COLOTJEVE iliFOSfiiACijE GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA C O L O R MEDVODE Lelo XIX. APRIL 1990 2 6 e) 3 6 0 Številka 41206) Volilna vinjeta No, pa smo jih doživeli! Prve, svobodne, pluralistične in sploh volitve kot se spodobi z vsem kar spada zraven: inflacija strank, volilno borbo na nož, dvoboji njih velmož, vojno prodanih in neodvisnih družbenih občil, prebujanjem politične zavesti Slovencev, tudi tistih, ki jim te zadeve dosedaj niso niti slučajno begale vsakdana. Odločitev za ali proti, za človeka ali program, po lastni pameti in razmišljanju, gledati posameznika ali narod, biti grobar preteklosti ali prihodnosti? Tole je pisano na ponedeljek največjega praznika Človeka, ki je prišel — tako je rekel sebi, da prinese svetu resnico. Ta pa je lahko tudi neprijetna, kruta in boleča. Kljub temu se mora izpričati. Tako kot je to storil On in vnaprej odpustil. Narod slovenski je pred tem. Da izpriča resnico in si odpusti — odgovorno in pošteno pred kvirinalom zamegljenih dni preteklosti v dobro nove zaveze. Ko boste to prebrali, bo marsikaj bolj jasno, a še vedno zavito v tančico neznanega. Kam boš krenil, slovenski narod? Nikoli ni dovolj modrosti, še zlasti med tistimi, ki so postavljeni v odločan- je. Če kdaj, je zdaj na žrtveniku našega naroda usodnost odločitve — na tehtnici dobrega in zla. In čas obsodb in ne razprtij, še manj maščevanja, majhni ostanejo med volčjimi žreli le po zaslugi popolne sloge in z jasno voljo po preživetju — ne za vsako ceno — z roko v roki in s srcem, ki ve za pot. Premajhni smo za prepir in svajo. Kaj si boš izvolil, narod trpin? Malodušja je vedno več v tebi, da ne umiraš, predno si se lahko ponovno rodil? Je še v tebi moč, da iz pepela vstaneš prenovljen, z voljo do življenja? nadaljevanje na 2. strani Razgovor z vodjem razvojno-raziskovalnega sektorja Franci Kamin: v prihodnost" Z namenom, da izvemo kaj več o delu razvojno-raziskovalnega sektorja, smo se obrnili na vodjo, magistra kemijske tehnologije Francija Kamina, ki nam je hitel razpredati organiziranost sektorja: “Naš sektor delimo v tri dele, in sicer v kontrolo kakovosti, dolgoročni razvoj in aplikativni razvoj. Dolgoročni razvoj delimo na smole in premaze ter analitike, aplikativni razvoj ap na poliestrske smole, poliuretane, premaze za široko potrošnjo, gradbeništvo, premaze za avtomobilsko industrijo, premaze za kovinsko in lesno industrijo, ladijske barve in antikorozijo. Zaposlenih je okoli 100 ljudi, od tega 30 v kontroli, 20 v dolgoročnem in 50 v aplikativnem razvoju. Poleg tega ima razvojno-razisko-valni sektor svojo lastno raziskovalno enoto z raziskovalci in je sestavljena tako iz razvijalcev aplikativnega kot tudi dolgoročnega razvoja. V razvojno enoto se vključujejo tudi tehnologi iz proizvodnega sektorja. Poleg tega smo aktivno vključeni v akcijo “2000 raziskovalcev do leta 2000“ in imamo trenutno na šolanju tri bodoče raziskovalce." Vloga kontrol kakovosti je več ali manj poznana: promptno, redno zagotavljanje kontrole tako vhodne, med- nadaljevanje s 1. strani Narod, tisočkrat ranjen, nikoli poteptan. Kaj si boš postavil za cilj, kaj za dobiček? Laž ali resnico, smrt ali življenje? Boš krenil po široki cesti brez klancev in se spojil z množico ali pa bo tvoja pot strma, primerna le za najmočnejše? Boš posrkal moč z redkih, a globokih korenin svoje tisočletne biti? Dolgo si trpel, ti sužnji narod. Koliko važnejša je tvoja notranja moč od zunanje organiziranosti