opazil.
A Ludovik je opazil, da je Racine ostal doma, in ga je tas koj po prihodu v Pariz p okli* cal k sebi. »Zakaj niste prišli?« ga je osorno nagovoril.
»Veličanstvo! Imam samo obleko za mesto in ne za potos vanje. Zato sem naročil pri krojaču potovalno obleko. Tos da čeprav je delal kar je le mo> Sel, mesta, ki ste jih Vi oblegali, so padla vseeno pi j|, predno je obleko izgotovii«.
Kant; hotel kralj na to? lih je bil.
DRAGI ČASI.
Gospod sreča berača in se začudi, ko- ga vidi hoditi brez bergelj, ktere je sicer vedno rabil. — »Mislil sem, da ste hrom, ko> sem Vas še pred par dnevi videl z bergljami«. — »Kaj hočete, gospod! Časi so tako dragi, da včasih pustim berglje doma, da se mi ne izs rabijo prehitro«, odgovori bes rač ponižno.
DVE ŽELJI.
On: »Povejte, gospodična, kaj bi si želeli, ako bi smeli izreči dve želji, ki bi se izpob nili?«
Ona (iskreno): »Želela bi si najpej — moža«.
On: »To je šele ena želja; in druga?«
Ona: »Hm, drugo željo bi prihranila, ko bi videla, kako se je obnesla prva«.

Kako v Gorici ulice škropijo.
V starodavnih časih so imeli v Gorici poseben velik avto j mobilni voz, ki je bil narejen na ta način, da se ga je dalo napolniti s čisto studenčnico in voziti po ulicah v svrho, da so curki vode, ki so potem pri; Lajali iz zadka na prav nev; smiljeni način dvigali prah do petih nadstropij, zagrinjali v neprodirno meglo hiše in ljudi, ter pospeševali ljudsko higi; j eno.
Danes pa izvemo, da se je avtomobil nevarno prehladil, in se zdravi v goriški bolniš; niči. Tudi so mestni očetje spoznali^ da je bil naval tujcev radi higijenskega prahu preob-čuten, zato so- opustili sistema; tično dviganje istega s pomoč* jo posebne, zgoraj onisane pri* prave.
Videli smo pa nekaj druge; ga. Mestni uslužbenci so prišli s kanglicami kot angelci ne? beški, nalivali vanje srebrne vodico in jo v veselje vseh mi; moidočih zlivali po ulicah kot bi zalivali najnežnejše pomla; danske rožice.
Mi smo bili vsled te lepe idi; le silno ganjeni, pretakali smo krokodilove solze za lepim av; tom.obilom in hvalili Boga, da smo prišli v tako sijajne raz; mere. Upamo, da bo pod vpli; vom blagodejnega škropljenja kmalu začela trava rasti po go; riških ulicah. Pomandrati jo itak kmalu ne bo imel nihče.
BALZAC IN TAT.
O Balzacu pripovedujejo to; le zgodbico, ki jo pa tudi sicer beremo. Ležal je v postelji, pa ni spal. Sliši neko ropotanje pri ključavnici, se obrne in vi; di pri luči nočne svetiljke tatu, ki odpira njegovo pisalno mizo. Trenotek je bil kritičen, a Balzac se glasno zasmeje. Tat preneha z delom, Balzac se zmeraj bolj smeje, tat nazad; nje jezno vpraša: »Zakaj se pa smejete?« — »Ker ste tako neumni in brskate ponoči v pisalni mizi za denarjem, ki ga jaz pri belem, dnevu ne morem najti.« Tat se je začel tudi sme; jati in je odšel; Balzac si je pa rešil denar in morebiti tudi življenje.
LOVSKA SREČA.
Naš prijatelj, ki rad lovske pripoveduje — saj ga vsi po; znate — je pravil že več nego enkrat sledečo »resnično,« ka; ter o vam še jaz ponovim: »Ne; koč sem imel res srečo,« je pra; vil in vlekel viržinko ter bistro gledal po nalvzočih in štel, koli; ko je mej poslušalci takih, ki mu ne verjamejo. »Pomislite. Komaj sem bil pol ure od dO; ma, ko sem zagledal v ličju
divjo gos. Pomeril sem itn spro* žil. Nato sem šel, da poberem svoj plen. Zdaj pa poslušajte, kaj dobim. Poleg race je ležal v zadnjih vzdihih jelen. Ko sem ga hotel dvigniti, vidim, da leži mrtev zajec pod njim. Stvar se je zgodila namreč ta; kole: Krogla je šla skozi raco in ubila še jelena, ki je stal ne;
daleč proč. Ko se ta mrtev zgrudi, podere pod seboj šs zaljca, ki je čepel v zatišju. Ves vesel nad takim plenom, tles; knem z rokama nad glavo in ubijem divjo kokoš, ki je rav; no nad menoj letela. Ali ni to več nego sreča?« —
»Tudi več nego laž je!« bi pritrdil kdo.
Dober odgovor.
Gospa: »Čujte, Pavlina; ako tudi je danes vaš prost po; poldan, vseeno želim, da ostanete doma. Priredili bomo ples za povabljene goste.«
Pavlina: To pa to! Plešem pa zelo rada!
ana velka cacaos na politika. Ma konkurenca dobla je Uhu; dine, zakakaj tam rehirala ho; norevole Pisenti, ki ga je velka prijatla od Musolini. An taku: Musolini neč bala se soja vel; ka hleva (leva?), neč balla se kudiča an opozicjon, tud neč bala se Horiziana, an taku štorla dobt konkurenca Uhu; dine.
Uhudine rada bi dobt anke naša Mont de Piedad, sakai ki druha reč odnesla že preč od Horizia šanta. Mont štori primt šolda samo na impenjo (zastavilo?) an na hiperpoteka (vknjižbo?) — an Horiziani že mela neč šolda za nest na Monta za prš parati neč mela več zlata ura an rinka za za; staut an za primt šolda, sakai pol nucala Horizia šanta Monta.
Una ncdiela, kaj ki je bla tulko ščavo na plača Viktorja, še bol več kukr od šv. Andrea, je napravu don Gregorkic ana velka zlata maša pr cirku od Sank t Ignazijo. Kdaj H je sta; ra aspot napraula zlata maša, dva taužent sčiavo čakala na auto an kričala ŽSvio Gregor; kic, jes pa kričala Eviva an žvižgala, ma mene me neč sli; šala ta druhi, zakaj ki sem bla skrita za por ton. — Ta je tud ana ražon (razlog?), zakaj ki Horizia šanta neč dobla kon; kur enca na Uhudine.
