Dobava in montaža mobilnih telefonskih priključkov številka 20 četrtek, 1. junija 1995 130 tolarjev Napovedujem izid Nagrade smo razdelili 9 __________ Ob koncu tedna se bo vreme postopno stabiliziralo, v soboto bodo popoldne še posamezne plohe ali nevihte. mobitel u DEMO CENTER VELENJE Stari trg 36 1 Tel.: 852-890 | V MGA so slavili ISSN 0350-5561 120-letnica velenjskega premogovnika Junijske prireditve Rudnik lignita Velenje praznuje letos pomemben jubilej, 120-ietnico premogovništva v Šaleški dolini. Na obeležitev tega častitljivega dogodka, so se temeljito pripravili. Skozi vse leto se bo, ali pa se je že, dogajalo kaj takšnega, kar je povezano z označitvijo te obletnice. Naj spomnimo: temeljni kamen sedanjega velenjskega premogovnika je bil postavljen 11. aprila leta 1875 z odkritjem mogočnega sloja lignita v bližini sedanjega jaška Škale, na katerega je pri raziskovanju naletel Franc Mages, posestnik in raziskovalec premogovih slojev z Dunaja. Vrsta prireditev se bo odvila že v prvi polovici tega meseca, v juniju. To soboto, 3. junija, ob 19.30 bo v Glasbeni šoli Velenje slavnostni koncert Rudarske godbe. Teden dni kasneje, 10. junija, ob 19.30, bo prav tako v Glasbeni šoli tradicionalni koncert "Okteti rudarjem", 10. in 11. junija pa na mestnem stadionu v Velenju atletski evropski pokal Bruno Zaulli, v četrtek, 15. junija bodo v Fie-si odprli prenovljen Dom rudarjev, od 15. do 17. junija pa bo v Topolšici potekala rudarska likovna kolonija. Prireditve bodo tudi v drugi polovici junija in v začetku julija, o vseh pa vas bomo sproti seznanjali. ■ mkp Najboljše vzgojno sredstvo: Mahni ga po žepu! Časi, ko je bilo Velenje eno najlepših mest v Sloveniji so le skoraj potonili v pozabo. Tudi to, kako so nas čuvaji, ko smo bili še otroci, preganjali z zelenic. Pa, kako smo se jih bali... a ostali so predvsem prijetni spomini. Podoba Velenja pa je danes vse prej kot urejena. Se še kdo spominja odloka, kije prepovedoval obešanje perila na balkonih. Sedaj so jih marsikje spremenili v skladišča, jih po svoje zazidali oziroma zasteklili. Nihče ni in tudi sedaj ne ukrepa! Zelenice ob stanovanjskih blokih so zanemarjene, ljudje pa postajamo ob pogledih nanje vse bolj neobčutljivi, še vprašanja, kdo je dollan za kaj skrbeti vse redkeje postavljamo. Dneve, tedne, mesece stopamo mimo polomljenih, zažganih plastičnih košev za smeti, mimo odvrženih odpadkov, nepokošene trave. Tako človek sploh nima slabega občutka, če še sam spusti papirček na že itak z odpadki nastlano ulico. Pa bi bilo za mesto Velenje najmanj, da bi polomljene, zanemarjene, že kar zanirkne koše, zamenjali, pokosili "nikogaršnje" zelenice, pospravili nesnago s poti. Najhuje je v najnovejših stanovanjskih soseskah, v Šaleku, na Gorici in na Kardeljevem trgu. Tu je število prebivalcev največje, skrb za okolje pa najbolj nedorečena, saj je recimo nikoli dograjen Kardeljev trg že ob vselitvah, pokal po šivih, različna krpanja pa so le še poslabšala spočete zmote. Preseneča pravzaprav koliko ur, modrovanj in energije smo pripravljeni porabiti za snovanje bodočega "turističnega raja", trenutni lastni neurejenosti, kije osnova za takšne podvige, pa odmerjamo čisto skromno pozornost. Pa je v takšnem neredu potrebno le malo dobre volje in kakšen tolar, pa bo podoba že bistveno lepša. Če pa želimo v korak s tistimi, ki so svojo turistično podobo skrbno kovali in negovali, potem malo strahu z ustreznim odlokom, z uvedbo komunalne straže, z inšpektorji in miličniki, ki ne bodo pogledali stran, ker je nereda preveč. Je že tako, da je za mnoge še vedno najboljši vzgojni ukrep, tako kot sta rekla na zadnjem zasedanju Sveta mestne občine Velenje Herma Groznik in Adolf Štorman: "Mahni ga po žepu!" Prepričana sem, da je to tudi edina rešitev za naše mesto. Upam, da bodo to spoznali tudi svetniki mestne občine Velenje in čim prej sprejeli kakšen odlok, ki bo naredil red na tem področju. ■ Mira Zakošek NAZARJE - V nazarskem podjetju Mali gospodinjski aparati so v torek slavili. Odprli so namreč 720 kvadratnihe metrov novih prostorov, naložba je vredna 1,8 milijona DEM, gradnjo so pričeli januarja letos, pretežno pa jih bodo namenili razvoju. S tem uresničujejo smele napovedi izpred dveh let, da bo v Nazarjah nastal evropski center proizvodnje in razvoja malih gospodinjskih aparatov na motorni pogon za koncem Bosch Siemens. ■ (foto: A.O.) Prostore sta odprla predsednik koncema Bosch Siemens dr. Nestler In direktor MGA Jože Kuder. ■ ■■■■■■■■ Tradicija okrašenih vozov ostaja Nabor 1995 Tepec zmeraj najde večjega tepca, ki ga občuduje. N. Boileau, francoski pesnik Letošnji nabor, ki so ga pripravili na velenjski izpostavi mi-listrstva za obrambo, se je po aekaj dneh končal v torek dopoldne. V teh dneh se je pred komisijo, ki sojo sestavljali vodja izpostave Zdenko Slatnar, major Viktor Brglez, zdravnik dr. Bogdan Menih, socialna lelavka Vera Šinigoj ter Marta Krepel in Marjana Plajhner, zvrstilo 410 nabornikov. Od lega v Šoštanju 76 in v Smartnem ob Paki 13. Povsod so nabornike pozdravili tudi župani mest, nabor pa je potekal brez zapletov. Tradicija okrašenih voz, s katerimi se fantje pripeljejo na nabor, se ohranja, saj jih je bilo tudi letos precej. V Velenju sicer le v torek, ko so bili na vrsti naborniki iz okoliških krajevnih skupnosti, v Šoštanju in Šmart-nem ob Paki pa brez njih ni šlo. ■ bš, foto. lesi Naborniki v Šmartnem ob Paki Z nedeljsko tekmo predzadnjega kroga v prvi ligi med med Rudarjem in Jadranom smo sklenili nagradno igro Našega časa in NK Rudar, ki smo jo začeli s prvenstveno tekmo med Rudarjem in Korotan Suvelom. Privabila je mnoge ljubitelje nogometa oziroma iger na srečo. Eni ste bili zelo uspešni pri ugibanju, drugi manj; nekateri ste tudi izgubili, če se izrazimo po športno. Za domače navijače pa je bilo vsekakor najpomembneje, da so "rudarji" zmagovali. V bobenčku se je znašlo kar 74 kuponov. Nekateri ste imeli tudi več zadetkov, na vrh pa se je povzpel Matjaž Vrhovnik iz Velenja, ki je kar 10-takrat uganil pravilen izid. Prislužil si je laskovi naslov - NAJPOZNAVALEC RUDARJEVE IGRE in sezonsko vstopnico za brezplačen ogled VSEH Rudarjevih prvenstvenih tekem v naslednji sezoni na domačem igrišču. Dobri poznavalci Rudarjeve igre pa ste bili tudi Jože Javor-nik, Matevž Plešnik, Jože Ver-tot in Jure Kovač. Sreča se je v nedeljo nasmehnila Hajrudinu Kahrimanoviču iz Velenja (barvni TV), Ljudmili Polko iz Raven pri Šoštanju (letovanje za dve osebi v Španiji) in Danilu Golobu iz Gavc (pet ton lignita) Vsem iskreno čestitamo, hkrati se vodstvu Rudarja zahvaljujemo za sodelovanje v igri. Že sedaj pa obljubljamo, da bomo podobno igro "vrteli" tudi v naslednji sezoni. Srečnim rudarjevim navijačem je nagrade podelil predsednik Rudarja Janko Lukner. ■ (foto lešl) 9770350556014 Zgornja Savinjska dolina Določili občanski praznik GORNJI GRAD - Gornjegrajski župan Toni Rifelj je pred nedavnim sklical sestanek predsednikov vseh društev v občini, ki so ga v celoti namenili določitvi datuma praznika občine Gornji Grad. Bili so enotnega mnenja, da bo znani gornjegrajski praznik poslej tudi datum občinskega praznika. Program te znane dolgoletne turistične in narodopisne prireditve so zadnja leta oblikovali prebivalci vseh treh krajevnih skupnosti, ki sestavljajo novo občino Gornji Grad, zato je takšen sklep povsem razumljiv in utemeljen. Temu dejstvu so prilagodili tudi okvirni program letošnjih enotedenskih prazničnih prireditev. Osrednja proslava ob občinskem prazniku bo tako letos v Bočni, občinsko gasilsko tekmovanje bodo zaupali Novi Štifti, vrsta prireditev pa bo seveda tudi v občinskem središču. Predlog o novem občinskem prazniku mora seveda potrditi še občinski svet, namen praznika je še bolj povezati kraje in ljudi ob zgornjem