in pripadnosti. Ni je spremembe, ki bi bila brez bolečin porojena. Močan si, o narod slovenski. Zaupam vate! Erman Franc Op.) primerjaj: I. Cankar, Kurent “Z več znanja fazne in končne. Naš oddelek kontrole je tudi vključen v celovit program dviga kakovosti. Vloga dolgoročnega razvoja je izvajanje dolgoročnih projektov ter strokovna podpora aplikativnemu delu. Tu velja omeniti raziskovalne projekte, kot prvega ekološko ugodni premazi, ki je sofinanciran s strani republiške raziskovalne skupnosti in se izvaja v sodelovanju s kemijskim inštitutom Boris Kidrič, Fakulteto za naravoslovje in kemijsko tehnologijo ter Biotehniško fakulteto — oddelek za lesarstvo. Drugi projekt pa je kalcijev silikat — sintetično polnilo, ki se izvaja v sodelovanju s kemijskim inštitutom Boris Kidrič iz Ljubljane. Dolgoročni razvoj v tem trenutku razpolaga z relativno kakovostno analitsko opremo. Vloga aplikativnega razvoja je operativni most med razvojem, komercialo, potrošnikom in proizvodnjo. V tem trenutku je obremenitev na aplikativnem delu relativno največja, saj v zadnjih letih izvajamo reorganizacijo znotraj aplikativnega razvoja, na drugi strani pa poskušamo izvajati agresiven pristop pri naših kupcih. Tako je njihovo delo sestavljeno iz pogostih terenskih obiskov, demonstracijami, laboratorijskim delom ter uvajanjem v proizvodnjo. Razvojne usmeritve se izkazujejo glede na poslovno filozofijo podjetja Co-lor, ki v tem trenutku objektivno ni dorečena. Vsekakor pa je naša močna usmeritev v poliestrske smole za domače in izvozno tržišče, medtem pa v premaznem delu šele oblikujemo program. Računamo, da bo ta strategija v premaznem delu do konca leta dokončno urejena in predvidevamo, da bo obsegala poudarjeno usmeritev v ladijske barve in antikorozijo, v sodelovanju z norveškim partnerjem, nadalje v lesno industrijo ter z nekaterimi novimi prijemi v široko potrošnjo. Na segmentu kovinske industrije pa bo vsekakor potrebna temeljita marketinška študija programov ter na podlagi tega bomo izoblikovali razvojno strategijo. Vsa ta razvojna strategija je v določeni meri odvisna tudi od poslovne strategije premazne branže v celotni Evropi, oziroma svetu. V zadnjem času smo priča intenzivnemu povezovanju manjših in srednjih podjetij v večje koncerne. Tako obstoja projekcija, da bodo trije največji izdelovalci premaznih sredstev do leta 1994 pokrivali polovico evropskega tržišča. Nedvoumno je dejstvo, da je v celi Evropi čutiti krizo srednjeveli-kih “lakirnic" ter da pravzaprav na tržišču obstojajo in imajo možnost za preživetje veliki in izrazito mali, Tako srednjevelika podjetja v primeru, da se ne povežejo v večji koncern, iščejo naslednje oblike povezovanja: licenčni odnosi za točno določeno aplikacijo ter sodelovanje razvojno-raziskovalnih oddelkov s firmami, kjer se tržni interesi ne prepletajo. Morda v razmislek: velika grupacija premaznih sredstev ima med deset in dvajsettisoč zaposlenih, od tega od en do tri tisoč v razvojno-raziskovalnem delu, srednji so med 300—1500 zaposlenih, od tega v razvoju z 20—200 ljudi, mali pa so vse do 300 zaposlenih z nekaj ljudmi v razvoju. V vsakem primeru pa je za vsako od zgornjih oblik izjemno pomembno lastno razvojno delo in lastno znanje. Ob koncu naj omenim še kronično pomanjkanje naprav v aplikativnem laboratoriju in zato brez tega težko izvajamo industrijske aplikacije pri naših potrošnikih na industrijskih napravah. Kolektivne pogodbe Zvezni zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je opredelil delovno razmerje kot dvostransko razmerje med delavcem in organizacijo, oziroma med delodajalcem. Gre za jasno definirano dvostransko razmerje med zastopnikom interesa delo—delavec in interesa kapitala—delodajalcem, zato je logična napotitev na urejanje medsebojnih razmerij na kolektivne pogodbe. Glede vrste kolektivnih pogodb je v Sloveniji splošno stališče, da je smotrno, da se na ravni republike sklene generalna kolektivna pogodba, posebne kolektivne pogodbe — branžne, panožne pa se sklenejo za posamezne dejavnosti. Z generalno pogodbo se urejajo tista delovna pravna vprašanja, ki so skupna vsem dejavnostim kot tudi osnove plačilnega dela pogodbe. Specifike pa bi urejali z branžnimi pogodbami. Vsebina kolektivnih pogodb bo razdeljena na normativni in obligacijski del: Normativni del kolektivne pogodbe vsebuje splošno obvezne norme, kot so: sklepanje delovnega razmerja, plače, nadomestila, delovni čas, varstvo pri delu, način prenehanja delovnega razmer- ja, počitki, dopusti... Torej vsebuje splošno veljavne pravice in obveznosti strank. Obligacijski del — v njem se urejajo medsebojne pravice in obveznosti strank — podpisnikov pogodbe. Sem sodijo določbe glede sprejemanja kolektivne pogodbe, njene veljavnosti, reševanje sporov, odstopa od kolektivnih pogodb, sankcije za neizpolnjevanje dolžnosti iz pogodbe itd. Pogodbe se bodo sklepale za vse delavce, pa če delajo s sredstvi v družbeni lastnini ali v drugih oblikah lastnine. Po vzoru tržnih gospodarstev poslovodni delavci in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ne bodo vključeni v kolektivne pogodbe oziroma zanje ne bo veljal tarifni del kolektivne pogodbe. V roku treh mesecev od dneva uveljavitve Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list Republike Slovenije štev. 14/90) morajo biti kolektivne pogodbe sklenjene. Kolektivna pogodba velja za vse delavce, ki delajo v organizacijah in pri delodajalcih v Republiki Sloveniji in se neposredno uporablja. M.B. Vprašanje: Delavcu je bila s sklepom SPIZ priznana 80 Vo telesna okvara zaradi posledic poškodbe izven dela. Ker ima delavec pravico do povečane zavarovalne dobe, se postavlja vprašanje ali se to povečanje upošteva pri dodatku za delovno dobo (minulo delo) in pri pravici do jubilejne nagrade! Odgovor: Delavec, ki ima telesno okvaro najmanj 70 Vo, ima pravico do zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem (73. člen ZTPPIZ). Vsakih 12 mesecev, ki jih delavec dejansko prebije v delovnem razmerju se šteje za 15 mesecev zavarovalne dobe. Ker ne gre za povečanje delovne dobe, ampak zavarovalne dobe, se delavčeve pravice vežejo na zavarovalno dobo, oziroma gredo delavcu na osnovi takega povečanja tiste pravice, ki izhajajo iz povečane zavarovalne dobe (npr. pravica do povečanega letnega dopusta do pet dni). Delavec pa nima pravice (razen, če samoupravni splošni akt to ne določa), da se povečana zavarovalna doba upošteva tudi pri dodatku osebnega dohodka kot tudi pri jubilejnih nagradah. Tudi to vprašanje bo mogoče za vse delavce rešila generalna kolektivna po- Vprašanja — odgovori Jubilejna nagrada — pravice invalidov Rušenje pogorelega obrata Ko je pogled po požaru obstal na ruševinah, sta se večini delavcev z grozo porajali v glavi dve vprašanji: — Kako bomo to sploh varno porušili in odstranili iz tovarne? — Kje bomo vzeli denar za nov obrat? Na prvo vprašanje tudi strokovne službe niso takoj vedele