Jes On pozdraum s poštemanjem
Zanul Pisal m. p. stric od Jožeff Clipp.
ZAfT
Horizia šanta, na 19 ženarja
1925.
Spoštemarti aspot redaktor!
Jes On pozdraum an prosm od zamira, zakaj ki jes tulko cajta neč mlohla pisat pr »Šču; ka«, zakaj ki jes bla na moč bouna na štrbuh: moja žena je skuhu za Nadal (božič) velka fula (neka vrst štrukljev) pol moj nevod (nečak) aspot Jo; zeff Clipp zaklala soja velka svinza (prešiča?) an ha je po; slala mene dost sladka mula (krvavih klobas, pomešanih s sladkorjem); an jes jela z vel; ka apetik (z velikim tekom?) fula an mula, kar ka mi je na; piela štrbuh za poet. Moja že; na povazu je (je povezala?) moj štrbuh z debela štrik (z debelo vrvjo?) za ne štort počt štrbuha. Pol mi dau moja haspa 3 onča olio di ricino za sprhirat an 2 onča di mandor; le za rezfriŠat štrbuha. An ku ki ie šla preč fula an mula, jes zdrou an spiet pišala pr Ščuka od politika.
Huhudine an naša Horizia šanta mela velika konkurenca za bit prva od usi miesta na Venezia Žulja, taku je zdej
E
OJ
ta
ou
_L >!Si
<3J iO
O) (O o
co
kO
o
. .
5 o
.o £ ~ 3 a ja £
(i w ro ro A IM ra
Za pijačo pa morata dati. -- g-jg
Prof. M., ' svetovno znan g « strokovnjak v političnem pra;	^ -cs
vu, je bil pri izpitih za dokto- q	£
rat silno strog. Poznali so ga ^ J ^ ^ tudi po njegovi skromni oble;	-(
ki, tako da marsikdo ni slutil ^ S & ( pod ponošeno suknjo slavne; J 0 S "a 1 ga učenjaka. Nekega dne po; 0 g,2^ šlje p odela z nujnim naroči; qJ » g = ; lom v mesto, sede v njegovo g — g J1 ložo in čaka, da prinese odg«; l.-^ vor. Profesorju v pedelovi lo; ou ji! "S S ži se približa kandidat, ki je {g 9 S imel naslednji dan pri njem E J2 "2 svoj zadtiji izpit; mislil je, da __ ^ u ® stoji pred pedelom in ga ogo;'e= g m vori: »Čujte, prijatelj, ali je o 53 prof. M. v resnici tako strog ~ 1 „ _ in neizprosen pri izpitih?« — a « ^ ^ »Ne verjamem«, odgovori u= o ^
peni profesor, »prepričali se boste sami, da ni taka zverina 'ZZ
ol
(Vl><—>
o. cn
tO UJ
O)
kot se splošno misli o njem.
Ako ste vestno predelali pred;__g S
pisano snov, se Vam ni niče; j* J2 sar bati!« — »Vaše besede so o 'g gj me potolažile, gospod pedel; ^
ako je res tako, dobite lepo m ___
napitnino in Vas potem p o vas o oiz'); bim na čašo vina«, reče kandi;
~ cn

i/t ra
dat in ves vesel odide. — Na; slednji dan stopi v dvorano in -o — ra se prestraši, ko vidi med čla; o •— ^ m dozdevnega — pedela. Hoče g & E Si se umakniti, a, profesor M. mu "S ^ q ._ zakliče: «Le bliže, gospod SS • c kandidat in sedite!« — Izpit ^ S ^ se za silo obnese in kandidat „ s S je dobil potrebno večino gla- 0 £ -g o sov. Vzradoščen jo ubere po g jo dolgem hodniku, a prof. M. ga g oc g dohiti in reče v šali: »Kar se cl. o "ta tiče napitnine, mladi gospod,	^
naj bo pozabljeno, a tam le v . oni vinarni, kjer sem tudi jaz # vsakdanji gost, morate dati za pijačo kot je domenjeno m obljubljeno!« Nato prime srečnega kandidata pod paz; duho in gre ž njim na čašo vina.
OJ
SAME LUKNJE.
Gospa (k perici.) »Ta srajca je že| precej ponošena; pazite, da j'i ne napravite kake nove i luknje.«
Perica. Bodite brez skrbi; za novo luknjo tudi ni prostora več.
DOBRO JE!
»Kaj je vaša gospa študirala, medicino — ali pravo?«
»Medicino. Prav pa tudi ho; če jmeti vedno.«
rs Oi
ta
m N
ai
>N
a>
>N OI
ai
©
Jazonova Rajža!
(Rime na »on«.).
Jazon je bil demon. On je dal miljon, biljon, quadriljon, celo še quintiljon samo za en ciopjon.
V sili pa je prijel za kanon, zato so g a ne glede na bonton in pardon, spravili v eizempon, slov. hlapon, ga odvedli skozi parton čez balkon v paržon v en kanton, kjer je smrdel
Tu je dobil en 1'itron, en ši-ion, ki mu manjkal je štro; pon. Dalje velik bombardon„ gramofon in en karton, v kotu pa je bil kaštron in en balon.
Jazon je vzel balon in ušel ž njim skozi plafon čez balkon v Symplonski Lyon.
Nato sta šla on in njegov kompanjon dr. pl. Dinamon na štacjon, vzela separat va« gon in se odpeljala v Babilon.
Ko je zvedel Salamon, da je i prišel Jazon, ga je hitro pova« bil na svoj tron. — Jazon se obleče v salon in stopi preo« blečen pred Salomonov par« ton.
' Nato sta šla on in njegov kompanjon dr. pl. Pantalon, ko je odprl ta zadnji -— par« 1 ton, na štacjon. In Jazon stopi v Salamonov salon in napravi ' tu velikanski poklon.
Jazon vidi tu velikanski tron, na kterem sedi Salamon. Sala« mon pravi svojemu kompanjo; nu dr. pl. Pantalonu, da naj prinese Jazon en poveron, en limon en poveron, en dopjon, kjer bo notri šifon, ter naj | sprasvi vse to v en kason in naj pošlje v London.
»Pardon g. Salamon« pravi Jazon, ko odloži Salomon te« lefon. — »Jaz Sem Jazon, tu ie moj kompanjon dr. pl. Du namon. Ravno nas je pripeljal postiljon,, da si ogledava Vaš tron,«
»Samo da niste kak špijon«, ' pravi Jazon, »si želite ogledati ; Babilon?« — »Da njih svit« , losi Salamon«, pravi Napo« ; leon.