toku Drete, praznovanje pa programsko postaviti na zgodovinske temelje. Uradno glasilo petih občin V občinah Mozirje, Nazarje, Ljubno, Luče in Gornji Grad so se dogovorili, da bodo ustanovili skupno "Uradno glasilo". V njem bodo objavljali odloke, predpise, razpise in druge akte in tako odločitve s sej občinskih svetov bolj približali vsem, ki morajo biti z njimi seznanjeni; s tem bodo odpravili iskanje po Uradnem listu RS in čakanje nanj, pocenili bodo objavljanje, vsi prejemniki pa bodo imeli na enem mestu zbrane uradne akte vseh petih občin. Glasilo bodo praviloma izdajali enkrat na mesec, ali po potrebi. Nadomestne volitve ŠMARTNO OB DRETI - V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti, ki sodi v občino Nazarje, se že pripravljajo na nadomestne volitve člana občinskega sveta. Te so potrebne zaradi tega, ker funkcija župana Ivana Purnata ni združljiva s članstvom v občinskem svetu. Volitve bodo 25.junija. ■ /p Žalec Ob 50 letnici konca druge svetovne vojne Osrednja slovesnost ob 50-letnici konca druge svetovne vojne v žalski občini je bila v soboto v Domu II. žalskega tabora v Žalcu. Pripravili so jo Zveza združenj borcev, občina Žalec in domači zavod za kulturo. Slovesnost je pričela s kratkim nastopom Godba na pihala Zabukovica, nato pa so jo nadaljevali z Zdravljico in kratkim nagovorom žalskega župana Milana Dobnika, ki ga je zaključil s Peterletovo mislijo: Vsak, kije dvignil roko nad brata, je poraženec in vsak, kije sposoben priznati svoj greh, in vsi, ki smo sposobni oprostiti, smo zmagovalci." Slavnostna govornica poslanka Državnega zbora Breda Pečan se je zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je postal maj tudi za Slovence mesec svobode. 'Vsa Evropa je praznovala takrat zmago nad najhujšim zlom modernega časa nacizmom in fašizmom. In Slovenci smo lahko ponosno in z dvignjeno glavo stali z ramo ob rami z največjimi evropskimi narodi, saj smo pokazali, daje mogoče celo brez lastne države in iz polnega niča, samo z voljo in dejanji velike večine naroda doseči navidez nemogoče: pregnati s svoje zemlje neskončno močnejšega okupatorja," je med drugim dejala. Posebej je tudi omenila, da je samo v žalski občini neposredno v boju proti okupatorju sodelovalo več kot pet tisoč ljudi oziroma četrtina takratnega prebivalstva. Proslavo so nadaljevali s koncertom Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane pod vodstvom Franca Gornika, z recitacijami je nastopila tudi Anka Krčmar, koncert pa je povezovala Jožica Ocvirk. Dvorana je bila je bila polna predvsem starejših občanov, ki so z navdušenjem pozdravili Partizanski zbor. Opaziti pa je bilo, da se proslave, razen župana, ni udeležil noben predstavnik strank slovenske pomladi, ki v žalski občini predstavljajo vladajoča koalicijo. ■ rox ljubljanska banka Splošna banka Velenje d.d. Velenje SPOŠTOVANI! Ste v dnevnem časopisju že zasledili vest, da bodo s 30. 6. 1995 iz obtoka izločeni bankovci za 5, 10,20, 50, 100, 500 in 1000 DEM, izdani v obdobju od 2. 1. 1960 do 2. 1. 1980 in da posamezne banke sirom Slovenije . zamenjavo starih z novimi bankovci tudi zaračunavajo ali pa tega sploh ne opravljajo? V LB Splošni banki Velenje d.d. smo našli način, kako vam lahko stare bankovce nadomestimo z novimi brez velikih težav in kar je najpomembnejše, brez zaračunavanja kakršnihkoli stroškov. Zadostuje že, da se z osebnim dokumentom in s starimi markami zglasite na eni izmed naših enot in se prepričate, da naša rešitev ustreza tudi vam. Illlllll Gradnja ceste napreduje Na odseku avto ceste Arja vas - Vransko, ki je dolg 21 km, dela že tečejo. Odsek je razdeljen na pet podod-sekov, na zadnjem na Vranskem, v dolžini 2,7 km, že tečejo gradbena dela, drugod pa pripravljalna. Kot je znano, cesto gradi italijansko podjetje Pon-tello TirrenaAcavi G. I. Z. v sodelovanju z Dars. ■ Besedilo in slika: -er Gradnja začasnega gradbenega naselja v Latkovl vasi. Medobčinsko tekmovanje mladih gasilcev V Lajšah 49 ekip Nedeljsko dopoldne je na letališču v Lajšah minilo v znamenju tekmovanja podmladka gasilskih društev, ki so združena v Gasilsko zvezo Velenje. Kar 49 pionirskih in mladinskih ekip se je pomerilo v znanju in moči, seveda v posameznih kategorijah. Med 11 pionirskimi ekipami so prvo mesto zasedli Šoštanjčani, druga je bila ekipa Šentilja in tretja Gaberke (prva skupina). Med 8 ekipami pionirk so največ točk dosegle Sentiljčanke, druge so bile Soštanjčanke in tretje dekleta iz Šaleka. Med 14 mladinskimi ekipami so zmagali Velenjčani (prva ekipa), drugi so bili mladinci iz Paške vasi in tretj i iz Škal. Med 11 ekipami mladink pa so zmagale mladinke Topolšice, druge so bile mladinke iz Lok-ovice in tretje iz Šentilja. Prve tri ekipe v vsaki disciplini so dobile pokale, pionirji iz Paške vasi pa so predali pionirski prapor, kije leto dni krasil njihove prostore, pionirjem Šoštanja. ■ bš Tekmovalo 700 mladih gasilcev V Petrovčah je bilo v soboto letošnje občinsko gasilsko tekmovanje pionirskih in mladinskih desetin. Skupaj je nastopilo kar 700 mladih gasilcev iz 36 društev občine Žalec. Pionirji in pionirke v starosti od 7 do 11 let so tekmovali z vajo z brentačo in štafetnim tekom. Pri pionirjih je zmagala desetina z Gomilskega, pri pionirkah pa desetina iz Grajske vasi. Mladinci in mladinke so tekmovali z vajo z ovirami in štafetnim tekom. Pri mladincih in mladinkah sta bili najuspešnejši desetini z Gomilskega. Med nastopom mladincev v vaji z ovirami. Na nova pota Zdraviliški kraji oziroma zdravilišča so bili prvi, ki so po naši osamosvojitvi začeli zdraviti naš turizem. Tudi tujci so dobili najprej zaupanje za take kraje, domačini pa so tako morali hoditi v zdravilišča, da so se lahko malo naplavali, ko pa nam je dejansko ostalo le še za lavor morja. Zdraviliški kraji so bili in ostajajo priljubljena mesta zja zbiranje različnih skupin. Tu se radi zbirajo razni strokovnjaki, pa tudi pripadniki raznih strank. Koncem tedna smo bili priča takim "zgodovinskim" dogodkom v kar dveh termah. Veljaki stranke našega premierja so se zbrali v Medijskih toplicah, pripadniki našega nekdanjega obrambnega ministra pa v bližnji Topolšici. Topolšica je tako v kratkem času gostila dve dokaj različni prireditvi. Ni še dolgo tega, ko je bila tu proslava 50-letnice podpisa kapitulacije, zdaj so se na kongresu zbrali člani socialdemokratske stranke. Nekdo bi dal površno oceno, da je bila prva prireditev po udeležbi sodeč v popolnosti široka, druga le omejena na eno stranko. Načelno to seveda drži, v resnici ni bilo tako. Nekatere stranke so namreč svojim članom "prepovedale" udeležbo na prireditvah v počastitev 50-letnice zmage, ker da imajo prerdeč znak. Nekatere so bile bolj tolerantne, saj so članom samim prepustile odločanje, ali na proslavo gredo ali ne. Dejansko pa so nekateri ocenjevali, da je bila to bolj levo-rdeča proslava. Pa je bilo to prvemu možu Topolšice oziroma Šoštanja všeč ali ne. Ta druga prireditev je bila resnično ožja, čeprav široka po načrtih. Lahko bi zapisali, da je bila osvajalna. Osvojiti želijo največ glasov na prihodnjih volitvah in popeljati našo državo na pot prave socialne demokracije. Drugačne, bi rekli nekateri, od tiste, ki jo ponuja stranka, ki naj bi se v socialno demokracijo prelevila iz stranke povsem drugačne barve. Vse bolj očitno postaja, da se pri nas že začenja dokaj resen boj za volivce. Možnosti, da bodo predčasne volitve, je sicer malo, toda nekateri so že pričeli tek na dolge proge za pridobitev čim več simpatizerjev. Bolje je zdaj dalj časa opozarjati na napake drugih, kot vse to skoncen-trirati na zadnji čas. Vse strani pa imajo seveda v rokah precej stvarnih možnosti, da pokažejo, kako ga lomi nasprotna stran. Predvsem opozicijske stranke s prstom kažejo na številne grehe vladne