Geometrijsko oblikoslovje in njegovo združevanje z risanjem. Govoril o tempri ohrajnem učiteljskem zboru Ijubljanske okolice Janez Levec. Geometrijsko oblikoslovje ali nauk v oblikah pripravlja z nazorovanjem razum toliko, da more na njegovi podlagi nauk v geometriji izdatno napredovati. — To je oblikoslovje v ožjem pomenu. Pomenja pa tudi popularno geometrijo v obče, t. j. geometrijo, koja se vzlasti opira na ogledovanje in koja ne zahteva nikake vednostne strogosti. To je pa oblikoslovje v širjem pomenu. V obeh pomenih je oblikoslovje najožje združeno z nazornim ali naglednim podukom in smatrarao je za najbližo posledico iz Pestalocijevega glavnega načela, da mora biti vsako podučevanje iz začetka nazorno, a tudi pozneje ozko ž njim (nazorom) združeno. Oblikoslovje v ožjem pomenu, je torej le propedevtika ali pripravljanje za vednostno geometrijo, in spada v delokrog srednjih šol. Le oblikoslovje v širjem pomenu ali popularna geometrija je predmet ljudski šoli, obravnava namreč kakor geometrija sploh, točke, črte in telesa; nas uči, kaj razumevamo pod temi predmeti, v kakih razmerah so točke, čerte, ploščadi med saboj in v kakem razmerji do toček, črt, ploščad in teles. Zatorej jo delimo v longimetrijo ali v nauk o črtah, v planimetrijo ali v nauk o ploščadih in v stereometrijo ali v nauk o telesninah. Popularna geometrija ali oblikoslovje v šhjem pomen se začenja z opazevanjem predmetov. Obrača se neposredno na oblike predmetov, da vplivajo na učenca, benn ber junge Sftenfd) tmijj erleben, rtm§ er julernen Ijat, pravi Diesterweg, bcmt baš (Srlebte ^at man gelernt — fiir ettrig, in tako pouzroči neposredno spoznanje. Od tod pribaja, da je Pestaloci, čegar zasluga je, da se je ta predmet v ljudske šole vvedel, popularno geometrijo imenoval oblikoslovje. Loči se torej v tem od prave geometrije, da pospešuje ogledovanje, ne pa toliko razumnost, kakorposlednja. To je subjektiven razloček ali razloček v metodi. Vednostnej geometriji je razumljenje oblike pogoj, oblikoslovje se pa mora po principu nazornosti obravnavati. V vednostnej geometriji vlada pojem, abstraktnost, tukaj pa nazornost. Kakor sem uže omenil, oblikoslovje v ljudskej šoli nima namena pripravljati učence za vednostno geometrijo, kajti večina učencev stopi po dovršenih ljudskih šolah v praktično živenje, tedaj tudi ni treba temelja staviti tam, kjer ne mislimo poslopja zidati. — Namen tega poduka v ljudskej šoli je, da nam služi, kot eminentno sredstvo za vzgojo, kot sredstvo za vzgojo, ki se ne da po nikakem drugem predmetu nadomestiti. To pa postane oblikoslovje na ta način, da izvirajo iz njega prav mnogovrstna ogledovanja, ki jih posredujejo različni načini predstavljanja. Iz tega sledi, da se ne sme od predmeta do predmeta, od vaje do vaje hiteti, ampak, da se sme stoprav takrat za korak napredovati, kedar je uže prejšnjo zadosta ukorenineno. Ljudskej šoli ni tega mari, koliko in kako obširno se oblikoslovje jemlje, ampak to jo briga, kako globoko so geometrijski objekti otroški um vzbudili, in koliko je učenec zmožen praktično porabiti to, Česar se je naučil. Geometrijsko oblikoslovje vnema pred vsem zmožnost za ogledovanje, pa dokazano je, da tudi prav dobrodejno vpliva pri učencih na predstavnost in na miselnost. Ker je otroški duh vedno