! »Osedla naj se največji slon, ! Nanj naj sede Jazon in njegov 1 kompanjon dr. pl. Dinamon in naj ju spremlja moj kompa« njon dr. pl. Pantalon in cel eskadron, Razkaže naj se tem mesto Babilon.«
Drugo jutro ju je spremil Salamon na štacjon, da se Ja; zon spet prepelje na svoj dom. Jazon sede v hlapon, v katez rem se je ravno peljal bataljon
Berač. Hvala Bogu, zdaj
Jakcu Spakcu!
Večkrat že sern v Čuku brala, da dekle je fanta; iskala,, in če vmes le ni b'la spaka, da dobila ga je vsaka. Naj se tudi jaz potrudim, prilike da ne zamudim, ter v naprej se preskrbim, brzo, naglo- naj hitim. V rokah že držim pero, pa študiram, kak' bi šlo. —-Šment, kako naj le zložim, da čimprej moža dobim. Prvo sebe naj opišem, kar imam, tud' vse popišem, bode morda zame kdo, da mu k srcu to bo šlo: Let imam le trideset, (toliko jih še prištet), sem debele, močne rasti, da ti morem srce vkrasti; imam žage, mlin in hiše, beda naj me v uho piše; polne čebre, polne hleve, tud' na skednju niso pleve; res povsod je vsega dosti, ne boš vedel, kaj so posti. Eno le me še ovira, no, pa s tem ne bo prepira, ker moj prvi mož živi, a v zapečku le čepi; dedec je kot trska suh, ■ ker prevelik je skopuh; kljuse staro, kašlja, kiha, smrka, pljuje, komaj diha; starec ta, sedaj v kotu, dolgo mi ne bo na potu; zlezel koj bo pod zemljo, zve ko za ponudbo to:
beštjon, ki jih je kupil g. Pe-tešon. Jazon je stopil v seperat vagon in se peljal v Symplon-ski Lyon.
Pantalon.
tudi jaz enkrat po modi oblečen.
Večkrat pravi: — Urša ti, to mi dela še skrbi, toliko imava vsega, kdo se bo veselil tega. Morda se še omožiš, ko se starca me znebiš; men' zrahljala si kosti, blagor mu, kdor te dobi! — Up mi s tem; je vlil v glavo, v Čuka brž s ponudbo to: Nisi li prestar, premlad, ter da imel boš mene rad tudi če le hlače imaš, lahko k meni kar pricokljaš. Ali pa mi brzo javi, da se brzo vse napravi; če drugače ni, pa piši, ali pa, nos s tem obriši. Na vso vrednost, to je res, ga dobim, ni zlodej vmes, vsega več še v hiši bo, novo če dobim, metlo. Zame če pobrigaš se, tu naslov moj in ime: so za Uršo me krstili, priimek Zloba doložili; vzor sem babe sitnice, dom moj: onstran Koritnice.
NATANČNEJE PAČ NE MORE POVEDATI!
Kje stanujete vi, Glavina? Pri svojem bratu že od roj« stva! In vaš brat? Z menoj!
Ma spaka, kje stanujeta to« rej oba? 1 Skupaj! ,_,!
NEPODKUPLJIV OROŽNIK.
Orožnik ustavi avtomoLi* lista, pa je začel sestavljati za« pisnik in ovadbo radi prena« gle vožnje. Avtomobilist pa prosi, naj ga ne naznani in n.u da razumeti, da bi mu v takem slučaju rad plačal večji znesek za molk. — »Za Boga, kaj pa mislite, gospod!« se razjezi orožnik, »ali menite, da so dam podkupiti? Vaša ponui-ba je naravnost žalitev!« — »Oprostite, gospod orožnik <, reče avtomobilist ves v str a--hu, »ali mislil sem...« — »R_« cimo pa«, ga prekine strogo oko postave in javnega reda, »ako bi bil jaz človek take vi« ste, koliko pa bi mi hoteli po nuditi?« — — —
UGANIL JE.
Berač hodi od hiše do hiše prosit miloščine. Pride k gospodu, ki mu da le pet stotink rekoč: »Enkrat ste imeli tu .'.i vi boljše čase!« — »O ja,x odvne berač, »takrat so biti ljudje bolj darežljivi kot so dandanes!« ZELO PRETRESLJIVO!
Petoliznik dobi pred cerkvi« jo debelo zaušnico od svojega soseda. Sosed pride domov ter pove svoji ženi, kako se je vs^ zgodilo. Žena za vse radoved na, ga končno vpraša: »Ljubi moj mož, ali je bila zaušnica v resnici tako huda kot si mi pravil? France, mož, ki ni podvržen laganju, odgovori svoji ženi: »To ti povem, draga Katra«. Vsi zvonovi v zvoniku so takrat zazvonili k maši.
NA POLITIČNEM SHODU.
Kandidat za državno zbc.-nico se predstavi cenjenim vo -lilcem in pove med drugim: »Da, da, gospoda volivci, jaz pač smem trditi, da sem sin naroda. To malo, kar imam, imam zahvaliti samemu sebi in ne svojimi prednikom. Pri« šel sem na svet brez beliča v žepu«,
STROKOVNJAK.
Tujec pride v gostilno, kjer so bile pretirane cene spričo slabe jedi in pijače. Ko je z,-čel svoje kosilo, pride gostil« ničar in praša gosta, kakšno umenje ima o vinu, ki ga je bil ravnokar pokušal. »Veste, gc spod gostilničar, to vino je v resnici dobro in pošteno; ni kaj reči! Govorim Vam po svoji vesti, ker sem strokovnjak!«: —- »A tako, gospo J, Vi ste gotovo trgovec z vi« nom.« — »To ne, imam le tovarno — oeta!« odgovori šaljivi gost.
ZVITEZ.
»Kako trpiš, da se tvoja žena izobrazi v glasbi.«
»Ker je to za moje zdrav j: mnogo boljše kot če kuha,«
fJo v a mode.
Iz Vipave.