koalicije. Koljejo se celo v pozicijskih vrstah med sabo. Čudna so namrečpota politike, ko morajo biti včasih nekateri potrpežljivi in se zadovoljevatis tistim, kar imajo, da ne izgubijo vsega. Takim včasih ne pomaga niti pot v zdravilišče ali kakšen bolj miren hram. Ne vem, če si bodo druge stranke še izbrale kakšen zdraviliški lcraj za mesto svojih zborovanj. Nekatera zdravilišča so sicer pred leti še tudi imela barvne predznake, ampak stvari se spreminjajo. Seveda lahko pridejo na zborovanje tudi mimo take navezave. Moči bodo verjetno res še potrebovale, saj naj bi bil bodoči volilni boj še srditejši od dosedanjih, ne bi pa bilo slabo, če bi se na takih "zdravljenjih" navzeli še kaj kreposti! ■ (K) Županova beseda 4. kongres SDSS v Topolšici Janša ostaja predsednik V Kinodvorani v Topolšici je bil v soboto 4. kongres socialdemokratske stranke, na katerem je 235 članov kongresa izvolilo edinega kandidata Janeza Janšo za predsednika stranke v naslednjem mandatu. SDSS je dobila tudi novo predsedstvo, nadzorno komisijo, program in statut. Kongres so uvodoma pozdravili številni gostje, jjrvi pa je delegatom spregovoril župan Šoštanja dr. Bogdan Menih. Socialdemokrati so na kongres povabili vse stranke slovenske pomladi, vabilu pa se je odzval samo Marjan Podobnik, ki je v pozdravnem govoru poudaril, da si želi, da bodo po naslednjih volitvah skupaj sestavili ovali Narodni forum SDSS. Ti so izstopili iz SKD, ker so začutili, da imajo soroden program in se zavzemajo za enake vrednote kot SDSS. Preden so delegati glasovali o sprejemu novega.programa stranke, je spregovoril stari in novi predsednik Janez Janša. "Slovenijo danes zaznamujejo posebne značilnosti prehoda iz komunističnega vlado. Pozdravni telegram so poslali Zeleni Slovence in Demokratska stranka. Zatem so kongres pozdravili še predstavniki sorodnih strank iz tujine, spregovoril pa je tudi Jože Snoj, predsednik kulturnega foruma SDSS. Socialdemokratom so se v Topolšici pridružili Narodni demokrati, ki bodo po besedah Marjana Vidmarja oblik- režima. Ta prehod ni niti zaključen, niti ni vnaprej jasno, kakšna bo slovenska družba v bodoče. Socialdemokrati smo zaskrbljeni nad nevarnostjo koncentracije moči, bogastva in informacij v rokah ozkega sloja, in hkratnim odrinjanjem občečloveških vrednot ter obsežnih kategorij prebivalstva na družbeno obrobje," je povedal, preden je podrobno predstavil alternative, kijih ponuja SDSS. Te temeljijo na vrednotah, kot so svoboda, pravičnost, solidarnost in domoljubnost. Spregovoril je tudi o lastninjenju in povedal, da podpirajo notranje lastništvo zaposlenih, zahteval pa restriktivno urejeno možnost prodaje slovenske zemlje tujcem, strožjo finančno diciplino, ukinitev dohodnine za socialno šibke, odpravo vseh vrst neupravičenih privilegijev... Janša je spregovoril tudi o razlikah med SDSS in Združeno listo: "Socialna baza Soda Idemokratske stranke Slovenije in socialna baza Združene liste sta povsem različni. Oni niso naša konkurenca. Mi z njimi ne tekmujemo za iste glasove, saj imajo direktorji igralnic in ljudje z izjemnimi priviligiranimi pokojninami drugačne interese kot pa tisti, ki danes pošteno delajo in gospodarijo." Stranka je poleg novega programa, po številnih razpravah njenih članov, iz katerih je velo prepričanje, da bodo na naslednjih volitvah zmagali, sprejela tudi spremembe statuta. Te med drugim določajo, da morajo člani ob vstopu v SDSS podpisati izjavo, da niso nikoli bili člani tajnih služb in da bodo vrnili poslanski mandat, če bodo izstopili iz stranke. Poleg predsednika so izvolili še 14-člansko predsedstvo in nadzorni odbor. ■ Bojana Špegel ■ foto L. Ojstrsek DOGODKI Ivan Purnat, župan občine Nazarje "Popolno osemletko bomo imeli!" Z novo lokalno samoupravo smo se v petih občinah soočili z mnogimi nujnimi sprotnimi nalogami, ob vseh pričakovanjih prebivalcev nove občine Nazarje pa je na dan privrel zlasti problem osnovne šole in telovadnice ob njej. Odveč je pogrevati dolgoletna natezanja okrog izgradnje popolne osemletke med organi prejšnje občinske skupščine, Nazarjami in Rečico ob Savinji. Na Rečici se že dolgo let ne morejo sprijazniti z".zgodovinsko" napako predhodnikov, ki so ukinili popolno osemletko, večletna prizadevanja za gradnjo nove šole pa so prerasla v politične igre in spore. V Nazarjah so si dve desetletji prizadevali za izgradnjo telovadnice pri podružnični šoli, kije tudi še ni, telesna vzgoja pa je praktično nemogoča. Posebna zgodba je lanski razpis Ministrstva za šolstvo in šport, kjernazarska telovadnica najprej sploh ni prišla v poštev in je bila v program uvrščena šele po pravih bitkah. S tem pa v Nazarjah ne moremo biti zadovoljni. Smo občina, ki nima osemletke, sosednja občina Mozirje jo ima, s tem tudi Rečica ob Savinji, ki v to občino sodi. Nazarski šolarji se v višje razrede vozijo v Mozirje, otroci iz Smartnega ob Dreti v Gornji Grad, spet torej v sosednjo občino. Poleg tega bi bila gradnja v Nazarjah cenejša, saj je treba šolo le dograditi, seveda s telovadnico in tudi zemljišče imamo zagotovljeno. Vnazarski občini osemletko hočemo in si prizadevamo, da jo bomo imeli. To je naša velika obveza do občanov, kerje to želja in zahteva vseh prebivalcev, vseh dejavnikov in gospodarstva. Zagotovo našo odločitev utemeljujejo tudi strokovni vidiki, navsezadnje je tudi v.d.načelnika Upravne enote Mozirje Darko Repenšek na zadnji seji našega občinskega sveta jasno povedal, da telovadnica v kraju pomeni veliko več kot le telesno vzgojo in da je gradnja osemletke v Nazarjah logična posledica nove lokalne samouprave. Mozirje Proračun in poslovnik na junijski seji V četrtek popoldne in zvečer so dolgotrajno sejo opravili mozirski občinski svetniki, pač v skladu z obsežnim in zahtevnim dnevnim redom. Najprej so prvič obravnavali poslovnik občinskega sveta in se brez posebej razburljive razprave odločili, da ga bodo sprejemali na junijski seji, za pripombe pa so določili enotedenski rok. Predlog odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave je bil tudi v prvi obravnavi, vendar so postopek pospešili in odlok že sprejeli. Na podlagi tega odloka bodo občinsko upravo Gorenje Gospodinjski aparati Vse bliže certifikatu ISO 9000 V Gorenju Gospodinjski aparati so v polnem razmahu aktivnosti za pridobitev certifikatov ISO 9000. Strokovnjaki nemškega certifikacijskega organa TUF Bayern v Gorenju Gospodinjski aparati že opravili certifikacijsko prepresojo. Pri tem so ugotovili, da je uporaba sistema ISO 9000 v podjetju v največji meri skladna z zahtevami in dokazuje ustrezno zavest, motiviranost in usposobljenost zaposlenih do kakovosti. Presojevalci nemškega certifikacijskega organa TUF Bayern so v okviru predpresoje iskali odgovore na okrog 240 vprašanj certifikacijskega organa, vprašanja pa so se nanašala na izpolnjevanje predpisov oziroma uredb v okviru sistema vodenja in zagotavljanja kakovosti. ■ (ek) sestavljali oddelek za javne gospodarske zadeve, gospodarsko infrastrukturo in finance, oddelek za občo upravo, družbene dejavnosti in splošne zadeve, oddelek za okolje in prostor ter urad župana. Po prvi obravnavi predloga letošnjega občinskega proračuna so se dogovorili, da ga bodo sprejemali na naslednji seji. Predvideni prihodki proračuna dosegajo številko 270 milijonov tolaijev, pri tem pa je še povsem odprto financiranje kulturne in nekaterih drugih dejavnosti. Imenovali so komisije in odbore občinskega sveta in opravili ostale kadrovske zadeve, sprejeli pa so tudi sklep o določitvi javne infrastrukture na področju kulture; bolj preprosto to pomeni, da so kulturna oziroma prosvetna doma v Moziiju in na Rečici ob Savinji z vso opremo zaščitili pred morebitnimi drugačnimi interesi. Sklep je pomemben tudi zaradi tega, da bosta doma ostala