odgovora. Iskali smo informacije na vseh straneh, saj je nebotičnik, imenovani visoki aneks, prav grozljivo štrlel v nebo. Za nameček je ob njem obstal betonski jašek dvigala ter majava stena sinteze. V reševanje problema smo vključili Gradbinca, ki je bil brez vprašanja, kdaj bomo lahko plačali, takoj pripravljen pomagati ter pričeti z odstranjevanjem ruševin. Takoj pa smo dobili pojasnilo, da visokega aneksa ne bo možno klasično rušiti, ker bi rezanje kovinskih delov pomenilo ob tem, da se v porušenem obratu še nahajajo vnetljive tekočine neznanih tekočin, veliko nevarnost ponovnega požara. Zato smo Aneks dan po požaru... Detajl iz pogorišča... Aneksa ni več... Bager se je spoprijel z zveriženim železjem... Po rušitvi je bilo potrebno marsikaj pregledati... Kljub dobri zaščiti je popokala večina stekel na skladišču (bila so zavarovana)... vključili v reševanje problema ZRMK, kot specializirano institucijo za rušenje zahtevnih objektov. Prvi razgovori so bili zelo obetavni, saj bi po njihovem mnenju objekt zaminirali, in to v zelo kratkem času. Ko je prišel dan, ko bi morali dobiti projekt miniranja, pa so se problemi šele začeli. Projekt je bil tako zahteven, da je ZRMK rabil bistveno več časa, dodatno pa so se vključili še preiskovalni sodnik, javni tožilec in RSNZ, ki so prepovedali rušenje brez njihovega soglasja. Zahtevali so, da bodo na rušitveni projekt dali soglasje, postavili pa so tudi pogoje, pod katerimi se smejo odstranjevati ostale ruševine. Odstranjevanje mora potekati pod njihovo stalno kontrolo, zaradi česar so bili v začetku tudi zastoji. Zaradi zahteve, da morajo biti nekateri deli opreme odstranjeni brez dodatnih poškodb, se je čas rušenja podaljševal. Poudariti je potrebno tudi to, da smo v strahu pred miniranjem v času izdelave projekta iskali druge izvajalce in druge rešitve. Vendar je vsak, ki si je objekt ogledal, odklonil dela in vse skupaj raje prepustil ZRMK. Ko pa je bil projekt končno izdelan in potrjen s strani preiskovalcev, je bilo potrebno pridobiti še rušitveno dovoljenje s strani občine. Ko smo dovoljenje dobili, pa je bilo potrebno z rušenjem počakati še do prve sobote, da je v tovarni čim manj ljudi. Vendar se je tudi tu zataknilo. Kovinski del stavbe, katerega smo se ves čas bali, je lepo padel, betonski jašek pa je obstal na armaturi, kot bi bil zaklet. Na tla ga je ZRMK spravil šele drugi dan po nekajkratnih poskusih. Kljub vsemu smo imeli srečo, saj razen razbitih stekel in poškodovane strehe nadstreška pri skladišču, večje škode ni bilo. Lahko pa bi bilo tudi drugače. Nobenih garancij nismo imeli, da ne bo poškodovan kolektor ali most proti me-šalnici, lahko pa bi prišlo tudi do požara. Do roka, ki je bil s pogodbo predviden, to je 20. 4. 1990, je večji del ruševin le odstranjen. Če bi še mi imeli malo več posluha pri odstranjevanju ostankov tekočin iz pogorišča, bi bilo opravljeno še več del. Pa tudi tako bo to strah zbujajoče in zoprno delo kmalu za nami. Glede postavitve novega obrata pa je potrebno povedati, da so v izdelavi projekti, da se dogovarjamo z inšpekcijskimi službami glede pogojev soglasij, da zbiramo ponudbe potencialnih dobaviteljev, iščemo vire dodatnih finančnih sredstev in če bo po sreči, bomo kmalu zakopali za novi obrat. Železje je končalo v elektropečeh jeseniške Železarne... P.N. Volili smo delegate v zbore združenega dela 12. aprila smo se Color-jevci na dveh voliščih odločali oz. izbirali najprimernejše kandidate za zbore