Pravijo v Vipavi, da že teče elektrika.... ampak po glavah odličnih odbornikov »za vi; pavsko elektriko.«. Vipavski občinski sluga Laternožig, da se že zelo veseli, da mu ne bo več treba prižigati zvečer po j Vipavi »svetilk«.. Bo prišla e* j lektrika. Če ga pa vprašate, I kdaj, bo rekel: »Ja, pej šc j n'vejm!« — Veleugledni in velespoštovani zdravnik dr. Nezdravime, ki je nastopil »svojo prakso« v Vipavi, je baje propadel v tem in onem oziru, to se pravi: v vsakem oziru. — Zadnjič sta hodila po tgru Jože Gromovnik in pa Hanzi, sluga dr. Piškleže, ki je bil baje prišel revidirat občin* ske akte (ker se bližajo občim ske volitve.) Ta dva sta dela* ia seveda revizijo po gostih nah. Ravno ko sta prišla od Lekanovih, sta zagledala na cesti lepo gospodično. Hanzi je takoj pocukal Jožeta za ro; kav in mu zašepetal: »Glej jo glej, Jože; to le pa jaz poznam. Videl sem jo, kako je s palčko po Gorici špancirala, pa se po iantih ozirala. »Kako se piše?« Jože pa se ni vedel spomniti, namreč, ker se ni hotel: »Truf.. druf... Ah, hudič, pejt se s...t, kdu se buo zdej spounu!« MoU čala sta in šla h Kadetu v hotel. Tam sta naletela na Mak= selna Klobaso, ki je kolo »fli= kal«, pa na Pepita Kvant o. ki je podobice gledal. Tončk Kufronos pa je pri »šporger; tu« obiral mastno piško, ki mu jo je naklonila gospa hotelirka. Ravno takrat pa je vstopil tu* di Tone Lačen. Z veliko ruto je imel obvezano grlo, ki mu je etekalo radi tega, ker se mu jc ženitoyanjski kolač zataknil. Pojedel ga je namreč sam, ko so balo vozili, čeprav so imeli pravico do njega vsi fantje. »Prav mu je, zakaj pa je tako vožrešen!« je rekel Tončk Ku--fronos, ki je ravno zadnjo kost obral. Pa tudi dovtipen je tale Tončk: »Pej kej tudi ti nostiš »kufre« za svojim gospodom?« jc pozdravil Hanzita. Potem so misliti v kino. »Pejt se s—t & in Dučev kino, pa še njegovi stari automobUi po vrhu, mi ga bomo pili, pa je!« »Ampak, v>v;vejste kej?« je s trudom govoril Tone Lačen. »Duč pa je imel na Silvestrov večer zpubo! Je rekel, da si bo že zapomnil Vipavce, zato ker so si najeli Ribijevo korijero za v Ajdovščino, mesto njegove. On se je namreč vrnil iz A j? dovščine in ni peljal v Idrijo.« »Hvala Bogu, dvakrat smola!« j j zazdehal Tončk »pri spor-pertu«, ki je bil že zaspan.
Ko je imet priti dr. Piškež v Vipavo, ie svetoval župan de* kanu: »Kaj mislite, gospod de=
kan, ko bi malo zvonili. Dr. Piskež bi slišal in bi podvit zaL«
»Ampak, gospod župan, saj se razumemo! Kako pa naj zvonimo, ko ni v zvoniku not benega zvona, zadnji se nam je ubil o Vseh svetih? Kaj ho; čemo zvoniti s tistim za »več; no uro«? Prečastiti gost bi si mislil, da ga imamo za norca, ali pa, da je kdo umrl«, ga je zavrnil gospod dekan.
»Res žalostno!«
»Da, da, žalostno!«
»Nobenega zvona!«
»Da, nobenega zvona!« je ponvaljal gospod župan.
»Veste kaj?« se je domislil zopet župan. »Ampak tudi ura ne gre prav!«
»O, že deset let! Znana stvar!«
»Ampak, kaj bo rekel g ost, če pogleda ob enajstih na uro in bo videl, da kaže eno!?...« je vprašal župan.
»I kaj neki? Mislil bo, da se je zamudil!«
»Ja, vraga, kaj pa če pogleda tudi na svojo uro?«
»Ja, bo mislil, da mu zašla; ja!« je pripomnil dekan.
»Veste, kaj sem se domislil? Kaj ko bi zlezel eden od »mu: lacev« na «turen« in počasi ka; zalec od ure potiskal naprej? Kaj pravite?« se je izkazal žit; pan.
»Radi mene! Kar k mežnarju pojdite!«
In v resnici je čez nekoliko časa pričela ura svojo pot. Priftrogarjev Dre j če je vsako toliko časa pomaknil nekoliko kazalec naprej.
»Da ne bo kaj hudega o nas mislil, gospod dekan!« se je vr> nit župan k dekanu.
»Seveda, seveda!« je odvrnil g. dekan.
Ja vraga! Kmalu bi začel kar cel roman pisati. Pa za en* krat naj bo dovolj o ti Vipavi brez zvonov, z nevem ko; liko župani, s štirinajstimi go; stilnami in dvema »baroma« ter z Dučevim »kino« Šentvid pavske doline.
Eden od miz^ «Pri kuhanem vinu„«
Skrivne misli.
Zdaj ko novi časi; vsi naprej hitijo, »Petru« misli nove v glavi zdaj ro»
jijo!
Misli ima »nove« kak bi se vodilo, kje bi se živelo, kje bi se kosilo? Skrivne so to misli, ima jih le zase, v mislih teh omenja one lepe čase, ko lepo krog »iraše« je gospodaril, in na stroške drugim sebi gospodaril. Kapa ti kosmata, kak bi se živelo, da bi se v bodoče tak skrbeti smelo! V prid le sebi biti, drugim biti v
škodo,
in da s tem še lahko svojim 6;stiš
vodo!
Oh kako lepo je: »Da bi jaz krč*
rnaril«,
pa župan bil zraven, vsem bi gospo*
daril!
O gorje gotovo drugim bi zdaj bilo, kar se proti meni je kdaj govorilo! Da mi le še enkrat ta oblast je dana, da oblast mogočna vaškega župana! To potlej bi ljudstvo »vedelo«, in
znalo,
kar se proti meni vse poprej je gnalo! Peter misli, misli, živce vse napenja, kak bi se »uredilo« poln je hrepes
nenja!
Ali misli njega »nekdo« je uganil, mislil on za se je, ti ne boš me ukanil! Si v pravi luči še ljudem pokazal, in za zdaj ne bodeš »bril nas in pa
mazal«!
Dobro to poznamo, kakšno imaš
»vero«,
v naprej že vemo misli tvojih »ktero«! Ti zase zdaj misli, dalje le krčmari, mi pa bomo zase po navadi »stari«! Tvoje nam življenje vsem v zgled
ostane,
s tem pa nikdo več nam ne zaceli
»rane«!