v matičnih okvirih in bosta služila svojemu namenu POSLOVNE NOVICE Pozivamo vsa mala in srednja podjetja, ki žely o pridobiti certifikat kakovosti ISO 9000, da pošljejo svojo prijavo na Območno gospodarsko zbornico Velenje, Trg mladosti 2 ali na Službo za napredek poslovanja pri GZS, Dimičeva 9, Ljubljana, telefon 061/342-366. Združenje za lastništvo zaposlenih (DEZAP) razpisuje razpis za projekt LASTNIŠKA KULTURA ZAPOSLENIH II. Projekt bo izvajala angleško-slovenska strokovna skupina v osmih izbranih slovenskih podjetjih. Projekt se izvaja ob podpori Sklada Know How vlade Velike Britanije. Prednost imajo srednje velika podjetja, uspešna podjetja, ki imajo ugoden položaj znotraj svoje gospodarske panoge in podjetja, v katerih obstaja podpora zaposlenih in sindikata za izbrano pot lastninskega preoblikovanja. Obveščemo vas, da bo od 5. - 7. junija na Bledu potekala 8. mednarodna konferenca o elektronski izmenjavi podatkov pod naslovom POVEČANJE UČINKOVITOSTI TRGOVINE Z ELEKTRONSKIM POSLOVANJEM. Obveščamo vas, da se bodo v Bruslju 5. in 6. oktobra srečali proizvajalci in dobavitelji iz Belgije, Francije, Italije, Nizozemske in Nemčije. Vse podrobnejše informacije lahko dobite na Območni gospodarski zbornici Velenje, Trg mladosti 2, telefon 063/856-9820. in občanom ne glede na zahtevo Ministrstva za kulturo po prenosu lastninske pravice na državo. Obravnavali so tudi problematiko gradnje popolne osemletke na Rečici ob Savinji. Povedali so, da so že izbrali izvajalca idejnega projekta, odbor za igradnjo so pooblastili za odkup zemljišča, plačnik bo občina, v kratkem pa bodo obiskali Ministrstvo za šolstvo in šport, da bi pospešili postopek izgradnje. Pomemben je tudi dogovor o uresničevanju ustanoviteljskih pravic za devet javnih zavodov, skladov in javnega podjetja, ki imajo sedež v novi občini Mozirje. Do končnega dogovora z ostalimi štirimi občinami bo ustanoviteljske pravice izvrševala mozirska občina na podlagi njihovega soglasja. Na koncu so se mozirski svetniki odločili za takojšnjo izdajo turističnega prospekta Mozirja in Rečice ob Savinji, k sodelovanju pa želijo pridobiti še občino Nazarje, saj bi s tem pokrili zaokroženo celoto spodnjega dela Zgornje Savinjske doline, kar je edino smiselno. ■ jP ESO Oprema Nov dosežek V velenjskem podjetju ESO Oprema so pred nedavnim izdelali novo različico mobilne drobilno-sejalne naprave. Poglavitna značilnost tega novega izdelka je njegova izredna mobilnost, saj je na benega odpada, kot je beton in drugo. Mobilno drobilnico na kolesih so prejšnji četrtek uspešno preizkusili v kamnolomu Pirešica, te dni pa jo je že prevzel kupec iz Kočevja. To je kolesih. Naprava je izvedena kot prikolica, ki jo ob premiku priklopijo na običajni tovornjak. Njene tehnične značilnosti omogočajo normalen cestni prevoz, ki ne potrebuje spremstva. Nova mobilna drobilnica na kolesih bo gospodarno služila za primarno in sekundarno drobljenje vseh vrst kamna in reciklažo raznovrstnega grad- prvi izdelek te vrste v seriji naprav, ki so nujno potrebne v gradbeništvu, še posebej pri gradnji novih slovenskih avtocest. Obenem ta drobilnica na kolesih pomeni bistveno dopolnitev programa drobilno-sejalne tehnike, ki ga ESO Oprema razvija že več let. ■ vos Gornji Grad Kadrovske rešitve Na 7.redni seji prejšnji petek so gornjegrajski občinski svetniki največ pozornosti namenili kadrovskim zadevam v občinskem svetu in upravi. Za tajnika občinske uprave so imenovali Franca Pozniča, za sekretarja občinskega sveta oziroma namestnika predstojnika občinske uprave pa Nika Purnata, ki je doslej to dolžnost opravljal kot vršilec dolžnosti. Sprejeli so tudi odlok o ustanovitvi odborov občinskega sveta, izvedli volitve in na njihovi podlagi imenovali člane teh odborov. ■ iP AKTUALNO Šmartno ob Paki Za deset vaških skupnosti Šmarski občinski svetniki so se na 7.redni seji četrtek najprej lotili predloga odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Delovno gradivo so seveda obravnavali že prej, na osnutek ni bilo ne ustnih in ne pisnih pripomb, vseeno pa so se v četrtek znova kresala mnenja o številu in nazivu posameznih funkcij, za katere tiči razlog v nepoznavanju obsega potrebnih del, zato so se pojavile tudi neutemeljene govorice (in kanček nezaupanja na sami seji sveta tudi). Predsednik sveta Bojan Kladnik je že med razpravo in na koncu znova predlagal, da točko umaknejo z dnevnega reda, do junijske seje pripravijo dokončen predlog odloka in ga sprejmejo ali pa ne, kot je pribil. Točko so res umaknili in pri tem sprejeli še sklep, da se morajo svetniki obeh strank in župan sestati ta petek zvečer in uskladiti predlog odloka. Vsi so se namreč strinjali, da s tem ne smejo zavlačevati, da je za enega zaposlenega dela preveč, poleg tega kandidati za takšno zaposlitev vsekakor ne čakajo v vrsti in da je šmarska občina premajhna za takšne razprtije. Za tem so sprejeli osnutek odloka o financiranju političnih strank, ki so zastopane v občinskem svetu, odlok pa bodo sprejemali na naslednji seji. Osnutek odloka o ustanovitvi vaških skupnosti je bil naslednji na vrsti. Po nekaj konkretnih pripombah je prevladalo mnenje, da je ustanovitev skupnosti predvsem stvar krajanov samih in njihovih zborov, na podlagi pripomb bodo oblikovali predlog in nato sprejeli odlok. Z dnevnega reda so umaknili tudi osnutek odloka o nadomestilih plač oziroma izgubljenega zaslužka in povračila stroškov članom sveta. Predlog bo uskladila ustrezna komisija, ob tem pa velja povedati, da je šmarski župan verjetno edini daleč naokrog, ki v šestih mesecih še ni prejel nikakršnega plačila. Sklep o podaljšanju mandata upravnemu odboru Sklada stavbnih zemljišč so po daljši razpravi in nekaterih očitkih na račun drugih občin sprejeli s pripombo, da podaljšanje velja samo do konca tega leta. Preprečiti je treba zaviranje dela sklada, pri njegovi morebitni cepitvi pa se bodo v Šmartnem ob Paki sami odločili, s kom bodo v novem. ■ jp Borci in udeleženci NOB Velenje so se zbrali na skupščini Povezani v Območno skupnost Proračun (šele) naslednjič Občinski svetniki v Nazarjah so redno majsko sejo po dobrih štirih urah prekinili še preden so prišli do razprave o občinskem proračunu in o organiziranosti ter delovnih področjih občinske uprave. Preveč so se namreč zadržali pri prejšnjih točkah, ki so bile seveda tudi pomembne. Najprej so dali predhodno soglasje k izgradnji poslovno-stanovanjskega objekta na prostoru ob delavskem domu. Zelo se je zavlekla razprava o spremembi uredbe o taksah za obremenjevan- je okolja, v kateri je sodeloval tudi direktor Javnega podjetja Komunala Mozirje Jože Kumer. Dejstvo je, da je "taksa" drugo ime za nove cene, po poldrugi uri razprave pa so ugotovili, da svetniki niso imeli obsežnega gradiva, ki ga je predlagatelj pripravil v ta namen. Zato so se v torek zvečer znova sestali člani posebne komisije in direktor JP Komunala in uskladili predlog za naslednjo sejo. Precej časa so namenili tudi sklepu o vrednosti točke za določitev nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Po temeljiti obrazložitvi in zanimivi razpravi so sklep sprejeli. V naslednji točki se je predstavil v.d.načelnika Upravne enote Mozirje Darko Repenšek. Nazarski občinski svet namreč prvič ni pravilno glasoval, torej ni dal mnenja k imenovanju načelnika, tokrat je bilo drugače in svetniki so z veliko večino izglasovali mnenje. Obravnavali so še nekaj nujnih zadev, nato sejo prekinili in jo bodo kmalu nadaljevali. ■ jp Vrtec Velenje Manjši vpis je bil pričakovan V vzgojno-varstvenem zavodu Vrtec Velenje se je uradni datum za vpis v novo šolsko leto že iztekel, vendar so se v upravi zavoda odločili, da ga bodo podaljšali za nedoločen čas, kar pomeni, da na upravi Vrtca vpisujejo novince vsak delovni dan ob 