NAPIS NAD ČLANKOM 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 IZVLEČEK V knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani za slovenske pokrajine in kraje hranimo več kot 100 turističnih in planinskih vodnikov, ki so izšli pred letom 1965. V članku predstavljamo koga nagovarjajo in v čem odražajo potrebe takratnega turista. Ugotovitve so razdeljene v tri sklope – Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860– 1965, Zdravilišče in letovišče Bled, Planinski vodniki in zemljevidi, ki smo jih predstavili tudi v sklopu razstave. Ključne besede: razvoj turizma, turistični vodniki, planinski vodniki, planinski zemljevidi, Slovenija ABSTRACT The library of the Department of Geography of the Faculty of Arts at the University of Ljubljana holds more than 100 tourist and mountain guides for Slovenian landscapes and localities, published before 1965. In this article we present who they address and how they reflect the needs of the tourist of that time. The findings are divided into three sections - Slovenia in tourist and mountain guides 1860-1965, Health and summer resort Bled, and Mountain guidebooks and maps, which we have also presented on three posters. Key words: tourism development, tourist guidebooks, mountain guidebooks, mountain maps, Slovenia Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860–1965 iz knjižnice Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 13 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Avtorice besedila: MARTINA FRELIH, doktorica geografije, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: martina.frelih@ff.uni-lj.si IDA KNEZ RAČIČ, profesorica geografije in nemščine, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: ida.knezracic@ff.uni-lj.si LUCIJA MIKLIČ CVEK, univerzitetna diplomirana geografinja in etnologinja- kulturna antropologinja, bibliotekarka Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva cesta 2, 1000 Ljubljana E-pošta: lucija.mikliccvek@ff.uni-lj.si COBISS 1.04 strokovni članek S pojavom bolj množičnih potovanj na začetku 19. stoletja so turistom v pomoč pri načrtovanju poti nastali prvi turistični vodniki in zemljevidi. T uristični kraji so izdajali prospekte in razglednice. V knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani hranimo več kot 100 naslovov turističnih in planinskih vodnikov za slovenske pokrajine in kraje, ki so izšli pred letom 1965, v kartografski zbirki pa tudi zemljevide, razglednice in prospekte. Pregled smo želeli omejiti na eno stoletje od letnice izida prvega vodnika. Kljub bogati zbirki v knjižnici Oddelka za geografijo Filozofske fakul- tete Univerze v Ljubljani moramo omeniti, da to ni vsa popotniška literatura tistega časa. Slovenija v turističnih in planinskih vodnikih 1860–1965 Pričakovano je v obdobju 1860–1965 največ turističnih vodnikov izšlo za že takrat najbolj razvite in obiskane turistične destinacije, kot so Bled, Postojnska jama, Ljubljana, Julijske Alpe. Večina turističnih vodnikov je bogato ilustrira- nih s skicami in fotografijami, priložen imajo tudi zgiban zemljevid. Vsebujejo turistične informacije, informacije o prevozih z razdaljami in cenami, nekateri imajo veliko reklamnih sporočil. Glede na leto izida lahko turistične vodnike razdelimo na več časovnih obdobij, in sicer do leta 1918, obdobje med svetovnima vojnama in obdobje od konca druge svetovne vojne do leta 1965. Kar 44 vodnikov je izšlo v obdobju Avstro- -Ogrske, 30 jih je bilo v nemškem jeziku, v slovenskem jeziku 11 in eden v če- škem jeziku. Med svetovnima vojnama je skupaj izšlo 42 vodnikov, 20 v tujem jeziku (srbohrvaški, angleški, češki, italijanski, francoski) in 22 v slovenskem jeziku. Po drugi svetovni vojni je prvi vodnik, ki ga hrani knjižnica, izšel šele leta 1950. Do leta 1965 je izšlo 16 turističnih vodnikov. Slika 1: Razglednica »Pred vhodom v Postojnsko jamo«. 