Kar si ti med vojno, bil jih nam pov>
zročil,
ko si sam županil, preveč si poskočil! Pa če vsi zabili, vedi to zdaj »Peter« eden ki ne zabi, »raglja je na veter«!
Raglja.
Prav je imei.
Slikar Meissonier je imel v svoji vili v Poissy vrtnarja, ki je poznal vsa semena, pa najsi so bila iz še tako oddaljenih dežel Kar čudili so se mu. Meissonier ga je hotel enkrat malo potegniti, mu je pred pri« jatelji pokazal zavoj posuše* nih ribjih iker in ga je vprašal, kakšno seme je to.
»Pulpus fluximus, zelo redka tropska rastlina.«
»Ali traja dolgo, da vz* klije?«
»Štirinajst dni.«
»Dobro, pa jo vsejte.«
Ko je vrtnar odšel, so se se* veda smejali, misleč, kako so ga navili. Čez štirinajst dni se zbere družba zopet na vrtu in Meissonier pokliče vrtnarja. Zadovoljnosti si mane roke in ga vpraša: »No, ali je Vaša redka rastlina vzklila?«
»Je«, pravi vrtnar in pelje o* suplo družbo- k lepo izravnani gredi, na katero je bil povez* njen velik steklen lonec. Dvig* ne lonec, družba pogleda in se obenem spogleda — iz zemlje je štrlelo trideset do> štirideset rib jih ust, kakor bi bila ravno« kar vzšla. Grohot je bil seve* da velikanski, Meissonier je moral hočeš nočeš vgrizniti v kislo jabolko in biti tiho.
Pravijo.
Pravijo, da so tiste čadrske frajle izlet na Mars opustile, in sicer iz sa* mega usmiljenja do fantov, ker so vis delo, da niso- imeli ravno v tistem čas su kje prižigati svojih cigaret. Gore> ča ljubezen dobrodošla!
Pravijo, di je v Čadrgu mnogo sod* nikov, ki krivo sodijo; pazijo naj se pa, da jih Čuk ne bo obsodil.
Pravijo, da je v Čadrgu sestavljena tajna policija, ki bo Čuka zasledo* vala. A ima prezamašen nos, ni ga, izslediti kos.
Pravijo Ubeljci, da je M ... jako nervozna bila, ker ni na Štefanov dan nič s fantom govorila, zato ga je v Čuka denila.
Pravijo, da bode sežanski trebušnik napravil 27. t. m. ples na »Čehovem skednju«. Blagajničar bode Teodor« ček z botegina; tajoar bode igral klas vir, tajčerca bode za kelnerco. Tre« bušnik in bela golobica bosta pa ples sala »polštertanc«.
Pravijo, da so bile »danske tetke« na Silvestrov večer zelo nejevoljne, in sicer zato, ker niso hoteli ž njimi plesati »sežanski strici«.
Pravijo, da sežanski Pavlihec in Drejček Bezinov ne bosta imela dvo* boja, ker sta se poglihala. Drejček je namreč dovolil Pavlihcu, da sme ob is skati lepo Pavlico; to pa le takrat, kadar bo on doma. Pika.
Pravijo, da je sežanski Pavlihec fehtal po Orleku za novo leto klobas se; v marsikateri hiši pa je dobil nas mesto klobas »laufpas«.
Pravijo, da so sežanski gasilci ob zadnjem požaru, ki je bil v Orleku, Orlečanom vse »kofe« izpili.
Pravijo, da v San Franciscu, Calit. imajo dekleta, ki prekosijo celo bus kovsko občino.
Pravijo, da kadar dobi "Tone Debe-ljak iz Janeževega brda pri Št. Petru, sedaj v San Franciscu Calif. dosti dos larjev na kitajsko lotarijo, da gre domov.
Pravijo, da se nekemu boyssu tu» kaj najbolj dopadejo Black girls, kas tere najrajše tuli.
NI RES!
»Vi ste po celem mestu okrog pripovedovali, da sem jaz sle? par.«	1
»Vi se motite, gospod. Jaz pripovedujem vedno le novo« sti.«
GOfiRA SLUŽBA.
»Kaj pa zdaj delaš?«
»Postal sem zet bankirja Zlatnika.«
»Take službe bi se pa tudi jaz ne branil.«
TAKO JE PRAV.
V tramvaju zahteva spre* vodnik listek tudi za dveletne* ga sinčka. Njegova mati prote* stira nekoč: »Kako more zalite* vati vozni listek od otroka, ki še hlač ne nosi.« Nato se oglasi mala deklica: »Če pa gre po tem, meni sploh ni treba pla* čati voznega listka, ker hlač sploh nimam.
TAKO JE.
'Ženitbeni posredovalec: De* klica je lepa, mlada, in ima poleg tega 6000 Ur dote.
Mlad gospod: Ne blebetajte! Jaz se poročim edino le iz lju* bežni in to ne izpod 10.000 lir.
MED LOVCI.
»Moj Sultan, to vem je bil pa. Imel sem hlapca, ki se je pisali za Zajca in ga kar ni mo* gel trpeti.«
»Sreča zanj, da se ni pisal Vogal.«
VELIČANSTVO NA LOVU.
Veličanstvo se nahaja na lo* vu. Četudi ni nič zadelo, se vse* eno izrazi njegov pobočnik:
»Veličanstvo doma izborno strelja. Uspeh bi bil še večji, če bi se zajci kot za nalašč kre* tali vedno le izven vaše strelne črte.«	{
Dopisi.