6.00 do 15.00 ure. Ker nas je zanimalo, zakaj in tudi, kaj bo novega prinesla v velenjske vrtce jesen, smo se po odgovore odpravili k ravnateljici velenjskih vrtcev Metki Čas. "Vzroki, da smo vpis podaljšali, so predvsem v tem, da nekateri starši kljub vsem obvestilom niso vedeli, da je bil ta vpis že za prihodnje šolsko leto, drugi vzrok pa je seveda v tem, da je vpisanih otorok manj, kot imamo prostih friest. Do sedaj smo jih vpisili 170. Moram pa povedati, da vrtec zapušča okoli 450 malih šolarjev, tako da je prostih mest še kar nekaj," je bil jedrnat odgovor na prvo vprašanje, ki se nam je zastavilo ob podaljšanem vpisu. Vrtci se za predčasen vpis namreč odločajo zato, da lažje zastavijo delo po počitnicah in organizirajo skupine v posameznih enotah, saj lahko starši te izbirajo po želji. Dokler se seveda mesta ne zapolnijo. Že zato se vsem, ki bodo jeseni potrebovali varstvo za svojega malčka, splača pohiteti. In kaj bo novega prineslo novo šolsko leto v velenjskih vrtcih? "V novem šolskem letu bomo zaprli enoto Lukec v Domu učencev. Tam so bile doslej štiri skupine malih šolarjev. To kapaciteto nam bodo vzeli, ker je tam prostor predviden za drugačno dejavnost, pa tudi prostori niso bili najbolj ustrezni za naše delo. Glede na to, da smo vedeli, da bo število vpisanih otrok manjše, nismo iskali nadomestnih lokacij, tako da bomo pač morali otroke iz tega okolja preusmeriti v druge vrtce, kjer je še prostor." To, da bo vpis manjši, so predvidevali na podlagi demografskih gibanj v občini, iz njih pa je razvidno, da manjša rodnost tudi občine Velenje ni zaobšla. Ker je zaradi brezposelnosti doma več mamic, se pozna tudi to, vendar ne tako močno, saj vzgoja v vrtcu pomeni tisti del socializacije, ki ga družina ne more dati. "Družinska vzgoja je tista osnovna vzgoja, ki ji nihče ne jemlje njene velike vloge, prisotne pri razvoju vsakega otroka. Pa vendarle se v vrtcih lahko razvijajo drugačne kvalitete kot doma, saj otrok postane član enakovredne skupine otrok. Temu se prilagaja in išče svoje mesto v družbi. Moram povedati, da mnogi starši, ki izgubijo delo, kljub temu da nimajo več redne zaposlitve, še pripeljejo otroke v vrtec. Vključijo jih v krajše programe, v štiri ali peturne, za otroke, ki ne potrebujejo varst- va, pa pripravljamo tudi cicibanove urice. Res da se število otrok v cicibanovih uricah tudi manjša, a pogosto v prid vključevanja v dnevno varstvo," nam razloži Metka Čas. In kako bo jeseni z družinskim varstvom? Spomnimo se, da so v lanskem letu v Vrtcu Velenje zaradi različnih vzrokov ukinili kar nekaj teh skupin. "Ena izmed varuhinj, dve sta še ostali, bo imela družinsko varstvo še v prihodnjem letu, ker ima dovolj vpisanih otrok. Druga ima enega kandidata, pa tudi sama pravi, da bi želela delati pri nas v vrtcu." Ravno v teh dneh pa se malčki in vzgojiteljice že poslavljajo od letošnjega šolskega leta. Vsaka enota po svoje. Tinkara se je predstavila na OŠ MPT, Lučka in Lukec sta imela otroško olimpiado na mestnem stadionu, vtrci so se predstavili v avli občinske stavbe, drugi pa se na "slovo" še pripravljajo. Ubš foto: Aleš O. V Velenju je bila v četrtek, 25. maja, dopoldne redna letna skupščina Zveze združenj borcev in udeležencev NOB Velenje, ki je bila istočasno tudi ustanovna skupščina nove organiziranosti. Narekovala jo je nova lokalna samouprava. Borci, prej preko krajevnih organizacij povezani v Občinsko organizacijo ZZB NOB Velenje, so ustanovili Območno skupnost borcev in udeležencev NOB Velenje, ki povezuje krajevne organizacije vseh treh novoustanovljenih občin na območju nekdanje občine Velenje: Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Krajevna organizacija ZZB NOB Vinska Gora pa se tokrat za novo povezavo še ni odločila in bo, vsaj tako je rekel predstavnik, eno leto še ostala povezana v borčevski organizaciji svoje bivše občine, Žalca. Skladno z novo organiziranostjo so sprejeli statut in izvedli volitve. Območno skupnost borcev in udeležencev NOB bo vodil 11- članski izvršni odbor, ki mu bo predsedoval Jože Povše, v njem pa so še: Rudi Bajec, Ciril Joger, Ivan Tamše, Zvone Štemberger, Franc Korošec, Anton Tevž, Franc Hudomal, Martin Ojsteršek, Stane Hudales in Bogo Gnezda. Za predsednika nadzornega odbora so izvolili Staneta Šrota, za člana ga Branimirja Petka in Jožeta Zevarta, predsednica častnega razsodišča bo Marija Žorž, člana pa Slavko Brglez in Kristina Vouh. Jože Povše je sicer uvodoma poudaril, da med borci ni več tiste zagnanosti in elana, ki je bila prisotna, ko so bili še mlajši, a se jim v četrtek ob poslušanju tistega, o čemer so govorili, to ni preveč poznalo. V zgodovinskem leni, ko svet praznuje 50- letnico zmage nad fašizmom in konec druge svetovne vojne, so se tvorno vključili v vse proslave in se trudili, da bi ostal živ spomin na preživeto. V Velenju so se odločili, da skupščina ZZB NOB Velenje odstopi ves zgodovinski material Muzeju Velenje. Prepričani so, da bo z ureditvijo muzeja gradivo bolj dostopno obiskovalcem, ki se bodo želeli podrobneje seznaniti z novejšo zgodovino Šaleško - mislinjske doline. "Trudimo se, da bi ostal živ spomin na preživeto in da bi s tudi mlajši rodovi, ko že nas nebo | več, znali spoštovati in ceni žrtve, ki so bile potrebne ; preživetje slovenskega življa," je rekel Jože Povše, ki se je v svo-| jem zaključnem govoru skupščini dotaknil tudi razdelje-1 nosti slovenskega naroda dogodkih med in po vojni. "Naredimo že nekrat konec z obdolžitvami, saj poti nazaj i več. Nehajmo se ozirati nazaj it uprimo pogled naprej, tisto i nazaj pa zaupajmo zgodovini, f1 smemo in ne moremo pa dovoliti, I da nekdo poskuša zgodovino I pisati tako kot je njemu po volji I In prav to je naša bodoča naloga,! ki jo bomo skušali objektivnol zagovarjati in dokazovati, če bo to| potrebno." Milena Krstič - Planinci Z ustanovne skupščine, Obrtna jzbornica Velenje Članstvo - druga najpomebnejša "posledica" Tega ne pravijo le na velenjski območni obrtni zbornici, ampak tudi v njeni krovni organizaciji -Obrtni zbornici Slovenije. Zbornica, trdijo, je stanovska in strokovna organizacija, ki so jo obrtniki (in ne država) ustanovili zato, "da brani naše interese in se zavzema za to, da bi lahko bolje delali in živeli." Prva "posledica" nove zakonodaje na tem področju je novo obrtno dovoljenje, ki je hkrati dokaz, da so njegovi imetniki člani uglednega in vedno bolj cenjenega obrtniškega stanu. Članstvo kot druga "posledica" zagotavlja v prvi vrsti varnost, saj za obrtniki "stoji" močna organizacija (47.000 obrtnikov - fizičnih oseb v Sloveniji), ki kot uradni partner države na tem področju sooblikuje pogoje za njihovo poslovanje. Mesto obrtnikov je torej mesto v družbi majhnih in srednjih podjetij ter posameznikov, za katere so značilni enaki problemi in enaki interesi (različni od interesov "velikih"). Do sedaj je bila obrtna zbornica pri zagovarjanju teh interesov kar uspešna. Poleg varnosti ne gre prezreti pomoči in dejavnosti svetovalnega servisa. Obrtna zbornica Slovenije skupaj z območnimi tovrstnimi zbornicami v času svetovalnih ur (tri dni v tednu) namreč nudi svojim članom še kako dobrodošle informacije ter nasvete glede davkov, poslovnih knjig, pravnih zadev, zunanje trgovine, financ in podobno. Tretja prednost članstva je brezplačno prejemanje revije Obrtnik, ki je z 58.000 izvodi največji in najbolj množično bran poslovni časopis v Sloveniji. Člani Obrtne zbornice Slovenije lahko tudi neposredno vplivajo na svojo stroko - bodisi preko delovanja v strokovnih sekcijah ali z vključevanjem v vse oblike izobraževalnega procesa v obrti. Lahko si sami vzgajajo kadre, sodelujejo pri pripravi učnih programov za njihovo dejavnost, na seminarjih obrtne zbornice se lahko dodatno izobražujejo sami obrtniki ali pri