14 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 glavnih in 61 drugih izletov z razda- ljami v kilometrih. Imena krajev so v nemškem in slovenskem jeziku. Pri vsakem kraju je v oklepaju navedena nadmorska višina. Vsebuje informaci- je o gostilnah, hotelih, pošti, poprav- ljalnicah koles. Zdravilišče in letovišče Bled Za Bled knjižnica Oddelka za geogra- fijo v svoji zbirki hrani 21 vodnikov, izdanih do leta 1965, samostojnih vodnikov je 7 (Mlakar 1902; Kimo- vec 1908; Führer durch Veldes und Umgebung 1908), v ostalih je Bled omenjen kot turistična destinacija v sklopu krajev, ki jih vodniki opisujejo (Badjura 1953; Vodnik po Gorenj- skem 1934; Illustrirter Führer auf den Linien der Südbahn … 1884). Bled že najstarejši turistični vodniki opisujejo kot »… enega najslikovitejših in najlepših delov slovenske zemlje, ki ga je Prešern imenoval podoba raja…« (Planina 1964). Verz iz Prešernovega informacijami, kakršna je Rogaška Slatina: državno zdravilišče (1922). Romanja so bila na Slovenskem zelo priljubljena. Romarji so se predvsem ob velikih katoliških praznikih na pot odpravili peš in do pomembnega ro- marskega središča hodili več dni. Na- stali so vodniki po božjih poteh, kot sta Vodič po Crngrobu, avtorja J. Veiderja (1936), in Kažipot na Sveto goro pri Go- rici, avtorja J. Lovrenčiča (1939). Prvi turistični vodnik za Ljubljano v knjižnici je Führer durch Laibach iz leta 1903, avtorja Petra Radicsa. Nudi veliko koristnih informacij, kot so in- formacije o hotelih, kavarnah, restavra- cijah, storitvah in trgovinah, predlaga tudi izlete po Sloveniji. Med svetovni- ma vojnama je izšlo več vodnikov po Ljubljani v slovenskem jeziku. Z izgradnjo Južne železnice so nasta- li novi turistični vodniki, namenjeni turistom, ki so potovali z vlakom. So bogato ilustrirani, vsebujejo tako fo- tografije kot zemljevide. Eden prvih je Illustrirte Führer der Südbahn (1884). Vsebuje natančne opise poti. Navede- ni so razdalje in čas potovanja, vozni redi in cene vozovnic, informacije o nastanitvah in gostilnah, predlogi za izlete in gorske ture. Zanimivo je, da je že leta 1895, ob desetletnici ustanovitve Ljubljanskega kolesarskega kluba, Albin Ahčin izdal vodnik za kolesarje Wegweiser durch Krain und Küstenland für Radfahrer. Opremljen je z 82 fotografijami in slikami ter zemljevidom v merilu 1 : 300.000. Zelo natančen je opis ko- lesarskih izletov. Predlaganih je 11 Najstarejši turistični vodnik v knjižni- ci je opis Postojnske jame J. Schäberja iz leta 1862. To je predelana različica knjige z naslovom Beschreibung der berühmten Adelsberger Grotte in Kra- in, avtorja Aloisa Schaffenratha, ki je prvič izšla leta 1834. Povečan obisk je Postojnska jama beležila z otvoritvijo Južne železnice od Dunaja do Trsta. Za obiskovalce, ki so pripotovali z vlakom, so pri nakupu vstopnic veljali posebni popusti. Leto pozneje je izšel vodnik E. H. Coste Postojnska jama v slovenskem jeziku. Glede na namen potovanja lahko tu- ristične vodnike razdelimo na vodnike za obisk zdravilišč, romarskih krajev, planin, kraških jam, mest, za potova- nje z vlakom ali s kolesom. Že v obdobju pred 1. svetovno voj- no, predvsem pa med svetovnima vojnama, se je povečalo zanimanje za zdraviliški turizem. Zdravilišča so izdajala brošure s pomembnimi Slika 2: Naslovnica najstarejšega vodnika v knjižnici. Slika 3: Naslovnica najstarejšega vodnika v knjižnici. GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 15 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Mlakar 1902; Copeland