, iz Pa no ve
Pozdrav od 20. polka poljskega top? ništva. — Pozdravljen-, Čuk; steboj letnik peti, še k nam v družba se za? leti. kjer le vaju tukaj si želimo, da se skupno pogostimo, Le pridite, pogledat vi, v kakšni družbi zdaj smo mi, po beli cest' marširamo, po Laškem marše delamo Poveljnik spredaj jezdi le, od zadaj peljemo mi se, al' včasih pride tud' nazaj* okrega kakšnega kedaj, • komando svojo govori; tako naj Se zgodi. A mi-, kij bi rekli že, to vem da čudni smo ljudje, sedeč na konju eni so, al' na topovih vsi lepo. Tako drvimo po vaseh, ljudi je mnogo v krajih teh, in ko opoldne zazvoni, ustavimo se tudi mi. Ko vse vredimo, vsak hiti da paste šute — ne zamudi; nazaj ko gremo po vaseh, otrok je mnogo v krajih vseh. Iti mi slovensko pesem včas, zapojemo vsi skup; na . glas. KAk'o nas glcdajb ljudje, in stari pravijo možje: »Tedeški so, ti digo mi« tako svoji stari govori. Mi vedno smo korajžni le, da krajši čas naprej nam gre. Ko noč na zemljo vrne sc, mi vračamo se trudni le. Tako se tukaj nam godi, ko tukaj smo Slovenci mi, ter težko čakamo, da kdaj, poVrnemo se .v mili kraj, kjer mul in pašte nikodar ni, kjer še slovehsko govori. — Janez fi.upn.ik, Črnivrli; Jež Anton, Šentvid; Črv Ignacij, Sp. Idrija; Mavrič Jožef, Hrušica; Božič Anton, Šabonje; Kalin Maks, Sv. Križ; Pahor Jožef, Nova vas; Soban Angelo, Lokavec; Likar Jožef, Col; Vodopivec Metod, Dorn? berg; Ipavec Janez, Šturje; Belingar Karlo, Kromberg; Dolgan Jožef, Do? lenje; Renčelj Mirko, Sežana; Škcrl Jožef, Zabiče; Muznik Jožef, Sv. Lu? cija; Fornazarič Ernesto, Št. Peter; Svetina Anton, Dane; Laharnar Ja? nez, Podmelec; Se!ražin Franc, Avber; Miljak Ljudovik, Lokve; Kavčič Pe? ter, Dolje: Rijavec Stanko, Šempas; Devetak Mihael, Peč Sušel Ivan, Ko? žana; Kljun Franc, Misliče; Škapin Vekoslav, Avber; Uršič Anton, Gor. Novake; Breščak Ivan, Koritnica; Kvagelj Franc, Renče; Oblekar Ru? dolf, Slap; Tušar Mihael, Sv. Lucija.
T Z A LF K S A NDP T.TE.
(Rajše pozno ko nikdar!) Mirenske Slovenke v egiptovski Aleksandriji voščijo »Čuku na pal'ci« srečno novo leto. Istotako voščijo tudi vsem Mirencem in Mirenkam iz obeh koncev.
IZ MODENE.
Slovenski fantje, ki se nalajajo prt 2. polku težkega topništva v Modeni, pošiljamo pozdrave starišem, bratom, sestram, prijateljem in vsem znan? cem. Najlepše pozdrave pošiljamo letniku 1905, ki ga težko pričakuje? mo, da jim izročimo vse naše imetje, da bomo potem spet šli obiskat naše zveste Slovenke, pa tudi nezveste. Res dolge so urce, pa dolg je res dan, a prišel bo čas, ko bo greh kaznovan. Koingedo bo prišel, vsa žalost bo preč, mi lanskih deklet, ne maramo več. Stlrehar Jožef, Vipolže; Franccskin Franc, Vrtojba I.; Konjedic Feliks, Plava; Jerončič Ivan, Kostanjevica pri Kanalu; Stanič Alojz, Gor. Seko? vo; Maver Anton, Lokev pri Divači;
Koder Angel, Bača; Ščck Jožef, Vi? pava; Bandel Emil, Čipnje; Klun An? ton, Trst (Roj in); Makuc Franc, Štandrež; Čuš Ludvik, Sedlo; Pavlin Franc, Ravnica; Gi-uden Edvard, Na? brežina; Sirk Anton, Slavče; Šorli Franjo, Sv. Lucija pri Soči; Paroput Rok, Lenski pri Trstu; Mohorat Ma» rijo, Boljunec, Istra; Bernasa Marko, Tore, Istra; Tokar, Bača; Ponjtar Viktor, Kobarid; Kragelj Franc, Za? tolmin; Karinčič Franc, Kobarid; Vi? drih Ivan, Goče; Marilant Marijo, Opčine; Leban, Lokovec; Leban, Lo? kovee; Knez Angel, Šamotorce; Mo? žina Ivan, Gropada; Dolgan Stani? slav, Štorje; Puš Anton, Matulje; Volk Franc, Ostrožnobrdo; Čuček Karlo, Nova Sišica; Božič Svetko, Brezje; Rupnik Franc, Ledinje; No< vak Franc, Vremski Britof; Kočevar 'Filjan, Kastelic; Valcbole Ivan, Ra? kek; Godnič Alojz, Komen; Jtirca Vladimir, Gorenje pri Postojni; Žer? jal Josip, Pliskovica; Bandel Alfonz, Pliskovica.
matematika.
Brata Golz sta napisala za dunajsko dvorno gledališče veseloigro. Po prvi igri vpraša« ta ravnatelja, če bo uspela in kolikokrat jo bo dal še igrati. »To bomo videli po blagajni. Danes je sobota, gledališče je razprodano, je že taka navada; jutri je nedelja, nedelja je ne« delja; ponedeljek bo pa odlo« čil.« No, v ponedeljek sta bila brata' že ob petih pred gleda« liščem in sta čakala na naval. Pet minut pred sedmo pa pri« dejo štirje ven. Tedaj reče pr« vi Golz drugemu: »No, vidiš, če, gre sedaj še eden v gledali« šče, potem pa ravno nobenega ne bo notri.«
SLABA OPROSTITEV.
»Vi ste motili svoje včeraj« šnje predavanje z glasnim go« vor j en jem.«
»To ni res. Niti ust nisem odprl ves čas.«
»Le vprašajte svoje sosede; vsi bodo to potrdili.«
»No. potem sem pa gotovo govoril v spanju.«
PREVIDEN MOŽ.
»Mal stolček bi rad kupil za mojo ženo !«
»Ta je lep stolček iz trdega, hrastovega losa.«
»Kaj pa mislite, da imam jaz jekleno glavo?«
REGERJEVA ZAHVALA.
Reger je igral glasovir v Schubertovem »postrvnem kvintetu« in neka gospa, prija« teljica glasbe, mu je vsa navdu« šena poslala drugi dan par no« str vi na dom. Zahvalil se ji je in rekel, da bo v prihodnjem koncertu igral Havdnov »vo« lovski menuet.«
PRAKTIČEN POGOVOR.
Zadolžen snubec. »Gospo« dična, v mojem srcu je prostor samo za vas.«
»Koliko bo pa moral moj oče plačati najemnine za ta pro« stor?«
DISCIPLINA.
Friderik II. je obiskal v bli« žini Potsdama neko ljudsko šolo in je rekel učitelju, naj sprašuje otroke v njegovi nav« zočnosti, Učitelj je spraševal in obenem strahovito' pretepal, ne meneč se za prisotnost kra« lja. Grdo je Friderik gledal. Ko je spustil učitelj otroke domov, ie rekel kralju: »Opro« stite, Veličanstvo! Če bi bila ta brezbožna drhal le količkaj o« pazila, da je še nekdo na svetu, ki ima večjo moč kot jaz, bi je resnično ne mogel nikdar več ustrahovati.«
LJUBI TOVARIŠ!