njih zaposleni 'delavci... Pri naštevanju prednosti, ki jih prinaša članstvo, nikakor ni mogoče zaobiti poslovne koristi na področju promocije. Člani imajo namreč možnost organiziranega nastopanja na raznil sejmih doma in v tujini, lahko si vpišejo v Banko poslovnil podatkov Obrtne zbornic Slovenije, ki jim omogoča vstopi različne poslovno-in formacijske sisteme doma in v tujini, di poslovnih srečanj in konferenc? organizaciji obrtne zbornice ni omenjamo posebej. In nezadanje: Obrtna zbornic Slovenije je nekakšen "obrtnišk sindikat", opravlja vlogi obrtniškega združenja delodajal' cev in zastopa njihove interese I pogajanjih z delojemalci i državo (ta dolžnost počasi prehaji na obrtniško združenje delodajal cev OGISTTA). ■ (tp) Kdo bo boljši In kdo močnejši? To se Je vedelo šele na koncu prikupno igrive otroške olimpiade varovancev vrtcev Lučka In Lukec. Kako jje z vpisom v vrtce VVZ Šoštanj? Lučka in Brina zasedeni V Šoštanju so uradno z vpisom v vrtce Vzgojno varstvenega zavoda že končali. Direktorica VVZ Šoštanj Marija Kuzman nam je povedala, da so v obeh šoštan-jskih vrtcih, Lučki in Brini, vpis končali v predvidenem času in vpisali toliko otrok, kot so imeli prostora. V Lučko je na novo vpisanih 40 otrok, v Brino v program priprave na šolo pa 24 otrok. Opažajo sicer, da bi marsikdo od staršev rad svojega otroka v vrtec Šoštanju vključil tudi med letom, vendar to ni mogoče, ker se že nekaj let zapored ukvaijajo s pomanjkanjem prostora. "Tudi letos je za sprejem otroka v šoštanjski vrtec med letom zaprosilo nekaj staršev, vendar smo jih morali zaradi pomanjkanja prostora zavrniti," pravi Kuzmanova. In to je najbrž tudi razlog, da se v Šoštanju starši držijo predvidenih terminov v katerih vpisujejo otroke za novo "šolsko" leto. Drugače pa je v Topoišici in Šmartnem ob Paki, kjer se starši že zato, ker vedo, da je prostora dovolj, ne držijo predvidenih datumov za vpis. Tako bo v Topoišici in Šmartnem ob Paki otroke še možno vpisati tudi kasneje. "To je čisti psihološki moment," ugotavljajo v Vzgojno varstvenem zavodu. "V Šoštanju ljudje vedo, da zaradi prezasedenosti obeh vrtcev, vpis med letom ni več možen, medtem ko se v Šmartnem ob Paki in Topoišici mesto vedno najde. Starši vedo, da se bo mogoče vpisati tudi kasneje," pravijo v VVZ Šoštanj. Februarja so imeli v vrtcu Lučka na Koroški cesti v Šoštanju, kamor so vključeni otroci od do 6. leta starosti 133 otrok v šestih oddelkih; v Brini na Kajuhovi cesti pa v štirih oddelkih priprave na šolo 91 otrok. Vrtec Urško v Topoišici je v treh oddelkih v starosti od 1. do 7, leta obiskovalo 53 otrok, v enoti Maja v Šmartnem ob Paki pa v petih oddelkih v starostni skupini od 1. do 7. leta 102 otroka. m mkp GOSPODARSTVO Bolniškj jzostanki "sesuvajo" uspešna^podjetja B Ne. Ni še narejeno. Delavci so bolni ...,r Če bo šlo tako naprej, se v Gorenju Gospodinjski aparati bojijo, da dolgo ne Hborfo zdržali tekme s konkurenco in bodo morali maten delež proizvodnje in trga prepustiti drugim, najbrž tujcem. S podobnimi skrbmi se že nekaj časa ukvarjajo tudi drugi ugledni slovenski proizvajalci, ki svoje delo tržijo in potrjujejo na tujem, kamor so se z velikimi napori usmerili po izgubi jugoslovanskega trga po letu 1991: Mura, Labod, Krka, Aero, Droga... Izjemne napore, da ohranijo mesto, ki so si ga izborili, jim vztrajno rušijo bolniški izostanki zaposlenih. Ti so dosegli tak nivo, da marsikje že bijejo plat zvona. Samo v Gorenju Gospodinjski aparati, kjer zaposlujejo okoli 4200 delavcev, je dnevno v poprečju zaradi bolezni odsotnih od 9 do 10 odstotkov zaposlenih, v nekaterih proizvodnih obratih se ta delež povzpne celo do 20 odstotkov. "Stvar je že tako resna, da v nekaterih obratih zaradi bolniških izostankov preprosto ne moremo več zagotavljati normalne proizvodnje. Pa za tako veliko odsotnost ni nobene zdrave logike," ugotavlja direktor kadrovsko splošnega področja v Gorenju Gospodinjski aparati Drago Bahun. Nobene logike za porast bolniške "Pri nas smo v zadnjih letih število zaposlenih na mehak način 7. dokupi let za upokojitev, invalidskimi upokojitvami, od- pravninami znižali za okoli 1200 delavcev. Upokojili so se, to je jasno, starejši delavci, pri katerih je tudi sicer logično pričakovati, da bodo pogosteje bolni kot mlajši. Če ob tem omenim tudi trend novega zaposlovanja mlajših delavcev, smo zdaj mlad kolektiv, zato je porast bolniških izostankov še toliko manj logičen. Ob tem, da je porast bolniške odsotnosti pri starejših Drago Bahun: "Porast bolniških izostankov se časovno ujema s sprejetjem zakona o zdravstvenem varstvu." delavcih veliko manjši kot pri mladih. Ker preprosto nismo mogli razumeti, kaj se dogaja, smo se lotili temeljite analitične obravnave problema, pri čemer pa prišli do spoznanja, da glavnih vzrokov porasta bolniških izostankov ne gre iskati v podjetju." V pomoč in za izhodišče pri obdelavi problema jim je bilo leto 1991 in kasneje, ko je Gorenje izgubilo celotno jugoslovansko tržišče, ki ga je bilo potrebno nadomestiti drugje. "Ljudje najbrž v strahu za svoje delovno mesto, takrat je šlo zares, gre pa zares tudi danes, niso izostajali z dela. Bali so se za svoje delo in izgubo socialne varnosti. Bolniški izostanki so se znižali na minimum. Štiri leta smo sanirali razmere in uspeli. Danes imamo ogromno dela, ljudi pa v bolniški," razlaga Drago Bahun. "Obratne" zdravnike zamenjali osebni zdravniki In ko so analizirali naprej in se povezali tudi z drugimi večjimi in uspešnimi slovenskimi podjetji so zvedeli da se tudi ta ukvarjajo z nerazumljivim porastom bolniških izostankov, ki pa Kdo pravi, da ni dela? V Gorenju Gospodinjski aparati se skupno z Območno enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje trudijo, da bi našli 15 delavcev za delo v proizvodnji. "Mislite, da so? Dajte no mir! V štirinajstih dneh nam je uspelo z izjemnimi napori najti tri, ki bi se zaposlili. Problem skušamo reševati z nadurnim delom, a kaj, ko to povzroča še več bolniških Izostankov. Začaran krog," ugotavlja Drago Bahun. se, zanimivo, časovno ujemajo s sprejemom zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je bil sprejet februarja 1992. Nov zakon je, kot veste, zmožnosti ali nezmožnosti opravljanja konkretnega dela. Ta kriterij pa je z novo zakonodajo odpadel. V povezavi z obratnimi zdravniki je imelo podjetje tudi možnost preventivnega pristopa, Zgovorno gibanje bolniških izostankov v Gorenju Gospodinjski aparati v zadnjih desetih letih Delavci Gorenja pri 70 izbranih zdravnikih Za zaposlene v Gorenju Gospodinjski aparati je pred novo organiziranostjo zdravstva skrbelo v obratnih ambulantah 7 zdravnikov. V aprilu so zaposleni v Gorenju Gospodinjski aparati obiskovali 70 izbranih osebnih zdravnikov, ki ne poznajo narave dela zaposlenih. "Primer: najbrž bi jaz, če bi si zlomil prst na roki, lahko delo normalno opravljal in bolniška ne bi bila potrebna. Drugače je z delavcem, pri katerem so ročne spretnosti nujne. A tega zdravniki ne upoštevajo, ker ne poznajo dela, ki ga opravljajo njihovi pacienti," je nazorno nakazal problem Drago Bahun. uvedel institut svobodne izvire osebnega zdravnika, ki jih zdravi in hkrati odobri bolniški izostanek do 30 dni. Pred tem so v Gorenju Gospodinjski aparati, podobno kot v drugih večjih podjetjih, imeli obratne ambulante. Zdravniki, ki so delali v njih, so poznali pogoje dela in delovna mesta svojih pacientov. Celoviteje in bolj poglobljeno so ocenjevali, ali je delavec glede na svoje zdravstvene težave res nezmožen za delo na konkretnem delovnem mestu. "Obratni zdravnik je imel v ospredju oceno denimo skupne analize vzrokov poklicnih bolezni in podobno. Danes to zaradi množice zdravnikov, h katerim naši delavci hodijo, odpade," pravi Drago Bahun. V Gorenju Gospodinjski aparati