združenega dela občinske, mestne in republiške ravni. Volitve so potekale mirno, tekoče in brez zastojev. Nekaj slabe volje je povzročila novost, ki jo do sedaj nismo poznali in to, da volijo na določenem volišču samo tisti, ki so vpisani v volilni imenik tega volišča. Komisija za izdelavo volilnih imenikov je za uvrstitev vzela kot podlago evidentiranje po SM, ne pa dejansko lokacijo dela, ker bi v nasprotnem primeru prišlo do še večjih za-pletljajev. Udeležba na voliščih je bila dobra in dosegla v Preski 78,90 %, ter v Medvodah 79,15 Vo, kar pomeni, da nas je, od skupnega števila 652 vpisanih v volilne imenike, glasovalo v Medvodah 205 in v Preski 310. Ugotovljeni rezultati so, kljub velikemu številu uvrščenih kandidatov na kandidatnih listah in s tem večje razpršenosti glasov, pokazali, da smo podelili največ glasov našim in kandidatom, predlaganim s strani Demosa in ZSMS. Z volitvami 90 smo končno dočakali možnost svobodne odločitve brez prisile. Sproščenost ni prevevala samo volil-cev, prisotna je bila tudi pri “operativcih" — članih volilnih odborov, kljub temu, da so se zavedali zapletenosti in dolgotrajnosti dela, ki jih še čaka po odhodu zadnjega volilca oz. po zaprtju volišča. Delo volilnih odborov je bilo, pod vodstvom predsednikov Ide Juvan in Huseina Šariča, opravljeno izredno dobro in hitro, tako da so bili volilni rezultati z vsem gradivom predani še pred iztekom volilnega dne občinski volilni komisiji. Uradni rezultati in imena izvoljenih delegatov trenutno še niso znana, bodo pa objavljena v dnevnem časopisju. Dragica Hožič Iz fotoarhive službe za propagando... Prijava poškodbe pri delu Poškodba pri delu je vsaka poškodba, ki jo delavec utrpi pri delu in ima zvezo z delom. Enako tudi obravnavamo vsako poškodbo, ki se pripeti na redni poti na delo in iz dela ter službeni poti. Vsako tako poškodbo, ki je zahtevala izostanek z dela dan ali več, je treba prijaviti najkasneje v treh dneh (Zakon o evidencah na področju dela, Ur. I. SFRJ št. 17/90) službi varstva pri delu. Poškodba, ki ni prijavljena v določenem roku, se ne bo mogla obravnavati kot poškodba pri delu. Cenik koriščenja počitniških enot Cenik koriščenja počitniških enot, ki ga je odbor za družbeni standard potrdil na 11. seji, smo sicer že objavili na oglasnih deskah, vendar menimo, da ne bo odveč, če ga objavimo tudi v našem glasilu. Tudi v letošnjem letu nameravamo nadaljevati z lani uvedenim načinom obračunavanja — pavšali. Obračun je tako enostavnejši, razporejenim pa prihranjen dragocen čas. Dnevni pavšali so sledeči: — počitniški prikolice 110,00 din — zidani objekti na morju 150,00 din — apartma v Podčetrtku in počitniški kontejnerji v Čateških toplicah 130,00 din Torej, vsako poškodbo pri delu, na redni poti na delo in iz dela ter na službeni poti, je treba prijaviti najkasneje v treh dneh po poškodbi službi varstva pri delu. Gizela Kurbos Cenik prične veljati z 20. 4. 1990. Če letovanje traja 10 dni, ima letujoči pravico odplačati pripadajoči znesek v treh obrokih, ki se mu bo odtegoval od osebnega dohodka. Jenko Urška Planinski program ’90 8. april POLHOGRAJSKI DOLOMITI vodi Dubček 3. junij STORŽIČ vodi Jule 13,—15. julija TRIGLAV vodi Dubček 15.—16. septembra KAMNIŠKE ALPE vodi Frane 29.