A (gleda k svojemu pri j a« telju ko piše pismo). Kaj? Te« mu lumnu pišeš »Spoštovani gospod?«
»Kako pa naj mu pišem?«
»Zapiši mu: Dragi kolega!«
IZDALA SE JE.
On: »Povej mi, Anica, toda prav odkrito, ali sem jaz res tvoja prva ljubezen?«
Ona: »Prisegam ti, dragi To« ne. Smešno pa je, da ste vsi moški enaki in izprašuješ iste stvari kot sta jih poprej že Pa« vel jn Maks izpraševala.«
NJEN NAZOR.
»Ne, novega klobuka ti ne kupim., na noben način ne!«
»Tak mož! In ti hočeš biti potem še predsednik olepše« valnega društva?«
VLJUDNOST NA BOJIŠČU.
V bitki pri Lipskem sta ime« la generala Horn in Hiihner« bein svoje vojaške oddelke drug tik drugega. Horn je hotel pri naskoku na Wachau naprej, pa ni mogel, ker se je Hiihner« bein obotavljal. Rekel je torej svojemu pribočniku: »Jahajte k Huhnerbeinu in vprašajte te« ga starega osla, zakaj se spre« haja kakor petelin na gnoju in zakaj ne napade.«
Pribočnik jaha tja in reče: »Gospod generali Horn Vas v« praša, zakaj gospod general ne napade.«
Jezno je Huhnerbein motril pribočnika in se Zadri nad njim: »Nikar ne lagajte, mladi mož! Tako moj prijatelj Horn ne govori. Natančno' mi povej« te, kaj Vam je naročil!« In pri« bočnik je moral povedati tako kakor mu je bilo naročeno.
Hiibnerbein je zelo zadovol j« no pokimal in nato dejal: »Po« vejte staremu volu tam pri Vas, če nima blata v očeh, da bi bil že daVno mOral zapaziti močvirje pred mojo fronto, ki ga moram najprvo dobiti, pred« no morem napasti.«
ODGOVOR.
»Kam pa, gospica?«
»Če le mogoče ne tja, kamor vi hočete.«
____VIT
HANSA BILOW«A
je nagovoril nekoč popolnoma mu tuj človek s staro frazo: »Stavim, da se me ne spomni« te.« — »Stavb ste dobili,« reče Biilow in gre naprej, oni pa Uija za njim.
TO JE RES TAKO!
Kmet je ležal na smrtni po« štel j i in tožil, da bo moral umreti. »Potolaži se,« mu pravi sosed, »enkrat moramo vsi .umreti.«
»Tepec,« mu pravi kmet, »če bi bilo mogoče večkrat umreti, bi se jaz tudi radi enkrat ne jokal!«
UGOVOR.
»Kaj, to je vaš brat?« Vi imate tudi vsak dan kakega novega brata!
»O prosim; poznava se že tri leta.«
TEORETIK.
»Kaj? Močnik je postal tako bogat radi svojih iznajdb?«
»I kaj! • Oh sploh ni nobene stvari iznašel. Samo knjigo ie napisal: »Kako bom naredil iz najdbe?«
Pisma.
TZRFLLTJNA
Slovenski vojaki iz! goriškega doma,
že od daleč lahko se nas pozna,
po Bellunu zdaj španciramo
tet prot' domu se oziramo'.
Res da veliko let še ni,
odkar v svet smo morali,
pač pa mescev je devet,
katerih zdi se nam cel že svet.
Belluno je yeliko mesto,
šteje palač^tristo in dvesto,
a naše so najbolj visoke.
da ž njih ne more, če prav se hoče.
Ko zremo v minute čase,
kakšno bilo je življenje naše,
solza nam oko zakrije,
iz žalosti v kantino se zavije.
Zares da dolge zimske SO' noči,
a nam jih bilo nikdar zadosti ni,
ko slišal petelina se je glas,
rekli smo, šele zdaj je pravi čas.
V kratkem letu dni
upamo, d,a se bomo povrnili,
se dekletom omehča srce,
Jvjelr le tam, je naše vse.
Takrat ni nad nami gospodar,
ne stotnik in ne kapral
si vojaško žubo slečemo,
ter si ledih sltan oblečemo.
Vam pa letnik 1905 sinovi,
nič v strahu, če prav ste novi,
srčno bodite od nas pozdravljeni
in z močnim hrbtom pripravljeni.
Pošiljamo pozdrave starišem, bra? tom, sestram, prijateljem, posebej pa na nas pozabljenim dekletom: Šinigoj iz Saksida; Lisjak, Baša, Štubej, Dorn? berg; Mučič, Briško, Štandrež; Troha, Podlaniše; Vojska, Straža; Prezelj, Ravne; Ambrožič, Vrhpolje; Rijavic, Ajševica; Lokar, Lokavec; Kobal, Planina; Krašna, Budanje: Volk, Tr? novo; Naglosti, Premru, Vipava; Gr? ljevič, Col; Kumar, Grgar.
IZ MTT.ANA
Slovenski fantje 68. pešpolka v mc? stu milanskem pošiljamo pozdrave našim starišem, sestram in bratom, našim dekletom, od katerih smo po? zabljeni, posebno pa letniku 1905, ka? terih pa težko čakamo, da bodo nam prišli odvzet te težke verige, katere nas sedaj težijo. Ne bojte se fantje vi, ko boste mogli k vojakom odrajžati. Saj je tudi za nas enkrat bilo tako, ko
s no od svojih dragih, mogli vzet slovo. — Pregelj Jožef, Brdo; Bubnič Mirko, Pregarje; Ambrožič Avgust, Bister ca; Trotnik Karol, Žirarnica.
Pravijo, da so vstanovili v Lokaveu društvo »Aufbiks.« — Pravila društvu sestavljajo v Ajdovščini.
KRALJICA POD NANOSOM. Pod Nanosom stoji vasičica, v njej pa je kraljičica, kdcr hoče jo dobiti, mora na Ubeiljsko priti. I.ase vse »fovš« ima, pa lič'ca, pudrana, dišav ne manjka ii, povsod za njo diši. Tn jezik dolg je njen, da meri kloftre tri, namaizan je, strupen, ''a sliši pet vasi. Tu se posluži Čukec ti, da k,a j tš ne izpodleti. A »merkaj,« ko prideš k nji, da čaribran te ne dobi. Opozoriti te moram na novico, da ti ne bo belila glavico: Oglej si jo- dobro do vrha do tal. da ti pozneje ne bode kdaj žal.