so danes prepričani, daje razlog za izreden porast bolniških izostankov od leta 1993 naprej nova sistemska ureditev zdravstva, ki jo je družba uvedla popolnoma nepripravljena in da so se težave začele z ukinitvijo obratnih ambulant in uvedbo instituta svobodne izbire osebnega zdravnika. Bolniška do 30 dni v breme podjetij "Izjemno so se povečali bolniški izostanki do 30 dni, ki gredo v celoti v breme podjetja. V praksi se večkrat dogaja, da se bolniška prekine pred 30. dnevom, po nekaj dneh dela pa gre delavec spet v bolniško. V zasebnem zdravstvu pa je ekonomska logika prav tako povzročila svoje. Zanimivo je namreč, da je opazno največje odobravanje bolniške prav pri zdravnikih v privatni praksi," ugotavlja direktor kadr-ovsko-splošnega področja Gorenja Gospodinjski aparati. "Ker podjetja plačujemo bolniške izostanke, bi morali imeti vsaj to pravico, da se pri pisanju bolniških izostankov upošteva faktor delovnega mesta," je prepričan Drago Bahun. V Gorenju dogajanja ne opazujejo nemo in ob strani. Da bi stvari rešili v skupno korist, so opravili že vrsto aktivnosti, od pogovorov z zdravniki do pogovorov z zaposlenimi. Šli so celo tako daleč, da dodatno nagrajujejo prisotnost! Predvsem pa bi si želeli celovitejšo razpravo o vzrokih vsesplošnega porasta bolniške odsotnosti v Sloveniji, s posebnim poudarkom na porastu v gospodarstvu. "Ta bistveno vpliva na nizko izkoriščenost delovnega časa in povečuje stroške delovne sile. Zaradi tega pa se povečuje pritisk na zniževanje plač v gospodarstvu. Mislim, da je dolžnost te družbe, da se tem dejstvom posveti. Najbrž bi bilo treba najprej pripraviti celovito analizo uresničevanja zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju." ■ Milena Krstlč - Planine Sofinanciranje pripravništva Sofinanciranje pripravništva spada med programe pospeševanja zaposlovanja iskalcev prve zaposlitve v svojem poklicu. Program ni namenjen delodajalcem, temveč brezposelnim osebam s poklici od IV. stopnje dalje. Sofinanciranje pripravništva ni pravica iskalcev zaposlitve, ampak je ukrep Zavoda, zato se vloge delodajalcev ne obravnavajo po upravnem postopku. Presoja, kateri kategoriji iskalcev zaposlitve bo odobrena subvencija, je torej v celoti na strani Zavoda in je odvisna od razpoložljivih sredstev. Od 1. 6. 1995 veljajo zaradi pomanjkanja sredstev naslednji kriteriji za izvajanje programa sofinanciranje pripravništva: I 1. Vključujejo se lahko samo pripravniki s čakalno dobo na Zavodu nad 12 mesecev. Izjem ni! 2. S tem prenehajo veljati dosedanja navodila za izvajanje programa sofinanciranja pripravništva z dne 30. 8. 1994! Postopek za sodelovanje v programu sofinanciranja pripravništva je naslednji: Organizacija oziroma delodajalec vloži na območni enoti zavoda, na območju, kjer ima sedež, vlogo na predpisanem obrazcu RZZ-P/1-94. Priložiti mora prijavo potrebe po delavcu (obr. PD 0,48), program pripravništva ter dokazilo o številu zaposlenih (zasebna podjetja). Zavod napoti ustreznega pripravnika, ki podpiše izjavo o prevzemu odgovornosti v času opravljanja pripravništva. S pogodbo o medsebojnih obveznostih in pravicah pri zaposlitvi pripravnika se določi višina in dolžina sofinanciranja, ki sta odvisni od stopnje izobrazbe pripravnika. Izhodišče za določitev subvencije osebnega dohodka pripravnika pa je bruto zajamčeni OD, povečan za prispevke delodajalca. Subvencija osebnega dohodka se dodeli v naslednji višini: - za V. stopnjo izobrazbe - 60 % bruto ZOD (II: bruto) - 6 mesecev - za VI. stopnjo izobrazbe - 780 % bruto ZOD (II: bruto) - 9 mesecev - za VII. stopnjo izobrazbe - 80 % bruto ZOD (II: bruto) -12 mesecev Poleg subvencije osebnega dohodka zavod povrne tudi stroške prevoza, ki so definirani z desetimi conami kilometrov oddaljenosti ter odstotkom neto zajamčenega osebnega dohodka. Strošek prevoza se skupaj s subvencijo za delno nadomestitev OD pripravnika nakazuje mesečno, direktno na žiro račun delodajalca brez zahtevkov za refundacijo. ■ Tanja Zapušek, dipl. psih. Republiški zavod za zaposlovanje Območna enota Velenje V korak z Evropo Topolšica - Gorenje in Območna gospodarska zbornica Velenje bosta pripravila danes, 1. junija, v Termah Topolšica simpozij o kakovosti "V korak z Evropo". Njegov poglavitni namen je povezati strokovne institucije s področja kakovosti, izvozno usmerjena podjetja in vse tiste, ki bi radi stopili "V korak z Evropo". Na posvet sta organizatorja povabila predstavnika podjetij, člane območnih gospodarskih zbornic Velenje in Dravograd. Na simpoziju "V korak z Evropo" bodo predstavili slovenske institucije, ki sodelujejo pri celovitem obvladovanju kakovosti, svetovalne firme, ki pomagajo premagovati poslovne težave podjetij in na konkretnih primerih pokazati, kako pridobiti certifikat kakovosti ISO 9000. M(ek) Varno delo s kmetijsko mehanizacijo S sodelovanjem Strojne industrije SIP Šempeter, Gorenja Trgovina in Sveta za preventivo in vzgojo v prometu je pripravila pred nedavnim Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije v bližini Polzele prikaz varnega dela s traktorji in standardnimi traktorskimi prikolicami. Na prikaz so organizatorji povabili porabnike kmetijske mehanizacije, kmete, kmetijske šole, pospeševalce in vse, ki skrbijo za varnost pri delu v kmetijstvu. Dobršen del Slovenije je, kot je znano, porasel s travinjo, ki predstavlja osnovno krmno bazo slovenske živinoreje. Pravočasno in kakovostno spravilo krme in s tem dobre prireje in mlečnost pa sta v veliki meri odvisna od primerne mehanizacije. Ugotavljati pa je mogoče, da je varno delo s kmetijsko mehanizacijo vse prevečkrat zapostavljeno. Tako so zato podrobno prikazali osnovna načela varne uporabe traktorjev s priključki za spravilo krme, predstavljena je bila specialna mehanizacija za strmine, "krščena" pa je bila tudi Sipova nakladalna prikolica Senator 26/9 . ■ ek VINO LJUBLJANA 41. MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO- VINARSKI SEJEM OD 5. DO 9. JUNIJA 1995 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V UUBUANI Uživajte v tisočerih cveticah, ki so zacvetele po vinskih deželah sveta in slovenskih vinogradniških rajonih. Poleg svežnja novih imen in telefonskih številk, s katerimi si boste olajšali delo aH poskrbeli za zabavo, poleg nepozabnih vtisov in okusov, domov odnesite še priročnik, ki vam bo pomagal le - te priklicati v spomin in ga prejmete ob nakupu vstopnice. In ker vino in volan ne gresta skupaj, se na sejem pripeljite z vlakom Slovenskih železnic. Ceneje, predvsem pa z mnogo več dobre volje. Ko vino razodene svoje skrivnosti... Aji LJUBLJANSKI SEJEM I ; IN ODMEVI ———— Odnos do živali - zrcalo človekovega značaja Veliki francoski humanist Romain Rolland je zapisal: "Okrutnost do živali in še brezčustnost do njihovega trpljenja, je po mojem eden najhujših grehov človeštva, je osnova človekove pokvarjenosti!" V vseh društvih proti mučenju živali po vsej Sloveniji smo si zadali nalogo, da je nujno potrebno z vsemi silami začeti spreminjati negativen odnos do živali. Spoznanje, da imamo opraviti z bitji, ki občutjio ravno tako kot človek trpljenje, bolečino, strah pred surovostjo, lakoto, žejo, vročino, mraz..., nas je obvezalo, da se zavzamemo za njihove pravice. Vrste zaščitnikov živlai so še prekratke, zato prosimo vse ljubitelje živali in somišljenike, pomagajte nam! Če boste opozorili soseda, da s svojo živaljo ne avna ustrezno, ste storili že veliko. O nepravilnem in nečloveškem ravnanju z živalnjo lahko opozorite policijo, veterinarsko postajo, prijavite lahko sodniku za prekrške ali pa najbližjemu društvu proti mučenju živali. Opozarjamo, da so kazni občutno visoke. Pri naših naporih nam naj bi se pridružile tudi šole, predvsem naj bi učitelji zbujali mladini ljubezen do živali, kajti