in Debelak- -Deržaj 1936; Badjura 1953). Bled je že zelo kmalu imel sodob- ne hotele, zasebne namestitve in vile (Vodnik po Gorenjskem 1934), kjer je bilo možno prenočiti. Nekateri vo- dniki v seznamu hotelov poleg kate- gorije navajajo še število sob, postelj in telefonsko številko. V času uvaja- nja elektrifikacije in vodnih napeljav je bila informacija o tem, ali hotel že ima ti dve napeljavi, pomembna (Vođa kroz Bled i okolinu 1924). V vodniku iz leta 1964 pa avtor ugota- vlja, »… da podatkov o elektrifikaciji in oskrbi z vodo ni potrebno več navajati, ker to ni nikak problem …« (Planina 1964). Za angleške goste je razvese- ljujoča informacija, da na recepciji v hotelih govorijo angleško (Copeland in Debelak-Deržaj 1936). 1962). Na izlete v okolico se lahko odpravi peš, lahko pa tudi s posebnim karavanom oziroma kombijem (Co- peland in Debelak-Deržaj 1936). Vsi vodniki imajo predloge za izlete v bližnjo in daljno okolico. Najpogoste- je so to sprehod okrog jezera, obiski Straže, Vintgarja, Babjega zoba, vzpo- ni do Slamnikov, Osojnice, Pokljuke, na Triglav in Velo polje, izleti v Vrbo, Kranjsko Goro, na Jesenice, v Rado- vljico, Bohinjsko Belo, na Jelovico, v dolino Radovne in Bohinj. Za obisk gora so turisti lahko najeli gorskega vodnika (Roschnik 1914; Vođa kroz Bled i okolinu 1924). Nekateri pre- dlogi za izlete so bolj podrobno opi- sani, vključujejo opise kulturnih in naravnih znamenitosti, ki jih turisti srečujejo na poti (Illustrirter Führer auf den Linien der Südbahn…1884; Krsta pri Savici se pogosto pojavi kot uvod v opis Bleda, kar avtor besedila še dodatno okrepi s svojimi opažanji, na primer, da je Bled »… najkrasnej- ši kotiček Slovenije, najlepši biser med biseri mile naše domovine …« (Mlakar 1902). T udi tuji vodniki na račun Ble- da ne skoparijo s pohvalami, tu naj bi bila »… idila in vse naokoli romantika …« (Vođa kroz Bled i okolinu 1924) ali pa Bled predstavijo kot »… najbolj znano letovišče na južni strani Alp …« (Illustrirter Führer auf den Linien der Südbahn…1884) in »… čudovito po- letno rezidenco, primerno tudi za tiste, ki se težko ločijo od mestnega udobja …« (Dvorský in Franta 1910). Prvi vodniki omenjajo Bled kot sku- pno ime za kotlino oziroma vasi, ki ležijo ob Blejskem jezeru – Grad, Re- čica, Mlino, Želeče in Zagorica (Mla- kar 1902; Avtomobilsko-turistični priročnik … 1953). Navedeni so raz- lični podatki o nadmorski višini, od 475 m (Copeland in Debelak-Deržaj 1936) do 501 m (Turistični kraji Slo- venije 1962). Sledi geografski oris, ki Bled umešča »… ob Blejsko jezero, v središče Blejskega kota med Savo Dolin- ko in Savo Bohinjko, bregove Pokljuke in Mežaklje, z lepim razgledom na bli- žnje Triglavsko pogorje, Karavanke in Kamniške Alpe …« (Planina 1964). Osnovne informacije, ki jih turist po- trebuje, preden obišče Bled, so pro- metne povezave. V vodnikih izve, da leži ob železniški progi Beograd–Za- greb–Ljubljana–Jesenice, Jesenice–Se- žana, ima dobre avtobusne povezave z Ljubljano, Kranjsko Goro, Bohinjem, Zagrebom, Reko, Portorožem in leta- liščem Lesce (T uristični kraji Slovenije Slika 4: Hotel Petran (vir: Führer durch Veldes und Umgebung 1908). 