—30. septembra ROMBON vodi Dubček Posamezne izlete bomo predstavljali s podrobnejšim programom in opisom poti, bodisi v Colorjevih informacijah, bodisi na oglasni deski. DOBIMO SE Z NAHRBTNIKI! Aktualno Mojster na lestvi, odtočni žleb, pripravlja se na krajšo aprilsko ploho, čopič v roki in oksidno rdeče sledi na substratu (beri: žlebu). Namen: a/k zaščita odtočnih žlebov v starem Colorju Izvajalec: delavec privatnega pleskarskega podjetja Sistem: Terpenolux, Terpentin Višegrad (za začetek grund oksidno crveni) Dve zadevi pri tem nista jasni: Pri silnem višku delovne sile zakaj najemati zunanje izvajalce, da nam ti oblačijo in vedrijo s svojo izbiro zaščitnih sistemov blago rečeno dvomljive kvalitete. Da morda že tako dvomimo v lastno znanje? Kakšna je cena, ni v naši želji raziskovati, vsekakor pa se vloga Colorja kot molzne krave še ni spremenila. Pa se mora spremeniti, velika sprememba bo v tem, če bomo poleg muh pričeli loviti še slone. Janezek Nagradna križanka Colorjeve obveznice r April seSTAvm fi8 POPAKSKl PTIC PEVEC VftSTA PUMUU- IUA SOLVEN ■ SUKMl DEBENJAK fUHUDCOV Pomočnik Anus 4 < < < < <: 30f Nepaur- TčN / Diy«yrv JUNAK. v*. ČKKA 66T OOfcAfrf/JHj KI POT BuiEttO KJtUC on OfclAfrA- iPCILTNl KLUfc 1» MU.ANA sloviti AN6L. Kou6> NAPILI NA SOOBNIOUI AM.FUMK ISIDOO. COAbAtl) FU?CENA F0MC-PIUTEU JOtfS HIŠKA FAD NAPcVfrb. ČA&L PCI pob. GLA&&EN D DAMA ITALIJA SLSUKAB. OTON NoOfcMV PETSnJH &AU.US. DSU CFA0TC PacblT. hieoatkh resni frvA CS?QXV-*€>oQ, Rn.%06, PESTI OJEV UVblTVO V kJTAOtKl AmtPn rofcoom fcDiMAN U|?KA iffNlN- i MTtUJA ktitAVA 106.LAI. NAbM-V MltU t Prejšnji teden ste morda našli na svoji mizi v jedilnici obvestilo, da bo tudi naše podjetje izdalo obveznice. Če obvestila niste vsi našli, vas obveščamo o tem tudi v našem časopisu. Color bo izdal do konca junija obveznice v skupni vrednosti 400.000 DEM v apoenih po 100 in po 500 DEM. Kupijo jih lahko le naši delavci — Colorjevci in vsakemu, ki jih bo kupil bo Color dvakrat letno izplačal obresti po 11,5 % letni obrestni meri v dinarski protivrednosti DEM tudi v primeru devalvacije. Po treh letih pa boste dobili nazaj svojo vlogo tudi v dinarski protivrednosti DEM, po srednjem tečaju, ki bo veljal na dan izplačila in zadnji obrok obresti pod enakimi pogoji. To je zelo ugodna naložba DEM, saj vam Ljubljanska banka — Gospodarska banka Ljubljana za vezavo DEM za 3 leta nudi le 4,55 % obrestno mero, ki pa se ne izplačuje vsake pol leta. Poleg tega boste z nakupom pomagali podjetju zbrati dovolj velik kapital, da bomo s skupnimi močmi lahko ponovno postavili našo novo sintezo, ki bo modernejša in boljša od stare. Vse interesente za nakup obveznic vabimo, da po prvem maju pohitijo v eno od Colorjevih blagajn Finančne hiše Kemija in vpišejo željeno količino obveznic. V.M. COLORJEVE INFORMACIJE izdaja organizacija združenega dela Color Medvode, vsak mesec v nakladi 900 izvodov. Glasilo ureja uredniški odbor: Marko Ažman, France Erman, Milena Kržin, (odgovorna urednica), Franci Rozman (glavni urednik) in Janez Žerovnik. Fotografije Franci Rozman. Razmnoževanje PLEŠKO, Ljubljana. Po mnenju Sekretariata za informacije pri Izvršnem svetu Skupščine SRS št. 421-1 /72 je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Med reševalce s pravilnimi rešitvami bomo z žrebom razdelili tri nagrade: 1. nagrada 1 kg Lesola 2. nagrada 4 kg Hidrocola 3. nagrada 1 kom. SPRAV Izrezke z vpisano rešitvijo pošljite v kadrovsko splošni sektor z oznako “Nagradna križanka. Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve, ki bodo prispele do 10. maja 1990. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko. Obilo sreče! Čestitamo za dan OF in 1. maj -praznik dela