opozorjen na oblike zunanjenosti in sicer s tem, da se z njim razgovarjamo o podobah ali oblikah, njihovih delih in mejsobni legi in o razmerah njihove velikosti, uči se počasi bistreje opazevati in pravilneje se izraževati o tem, kar je opazeval in tako si s časoma celo vrsto predstav pridobi, koje ga zmožnega store, da rešuje samostojno naloge iz geometrije. Da kratko govorim, oblikoslovje je prvo sredstvo za formalno omiko, kajti vzbuja čutstvo do oblik, bistri um za skladnost ali harmonijo, varuje otroka površnega in malomarnega opazovanja reči, razjasnuje duh in razum, vzbuja mišljenje, izobražuje čut za resnico in temeljitost, vpljiva dobrodejno na voljo in podeli človeku trdnost v sklepih in razsodkih, samostojnost in stalnost v živenji. Oblikoslovje je pa tudi velike materijalne ali gmotne koristi, tako za kmetijsko, kakor tudi za meščansko ljudstvo, kajti skoraj vsa meščanska opravila imajo svojo podstavo v matematičnem uku. Geometrijske vednosti potrebuje zidar, da izračuni kubičen obseg zidu, tesar, da izračuni, koliko lesa se bode za to ali ono reč potrebovalo, kovač, strugar, vsi morajo znati svoja dela preračuniti in narisati. Pa tudi napredujočemu kmetu geometrijske vednosti veliko hasnijo, ker ž njimi lehko preračuui velikost in vrednost kacega zemljišča, travnikaali kake ledine. Pa tudi oba momenta, formalen in materijalen sta ob enem v oblikoslovnem poduku zastopana, ker stopi v zvezo z mnozimi druzimi predmeti. Tako je oblikoslovje 1. nadaljevanje občnih vaj v nazornem poduku, posebno glede poduka v razmerah oblik, lege in velikosti; 2. začenja se z ravno istimi elementi, kakor pisanje in risanje; 3. pospešuje geometrijsko oblikoslovje jezikov poduk, ker služi kot izvrstno sredstvo, da se učenci navadijo pravilno misliti, ia o tem, kar so mislili, izraziti se pravilno; 4. oblika in število se najbliže dotikujeta. Ako vzamemo jednoto oblike za jednoto števila in ako iščemo mnogokratnik te jednote, pridemo tako od oblikoslovja do računstva. če primerjamo lego dveh, treh ali n črt, ali če primerjamo njihovo dolgost, ali če poiščemo največjo množino križališč, dveh, treh — — — n črt ali če merimo ploščad s ploščadjo, telo s telesom, vstanovili smo nedvomno novo panogo računstva; 5. je geometrijska oblika temelj vsega predstavljanja in geometrijsko oblikoslovje je izvor mnogovrstnib ogledovanj. Nastane pa sedaj vprašanje, na katero pot naj učitelj krene pri poduku v geometrijskem oblikoslovji. —¦ Uže s kraja se je omenilo, da oblikoslovje v širjem pomenu znači ono geometrijo, koja se opira na ogledovanje ali se po principu nazornosti obravnava. Od tod prihaja, da si še misliti ne moremo pri tem predmetu drugačnega poduka, kakor nazornega. Tudi stavek necega pedagoga: ,,bie ©efd)td)te etner SBtffenfdjaft ift jugleid) iljre ŠDietfjobe", nas v tem potrjuje. Kajti prvi rodovi in najstarša ljudstva, ki so se začela pečati z matematiko in geometrijo, začela so z ogledovanjem, po njih so si nabirali skušenj in nabravši jih, so prišli do pravil. Ravno ta pot in ravno to napredovanje velja pri odgoji posamnega človeka. Prvi ali otroški poduk naj bode zgolj nazoren ia stoprav pozneje, ko preide učenec v mladeniško dobo, nastopa naj polagoma abstraktno mišljenje na mesto konkretnega ogledovanja.  (Dalje prih.)