16 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 za razstave in prireditve, kjer je med drugim potekal jazz festival. Imeli so tudi plesni turnir, folklorne in dru- žabne prireditve, koncerte in gleda- liške predstave. Ker je imel tu sedež veslaški center Jugoslavije, so organi- zirali veslaško regato. Za šport je bilo poskrbljeno na teniških in minigolf igriščih, na bližnjem golf igrišču ali pa z najemom jahalnih konj. Zimski športi so bili kegljanje na jezeru, dr- sanje in sankanje. Izgradnja žičnice na Straži in možnost izposoje smuči sta spodbudili zanimanje za smučanje. Gostje so lahko odšli še na ribolov ali na vožnjo s kočijo. Po jezeru pa so jih zapeljale »… ladje plitvice s čolnarji, ki vozijo stoje …« (Planina 1964). Turistični vodniki naštejejo še ostalo turistom pomembno infrastrukturo, ki so jo premogli na Bledu. Imeli so bencinsko črpalko, mehanično delav- nico, potovalno in turistično agencijo, športni stadion, igrišče, društva, gor- sko reševalno službo, pošto, zdravni- ško oskrbo, lekarno, avtogaraže, me- hanike, mesarje in brivce (Vođa kroz V poletni sezoni je bilo dobro poskr- bljeno za zabavo turistov. Dnevno je bila glasba v Zdraviliškem parku, bilo je več plesišč, prirejali so se koncer- ti, tekme z okrašenimi ladjami, »… večer pred cesarjevim rojstnim dnem (op.a. 18. 8.) pa je Bled zažarel v baj- ni, pravljični razsvetljavi …« (Kimo- vec 1908). Ponudba je z leti narašča- la, Bled je dobil festivalno dvorano Do dobre hrane ni bilo težko priti, kar potrjujejo seznami gostiln, hote- lov, kjer nudijo hrano à la carte. Za- nimivi sta opombi o ceni prehrane, te so bile »… ugodne, takšne kot v vsakem pokrajinskem glavnem mestu, poleg tega se jo dobi kadarkoli, udobno in obilno …« (Vođa kroz Bled i okolinu 1934), in o čistoči gostiln, ki so bile »snažne« (Kimovec 1908). Bled je bil v začetkih svojega turi- stičnega razvoja poznan po zdravi- lišču in kopališču, kjer so si gostje zdravili razne zdravstvene težave (Mlakar 1902). Imel je »… jezerske kopeli, zračne in sončne kopeli ter čist zrak …« (Kimovec 1908). Gostje so se lahko kopali v toplih železnih vrelcih in bazenih s toplo vodo, ki so bili v hotelu Toplice (Avtomobil- sko-turistični priročnik … 1953). Še leta 1962 je bil »… najpomembnejše jugoslovansko gorsko in klimatsko le- tovišče …« (Turistični kraji Slovenije 1962). Slika 5: Riklijevo zdravilišče – ženske zračne kopeli (vir: Führer durch Veldes und Umgebung 1908) Slika 6: Vrvež na nekdaj pogosto zamrznjenem jezeru (vir: Bučić 1965). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 17 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Vodnik za Savinske planine in najbliž- jo okolico, sta leta 1894 napisala Fran Kocbek in Mihael Kos. Izdalo ga je Slovensko planinsko društvo. Najpoglavitnejši del planinskih vo- dnikov so opisi planinskih poti in krajev (izhodišč) z informacijami o času hoje, prenočiščih, možnostih prehrane, izletih, nekateri vsebujejo tudi opise znamenitosti in zgodovine območja. Posebnost planinskih vodnikov je po- glavje z navodili za hojo v gore, kar za- jema obnašanje v gorah, opis opreme (obutev in obleka) ter hrano in pijačo. V poglavju Kratka navodila hribolaz- cem vodnik Savinske planine (Kocbek 1904) svetuje naj »… v planine hodijo samo zdravi, predvsem zdravega srca, vajeni daljših pohodov, srčni in vztrajni …«. Za pijačo svetuje mrzlo kavo ali čaj, dopustno je vino, najboljša pa je Najstarejši planinski vodnik, ki ga hrani knjižnica, je Die Sannthaler Al- pen. Napisal ga je Johannes Frischauf. Izdan je bil kot separat glasila Jahr- buch des Oesterreichischen Touristen- -Club leta 1877. Vsebuje geografski pregled območja, opis geoloških zna- čilnosti, zgodovine, spomenikov, bo- taničnih in etnografskih posebnostih, opise dostopov do Savinjskih Alp iz različnih smeri in poti po pogorju, posebno poglavje je namenjeno raz- lagi o izdelavi panoramskih zemlje- vidov. Vodnik obsega besedilo brez slikovnega gradiva, priložena sta dva zemljevida, panoramski in topograf- ski v merilu 1 : 72.000. Zanimiv je planinski vodnik za ob- močje Polhograjskega hribovja Im Billichgrazer Gebirge (Sima 1892). Ima vse značilnosti, ki so jih imeli planinski vodniki pred prvo svetovno