IZDAJALSKI ODGOVOR.
Mati svoji mali hčerki: »Vi* 'i.šr dete, tako se pokaže, da Imamo koga radi« (r>ri trm objame in poljubi). Hčerkica:
Pa na pa zn a, še to bolje p oka* "ati. ker .je včeraj neštetokrat '-oliubljal našo hišno, ko si bi; !a ti v cerkvi;.«
ALEKSANDER IN ARI* STOTELES.
Profesor graja učenca in mu t3.čc: »Aleksander je bil v vas š h letih že slaven.« —«Pa je :,ncl tudi Aristotela za učite« ,;a«. je hitri odgovor._
Proda se takoj lepo posestvo v bli-fini Maribora, obsežno 52 johov, primerno za dve družini Zemljišče prvovrstno, prikladna gospodarska poslopja za obdelovanje posestva. . Na prodaj f jdi vagon rži, 20 sodov sadjevca, vozovi, stroji in drugo orodje. Cena 800.000 Cin, proti ugodnim plačilnim pogojem.
Pojasnila daje »Kavarna Drava« v Mariboru.
MIH VARNO .NALOŽEN
DENAR V JUGOSLAVIJI
ca
r. z. se o. 35.
v novopreurejenih prostorih v Ljubljani
Mestni irg. štev. 6
sprejema vloge nti hranilne knjižice in tekoči račun, jih obrestuje po 8%
ter jih izplačuje lakoj brez odpovedi in brez odbitka. Večje hra nilne vloge z odpovednim rokom.
Obrestuje tudi višje po dogovoru,
PROŠNJA DO BIVŠIH AVSTRIJ* SKIH VOJAKOV, RUSKIH UJET* NIKOV.
Moj sin Blaž Tomšič iz Levpe, ki je služil pri ljubljanskih domiobrans cih, je bil ujet v prvih bitkah v Ga» liciji leta 1914. Iz ruskega ujetništva je pisal zadnjič ob koncu leta 1914. Od tega časa nimamo več o njem nis kakega obvestila. Zato prosim bivše avstrijske vojake, ki so bili v ruskem ujetništvu, dd mi naznanijo, če bi mi vedeli dati kakšne podatke o njem. Nič ne vem, česli še živi ali ga že kris je črna zemlja. Stroške dopisovanja takoj povrnem.
Blaž Tomšič, posestnik v Levpi št. 83.
Angleški prinč a L. 13— steklenica liter. Rhum Kingston a L. 13.50 steklenica liter. Jajčna maršala a L. 12.— steklenica liter. Maršata Trapani najfinejša L. 5.-1. Vermouth turinski - beli vermouth a L. 5.— liter. Likerji: Curacao, Chartreuse, Maraškin, Hruškovec, Bnedictnie, Janežev, Sibilla. - Vzorec Strega, China a L. 15.50v steklenica liter. Kognak fini Šampanjec a L- 10. steklenica 7/10. Domače žganje a I„ 11 liter.
Žganjarna na trgu Sv. Antona štev. 7.
Trgovin^ z manufakturo
ŠKODNIK ANTON
Gorica - Via Seminario IO - Gorica
Le zadovoljnost k pravi sreči vodi ! Zapomni si, nevesta, to resnico, in preden sežeš ženinu v desnico, previdna pri nakupu bale bodi!
Blago po nizki ceni, zadnji modi
predaja za deželo, za Gorico
pri semejiišču v hiši z desetico
trgovec Škodnik Anton, znan povsodi.
H to se tiče tudi tebe, mati, in tebe, žena, ženin, fant, deklina, trgovec ki kupuješ mnego bkrati
cefiria, oksforda in etamina!
„Sem zadovoljen z blagom!" vsak poreče
in zadovoljnost kluč je že do sreče.
Kilogram sivega cuafnega perja L. 16.— pclbelega L. 24.— belega L. 28,— boljšega L. 34. — mehkega kot puh (weich wie Daumen) L. 39.— in L. 58 — najboljše vrste L. 68.—. Razpošilja se po povzetju od svote L- 100,— naprej eolnine prosto, poštnine prosto, zamenjava in vrnitev robe dovoljena. Vzorci brezplačno, dopisi samo na : BENEDIKT SACHSEL, L o b e z št. 776 pri Plzenju - Češka.
' ' i Poštni paketi rabijo iz Češke v Italijo okrog 14 dni.
Nova trgovina z raznim blagom.
Velika zaloga tkanine (moško in žrnko blago) srajce, meje, nogavica, razne obleke, ter krama; dežniki, čevlji, klobuki, kape; nadalje: posoda porcelan, steklo, šipe, (češko blago), svetilke, elekrične priprave ter žarnice najboljših znamk. Mizarske, šolske In pisarniške potrebščine 1. t. d.
Vse po konkurenčnih cenah.
Priporoča se slav. občinstvu
F. Prencis, Solkan
na glavnem trgu.
A ko želite nakupiti dobro blago in elegantno izgotovljene obleke po nainilli ceni, obrnite se edino na domalo tvrdko
:: ANDREJ MAVRIC ::
Via Carducci 3 — Gorica — Via Carducci 3
Velika izbera kožuhovine po tovarniških cenah.
Velika krojačnica, katera sprejme vsako naročilo ter ga izvrši točno in po zmernih cenah. Za vsako naroČilo se jamči.
Za obilen obisk se najlopleje priporoča udani	ANDREJ MflVRIČ trgovec.
IVAN TEMIL • Gorica
Via G. Carducci štev. 6 BRUSA R in NOŽ AR
V delavnici so nameščeni delavci - specijalisti za brus irska dela, kakor tuii za papravljenje vseh operacijskih predmetov i. t. d.
Nožarnica „S O L I N G E N"
Prodaja tudi toaletne predmete
V zalogi se nahajajo najbo^ši, pristni in garantirani kamni-osle bergamaške za brušenje kos. - Delavnica na električno gonilno silo z bogato zalogo predmetov, kakor nožev, sploh vseh rezil.
Brusi brivne in žepne nože, škarje, mesarske in knjigoveške ter vse druge nože
in rezila.
ZA IZVRŠENA DELA JAMČI.
POSEBNOST: Ž^pne električne žarnice iz najboljših tovaren.
Kil