Ustanovitev obdelovalne
zadruge v Desterniku
Ali je še morda kje kdo, ki bi de-jal, da ne pozna izkoriščanja, bede in revš&ne slovenjegoriškega vini-čarja in malega kmeta, ki ga je mo-gočni gruntar skozi vse njegovo živ-ijenje sramotno pritiskal k tlom? Delal in životaril je, a — za drugega, ki mu je ustvaril to bedno življenje. Mnogo jih je delalo, le — za enega, ki si je kopičil bogastvo:, hiio, zem-ljo, hleve, živino. Osorni gruntar je poznal le sebe in denar, viničarja v pusti in tesni bajti pa je prepustil človeka nevrednemu življenju. Tako je bilo nekdaj, tako je bilo do pred kratkim.
Slehernega izkoriščanega je skoza sto- in desetletja mučilo le eno vpra-šanje: kdaj bo konec takemu žalost-nemu življenju, kdaj bom imel tudi jaz kakšno pravico? — Čakal je, in — kcn&no dočakal. To pot mu je po-kazala naša ljudska revolucija. ki se ni končala samo z nacionalno osvoboditvijo naših narodov, usrtva-rila je tudi orožje za socialno osvo boditev prej tako rekoč brezpravne-ga delovnega človeka v tovarni m na vasi.
Ker so se delovni ljudje zavedali velikih pridobitev naše revolucije, so tudi obračunali z ljudmi, ki so jih nekdaj zatirali.
Tak abračun so napravili tudi vi-ničarji in mali kmetje v Desterniku na zboru volivcev, ki se je vTŠil predpreteklo nedeljo. Zboru vo-livcev so prisostvovaH član Polit* biroja CK KPS in minister za pro sveto LRS tov. Jože dr. Potrč, član komisije CK KPS tov. Primožič, org. sekretar OK KPS tov. Grden in član tov. Zivic. Tov. Potrč je uvodoma prikazal svetovno politični položaj ter razredna nasprotja v sve-tovnem merilu. Posebno je podertal zmago ljudske revolucije pri nas, njene pridobitve in uspehe naporov delavskega razreda in viehidelav-nih ljudi v drugem planskem letu. Tudi o vprašanju zadružništva je govoril, v obliJd katerega~~Eo~~mo-goce preobraziti naŠe kmetijistvo in ga tivigniti na vižjo stopnjo produk-tije. Tega se je dotaknil tudi tov. 2ivic. Neznatna pešcica ljttdi, ki skuša motiti naše skupno delo, ne bo zavrla hitrega in uspešnega zgo-doviaiskega razvoja pri nas. Take ljudi najdemo tudi na podeželju, med velikimi kmeti. ki se skušajo izogniti raznim uredbam iin ukrepom Ijudske oblasti. To so ljudje, ki so si v preteklosti kopičili bogastvo na račuft revščine delavnega človeka na vasi, ga izkoriščali iin mu kratili asnovne človeške pravice.
Nato so volivci imenoma razkrin-kali kulake, ki so bodisi odkrito ali prikrito sabotirali plačevanje davka, obvezno oddajo kmetijskih pridel-kov ter navijali cene pri prekupče^ vanju pridelkov. Na drugi strani eo izkoriščali svoje viničarje, jih sv\-motno najemali za tlaČansko delo itd. Letna tlaka je bila od 80 iin celo do 150 dni, ki so jo morali viničarji odsluževati za stanovanje, zemljo, gnoj, steljo, skratka za kruh. Na predlog delovnega predsednika tov. Mariniča je zbor predlagal in zahte-val, da se tem kulakom odvzamejo viničaiije, posestva pa se delno raz-lastijo. Razlaš5ena zemlja bi ise naj dala v skupno. zadružno obdelavo viničarjem in malim kmetom. Od-vzela bi se naj sledeča površina zem-
Ije: Salamunu 6 ha in viničarija, Selu 5 ha in viničarija, Pukšdču 10 ha, Cizrlovi 10 ha, Bračičevi 7 ha in viničarija, Cvetku 15 ha in vlni-čarija, Pihlerjti 10 ha, Haupmanu 14 ha in viničarija ter FLr§tu 9 ha.
Tako so volivci prešli na pogovor o z,adrugl, ki predstavlja načrtno kmetijsko gospodarstvo. V zadružni obliki gospodarjenja se bo preobra-zilo kmetijstvo in dvignila njegova prolzvodnja. Partija in ljudska oblast bosta nudili zadrugi vso po-trebno pomoč, kakor v strojih tako tudi v ostalem. Gradnja nase težke industrije pa bo nam omogočila upo-rabljanje najTnodernejših strojev, ob katerih bo zadružnik vložil manj truda kot sicer. dasegel pa večje uspehe. S strojno obdelavo zemlje in uporabljanjem vseh sodobnih agTOtehničnih mer bo dosežen vi§ji in boljši pridelek. Ker je v zadrugi pravična razdelitev dela, je tudi pra-
vično plačilo; vsakomur se plača po njegovem trudu in storjenih trudo-dnevili. Vinicar in mali kmet ne bo-sta hodila več na dnino k velikemu kmetu, ker si, bodo zadružniki pri-delali vse tisto, kar bodo potrebo-vali za svoje življenje in družino Skratka, uredili si bado tako. da ne bodo več življenjsko odvisni od ku-laka in mu dajali svojo dragoceno kri. Le v zadrugi sl bodo ustvarili pogoje za boljše življenje.
Nato so izvolili pripravljalni od-bor, ki je poverjen za vse priprave v zvezi z občnim zborom zadružni-kov.
Za vstop v zadrugo se je prijavilo 23 viničarjev, 9 malih kmetov in 1 srednji kmet. Ta dan je pomenil za desterniške viničarje in male kmete prvi korak iz gospodarske za-ostalosti. Sredi starega Desternika se bo jelo razvijati novo življenje, življenje ljudl ki hočejo delati v korist vse delovne skupnosti. Rodil se bo nov rod in ob njem bo umi-rala tn izginjala sramotna dediščiria preteklosti —• mračnjaštvo, izkori-ščanje in beda viničarjev.