vojno (Peternelj 2020). Napisan je v nemškem jeziku, v besedilo so vklju- čene tudi lirične prvine (na primer na strani 34 pesem o občutkih ob vzpo- nu na hrib, na straneh 40 in 41 je pe- sem o Polhograjski gori, na strani 53 o izvirih, ki vrejo izpod skal), vsebuje poučne vsebine iz geografije, geologi- je, zgodovine (na primer o obisku kra- lja Friderika Avgusta II. Saškega leta 1838), eno poglavje je posvečeno tudi jamam v Polhograjskem hribovju. Vo- dniku je priložen zemljevid okolice Ljubljane v merilu 1 : 75.000. Večina planinskih vodnikov, izdanih konec 19. stoletja, je bila napisana v nemškem jeziku. Slovensko planinsko društvo je bilo ustanovljeno leta 1893 in kmalu za tem so začeli izhajati tudi vodniki v slovenskem jeziku. Prvega, Bled i okolinu 1924; Planina 1964). Za dodatne informacije so bile na vo- ljo Zdraviliška komisija (Vodnik po Gorenjskem 1934), turistična pisarna (Copeland in Debelak-Deržaj 1936), turistični agenciji Kompas in Izletnik ter T uristično društvo Bled (T uristični kraji Slovenije 1962). Da se je turist ob raziskovanju Bleda in okolice lažje znašel, so bili nekaterim vodnikom priloženi zemljevidi, kot na primer Zemljevid blejske okolice s prometnimi povezavami (Dvorský in Franta 1910; Planina 1964). Vodniki imajo tudi reklamna sporočila, ki so turista nagovarjala, naj obiščejo nji- hov hotel, gostilno, trgovino. Zaradi svojega dobrega slovesa je Bled velikokrat gostil »… imenitne obisko- valce - razne odličnjake, tu- in inozem- ske kneze in učenjake …« (Kimovec 1908). V času Jugoslavije je bil »… najmodernejše Alpsko letovišče …« (Vo- dnik po Gorenjskem 1934). To nam potrjuje število obiskovalcev, ki jih je bilo vedno veliko, saj sta bila »… Blej- ski otok in grad med najbolj obiskanimi znamenitostmi Slovenije, leta 1963 so našteli 160.000 obiskovalcev …« (Pla- nina 1964). Planinski vodniki in zemljevidi Planinski vodniki Knjižnica oddelka za geografijo hrani 22 planinskih vodnikov, izdanih pred letom 1965. Format planinskih vo- dnikov je manjši, približno v velikosti formata A6 (105 x 148 mm), kar je priročna velikost za v žep ali nahrb- tnik. Obseg vodnikov je različen, od nekaj pa tudi do okrog 500 strani. Slika 7: Naslovna stran prvega planinskega vodnika v slovenskem jeziku, »Vodnik za Savinske planine in najbližjo okolico«, ki sta ga leta 1894 napisala Fran Kocbek in Mihael Kos. 18 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Prvi slovenski planinski zemljevid Ju- lijske Alpe v merilu 1 : 75.000 je leta 1910 izdelal Alojzij Knafelc. Z njim se je začela tradicija slovenskih gre- benskih zemljevidov, kjer je z ročno risanimi linijami gorskih grebenov prikazana gorska topografija. Izdelo- vali so jih slovenski planinci in člani Slovenskega planinskega društva, ki so se s kartiranjem ukvarjali prosto- voljno, zaradi zanimanja za plani- narjenje in alpinizem. Poleg Alojzija Knafelca so avtorji planinskih zemlje- vidov tistega časa še Ivan Selan, Vlasto Kopač in Vilko Mazi (Petrovič 2001). Med prvimi planinci, ki so se začeli ukvarjati s kartiranjem, je bil Henrik T uma. Njegov namen ni bil predstaviti planinske poti, ampak na zemljevidih uporabiti pravilna imena. Izdelal je planinski zemljevid Vzhodni del Krn- skega pogorja od Baške Škrbine do prela- za »Čez Globoko« v merilu 1 : 50.000. Zemljevidi, ki jih je izdajalo Slovensko planinsko društvo, so vsebovali veliko napak, predvsem glede toponimov. Za podlago je vzel zemljevid Julische Alpen und Karawanken, ki ga je leta 1910 iz- dal V ojnogeografski inštitut na Dunaju in je visel na železniških postajah. Na njem je opozoril na napačna poime- novanja vrhov, prelazov, grebenov in območij ter napisal njihova prava po- imenovanja (T uma 1926). vodnikov so navedena pravila, ki ve- ljajo pri njihovem najemu. Na zadnjih straneh in na spojnih listih vodnikov so objavljena različna rekla- mna sporočila. Večina je povezanih z obiskom planin, nekaj pa je tudi ta- kih, ki s planinstvom niso povezana. Gre za trgovine z blagom in oblekami, predvsem športnih oblačil, primernih za hojo v gore, drogerije, fotografsko opremo, obutev, hrano in pijačo, knji- garne, zavarovalnice, tiskarne, gostilne in hotele. Planinski vodniki so bili ši- roko brana literatura, zato so bili dobro mesto za reklamna sporočila obrtnikov in ponudnikov različnih storitev. Planinski zemljevidi Nepogrešljiva oprema pri hoji v gore so tudi planinski zemljevidi, za katere se v splošni rabi večinoma uporablja izraz planinska karta. Na začetku bolj organiziranega planinstva konec 19. in na začetku 20. stoletja so slovenski planinci uporabljali zemljevide du- najskega Vojnogeografskega inštituta in zemljevide, ki so jih za slovenske gore izdajale tuje založbe (na primer Lechner, Meittelbach, Ravenstein, Freytag-Berndt). Slaba stran teh ze- mljevidov je bila, da so bila na njih uporabljena samo nemška imena, nenemška so bila velikokrat napisana popačeno (Planina 1963). voda iz studenca ali staljenega snega, ki se ji doda nekaj kapljic konjaka. Med drugim je pomembna informacija za primer, da turist zaide s poti. Takrat se oddaja »… turistovski signal: šestkrat daj znamenje in po presledku ene minute zopet ponavljaj znamenje. Znamenja so lahko vidna, optična (privežeš ruto na palico in mahaš z njo) ali slišna (krik, žvižg in streljanje z revolverjem) ...«. Besedilo planinskih vodnikov dopol- njujejo slike in zemljevidi, ki so uve- zeni med liste ali priloženi na koncu, ceniki vodnikov (oseb, ki vodijo v planine) ter urniki pošte. Pri cenikih Slika 8: Primer reklamnega sporočila v planinskih vodnikih. Turisti V planinskih vodnikih, izdanih v 19. stoletju in na začetku 20. stoletja, so planinci imenovani turisti, hribolazci ali gorohodci. V planinstvu izraz turizem prihaja iz besede tura, ki je pomenila daljšo napornejšo hojo, plezanje ali smučanje z določenim ciljem (Peternelj 2020). Turisti so bili planinci oziroma tisti, ki so sami ali z vodičem hodili ali plezali po gorskem svetu (Mlač 2002). V vodniku Kozjakovo pogorje Rudolfa Badjure, izdanem leta 1927, takole nagovarjajo za včlanitev v Slovensko planinsko dru- štvo: »Narodna dolžnost in v lastnem interesu vsakega turista, ki potuje po slovenskih planinah, je da vstopi v Slovensko planinsko društvo in podpira po svojih močeh to prekoristno društvo.« GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2022 | 19 SLOVENIJA V TURISTIČNIH IN PLANINSKIH VODNIKIH 1860–1965 Bleda sledijo informacije o prometni dostopnosti, možnostih namestitve, gostinski ponudbi, ponudbi za šport, zabavo in izlete. Večina vodnikov v 19. stoletju je bila napisanih v nemškem jeziku. Prvi planinski vodnik v slovenskem jeziku Vodnik za Savinske planine in najbliž- jo okolico je izšel leta 1894. Vsebujejo informacije o pristopih, cenikih vo- dnikov, zemljevide in druge koristne informacije, velik del zavzemajo rekla- mna sporočila, povezana s hojo v gore. Turistični vodniki so glavni vir infor- macij o naravni in kulturni dediščini določenega kraja in pripovedujejo o zgodovini razvoja turistične infra- strukture tistega obdobja. v Ljubljani, je izšel šele leta 1967. Sklep Pregled turističnih in planinskih vo- dnikov, izdanih med letoma 1860 in 1965, je pokazal, da so ljudje v drugi polovici 19. stoletja in prvi polovici 20. stoletja prosti čas preživljali v le- pem naravnem okolju na podeželju, na morju, v hribih in zdraviliščih. Na potovanja so se naprej odpravili z vlakom ali kolesom, pozneje tudi z avtomobili. V pomoč pri njihovem načrtovanju poti so nastajali različni turistični vodniki. Vsebina vodnikov o Bledu nam raz- krije, da je bil Bled na začetku turi- stičnega razvoja poznan kot zdraviliški in letoviški kraj s kopališčem. Opisom Po natančnosti so grebenski zemljevidi veliko slabši od topografskih. Večina teh zemljevidov je po kakovosti in upo- rabnosti močno zaostajala za sodobniki v ostalih alpskih deželah. T e so imele že v 19. stoletju institucije, ki so skrbele za izdelavo planinskih zemljevidov. V obdobju od konca druge svetovne voj- ne do konca šestdesetih let 20. stoletja pa je bila produkcija civilnih zemljevi- dov v precejšnji meri omejena s stra- ni državnih oblasti (Gašperič in Zorn 2011). Izdelava pravih planinskih ze- mljevidov, kot jih poznamo danes, se je razmahnila šele konec šestdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se državni predpisi razrahljali. Prvi sodobni pla- ninski zemljevid Julijske Alpe, Bohinj- ske in fužinske planine, ki ga je izdelal Inštitut za fotogrametrijo in geodezijo Viri in literatura 1. Ahčin, A. 1895: Wegweiser durch Krain und Küstenland für Radfahrer: mit 82 Bildern und einer Strassenkarte. Laibach. 2. Avtomobilsko-turistični priročnik Slovenije in jugoslovanske cone STO. Ljubljana, 1953. 3. Badjura, R. 1953: Izbrani izleti: po Gorenjskem, Goriškem, Notranjskem, Dolenjskem in Zasavju. Ljubljana. 4. Bučić, V. 1965: Bled: [68 fotografij, načrt mesta, vodič]. Beograd. 5. Copeland, F . S., Debelak-Deržaj, M. M. 1936: A short guide to the Slovene Alps (Jugoslavia) for British and American tourists. Ljubljana. 6. Dvorský, V. , Franta, B. (ur.). 1910: Slovinské Alpy: průvodce po Alpských zemích slovinských, Krasu a Přímoří: s přehlednou mapou, 10 zvláštními přílohami a s 32 panoramaty, náčrtky, plány a diagramy. Praha. 7. Frischauf, J. 1877: Die Sannthaler Alpen. Wien. 8. Führer durch Veldes und Umgebung. Laibach, 1908. 9. Gašperič, P ., Zorn, M. 2011: Vzpeti svet na starih zemljevidih ozemlja Slovenije. Planinski vestnik 116-12. 10. Illustrirter Führer auf den Linien der k. k. priv. Südbahn-Gesellschaft. Wien, 1884. 11. Julijske Alpe 1 : 75.000. Slovensko planinsko društvo. Ljubljana, 1923. 12. Kocbek, F . 1904: Savinske planine: vodnik po gorah in dolinah v Savinskih planinah. Ljubljana. 13. Kimovec, F . 1908: Bled nekdaj in sedaj. Ljubljana. 14. Lovrenčič, J., 1939: Kažipot na Sveto goro pri Gorici. Ljubljana. 15. Mlač, B. 2002: Planinski terminološki slovar. Ljubljana. 16. Mlakar, J. 1902: Bled in okolica: s slikami. Bled. 17. Peternelj, M. M. 2020: Knjige za gorohodce. Ljubljana. 18. Petrovič, D. 2001: Mountain cartography in Slovenia. Cartographica 38. Toronto. 19. Planina, F . 1963: Razvoj slovenske planinske kartografije. Planinski vestnik 19-10. 20. Planina, F . 1964: Slovenija: turistični vodnik. Ljubljana. 21. Radics, P . 1903: Führer durch Laibach: die Landeshauptstadt des Herzogtums Krain. Laibach. 22. Rogaška Slatina: državno zdravilišče. Rogaška Slatina, 1992. 23. Roschnik, R. (ur.). 1914: Führer durch die Julischen Alpen: mit fünfzehn Vollbildern, einer Rundschau, sieben Einzel- und einer Übersichtskarte und mehreren Handrissen. Klagenfurt. 24. Sima, J. 1892: Im Billichgrazer Gebirge: Berg- und Thalwanderungen. Laibach. 25. T uma, H. 1926: Nekaj o turističnih zemljevidih Julijskih Alp. Geografski vestnik 1. 26. T uristični kraji Slovenije. Ljubljana, 1962. 27. Veider, J. 1936: Vodič po Crngrobu. Škofja Loka. 28. Vođa kroz Bled i okolinu. Ljubljana, 1924. 29. Vodnik po Gorenjskem. Kranj, 1934. 30. Žensko zdravilišče državne toplice Dobrna pri Celju. Dobrna pri Celju, 1920.