tudi med mladimi je opaziti veliko agresivnosti do nemočnih živali. Prav tako prosimo župnišča, župnike, da najdejo priliko, ob kateri vernikom z besedo priporočajo, naj imajo strpen odnos do živali in naj bodo do njih prizanesljivi. Dogaja se, da zaradi nevednosti, malomarnsoti, surovosti, slabih odnosov v družini ali alkohola pri hiši, žival trpi, shira, pogine zaradi lakote in žeje. Ta dejanja so človeka nevredna in po zakonu so kazniva. Med vsemi živalmi je zaradi slabega odnosa najbolj prizadet pes, najbolj zvesto bitje, čuvaj, varuh in tudi krešitelj marsikaterega človeškega življenja. Prtihaja poletje in vroči dnevi, zato opozarjamo, da ne bo pes trpel sončne pripeke, naj ima primeren senčni prostor, da bo imel stalno svežo pitno vodo in ustrezne vsakodnevne obroke neoporečne hrane (mladi psički se hranijo do enega leta štirikrat na dan), da ima leseno pasjo uto, primerno veliko z nepremočljivo streho. Če je pes privezan, veriga ne sme biti krajša od treh metrov, ovratnica ga ne sme drgniti ali stiskati, pes naj ne bo v premajhnem pesjaku, tla naj ne bodo cementna. V primeru bolezni mu nudite zdravstveno pomoč. Ostaremu ali neozdravljivemu psu podarite nebolečo smrt, ki jo opravi živinozdravnik. Ker je pes družabno bitje, ki ljubi svojega gospodarja, mora čutiti, da je član družine, zato naj ne bo njegovo bivališče osamljeno, takšen pes trpi, počuti se zavrženega. Prepovedano je urediti bivališča psom na balkonih, terasah, kleteh, garažah ali imeti privezane na oddaljenih skednjih, poljskih objektih in drugih neprimernih prostorih. To je mučenje živali. Priklenjen pes, zamrežen v pesjaku ali pes, ki živi v stanovanju, se počuti ujetnika, zato ga je treba dnevno spuščati, da se sprosti. Ljubezen do živali je dolžnost vsakega kulturnega človeka. Ja, dober gospodar je blagor in v veselje psu! ■ Članica društva proti mučenju živali - Celje, Štefka K. Bili smo oglju-fani s certifikati V Našem času je bil dne 18. 5. objavljen zapis g. Hermana Rigelnika in vodje pravne pisarne pri Agenciji za trg vrednostnih papirjev ge. Lidije Nikolic. Le v Našem času sta bila objavljena oba teksta v celoti, ostali časopisi so objavili samo Rigelnikovo pismo ali povzetek obeh tekstov. V Našem času ni objavljenega nič takšnega, kar bi ne bilo že v ostalih časopisih. Tudi tokrat ni nobenega vsebinskega odgovora, niti ne na vprašanje, zakaj me je družba Fingoren, katere (samo?) predsednik je g. Herman Rigelnik, tako zavedla, da sem ji dal certifikat. Prav tako ni odgovora na vprašanje, kdaj bom dobil certifikat nazaj. Gospod Rigelnik piše, da me osebno ne pozna, v pisnem odgovoru na moj zapis v časniku Slovenec pa se je hitro spomnil, da sem bil v času, ko je on vodil Gorenje, obrvnavan na disciplinski komisiji in na sodišču. Ker se me niso mogli drugače znebiti iz Gorenja, so sprožili pravo gonjo proti meni, sodišče pa je nato ugotovilo, da so bile vse obtožbe neresnične in mojo popolno nedožnost. Gospod Rigelnik je za razsodbo sodišča dobro vedel, vendar jo je zamolčal. Priče lahko potrdijo, da je že takrat žal zelo dobro vedel zame... Nobene obsežne javne kampanje proti g. Rigelniku nisem pričel s svojim pismom, kot mi očita. Ker nisem uspel s pritožbo za vrnitev certifikata na sedežu družbe Fingoren, sem poslal dopis pristojnim ustanovam in javnim občilom. Čeprav sem že javno zanikal, me g. Rigelnik vnovič lažnivo obtožuje, da sem poslal pismo tudi številnim posameznikom. Namen mojega pisma sred- stvom obveščanja ni bil škodo-vanje dobremu imenu g. Rigelnika, kot se mu dozdeva, pač pa samo to, da se izve resnica in popravi krivica. Srž člankov, objavljenih v Našem času je, da naj bi pravna služba Agencije za trg vrednostnih papirjev ugotovila, da je bilo poslovanje te družbe v skladu z zakonodajo. Moje navedbe, da smo bili ogoljufani s certifikati, pa naj bi bile torej netočne. V svojem zapisu nisem nikjer trdil, da je bilo samo poslovanje družbe Fingoren nezakonito ali da bi bila družba ustanovljena na nezakoniti podlagi. Pojasniti pa je treba, da je družba izdala tri prospekte: enega uradnega, ki ga je morala predložiti Agenciji in h kateremu nimam pripomb, in dva neuradna, ki sta jasno in odkrito zavedla ljudi - mislili smo, da dajemo svoje certifikate Gorenju. Morda pravna služba Agencije ni razpolagala z neuradnima prospektoma, ki smo ju prejemali na dom. Res pa je tudi, da velja pregovor, da je pravnih mnenj toliko, kolikor je pravnikov, še posebno, če se morda čutijo za kaj soodgovorne... Zato bi bilo dobro, če bi še kakšna druga pravna institucija preverila, ali je to, da te nekdo zavede in daš certifikat na nepravo mesto in zato izgubiš ponos, zakonito ali ne. Oba neuradna prospekta kot tudi oblika črk in ime družbe sta odkrito zavajal ljudi, da gre za družbo v lasti Gorenja. Kako naj sicer razumemo naslednjo navedbo v prvem priložnostnem prospektu družbe Trdnjava: "Samo enkrat v življenju se vam ponuja priložnost, da stopate na poti k uspehu skupaj z Gorenjem" ali: "Prvi korak zaupanja ste naredili z nakupom izdelka Gorenje. Upamo, da vas nismo razočarali, naredite še drugi korak in vložite svoj certifikat v pooblaščeno investicijsko družbo Trdnjava." Certifikati so se vpisovali v uradnih prostorih Gorenja, vodilne osebe te zasebne družbe pa so bili donedavni člani najvišjega vodstva Gorenja. Ko smo bili zavedeni, da vlagamo certifikate v Gorenje, v resnici pa smo jih dali družbi v last privatnih oseb, smo bili v resnici ogoljufani tako moralno kot materialno. Če bi dali certifikate Gorenju, ki jih tudi zbira za svoje lastninjenje, bi bili deležni 50-odstot-nega popusta. Ko bi bilo na voljo več certifikatov za interno razdelitev, bi bil večji tudi njihov presežek pri notranjem odkupu. To pa pomeni, da bi bilo treba udeležencem notranjega odkupa zbrati ustrezno manj denarja. Čeprav sem že dal pojasnilo, g. Rigelnik vnovič navaja neresnično trditev, da sem pogodbeno delal za MORS. Spusti se celo tako daleč, da z lažnim citatom, češ da sem sam zapisal, da sem delal "na nekem projektu", namiguje na to, da bi bil ta projekt Civilna iniciativa in da bi bil jaz za to plačan. Pogodbeno sem delal kot izvajalec za podjetje Gorenje Inova, ki je sodelovalo pri projektu skladiščenja za potrebe Ministrstva za obrambo. Raznih pogodbenih izvajalcev je bilo pri MORS na stotine. Ali so bili po Rigelnikovi logiki vsi člani Civilne iniciative? Vztrajno povezovanje mene in Civilne iniciative je navadna oslarija. G. Rigelnik naj raje paranoični lov na Civilno iniciativo nadaljuje kje drugje, mene pa naj pusti pri miru. Končno pa bo moral g. Rigelnik svoje obtožbe proti meni v zvezi s Čivilno iniciativo dokazati na mestu, ki je za to pristojno. G. Rigelnik, nič ne bo pomagalo, če boste za vsako upravičeno kritiko na vaš račun tistega, ki jo izreče, obtožili kar pripadnosti neki misteriozni organizaciji in ga tako skušali diskvalificirati. Smolo imate, ker so številni ljudje prejeli vaše propagandno gradivo in vaše pismo na dom in so si lahko ustvarili svoje mnenje, ki ustreza resnici. ■ Rudi Leskošek, Velenje Nobeno drevo ne sme pasti Stanovalci Cankarjevega naselja v Šoštanju smo do skrajnosti zrevoltirani ob novici, da nameravata zakonca Tinauer graditi v naši neposredni bližini velik športni objekt. Za realizacijo svojih načrtov bosta uničila vse zelenice na predvideni lokaciji in podrla čudovito drevje, ki tam raste in nas je vsaj deloma varovalo pred onesnaženim zrakom iz TEŠ. "Nobeno drevo ne sme pasti"je naše geslo. ■ V imenu stanovalca Franc Topolšek, Šošta ■ (opomba: v uredništvi hranimo 53 podpisov s tam valcei RUDNIK LIGNITA VELENJE PARTIZANSKA 78, VELENJE Razpisuje JAVNO DRAŽBO za prodajo naslednjih garaž in poslovnega prostora v stanovanjskem objektu Cesta talcev 3, Šoštanj. 1. Garaža št. 1 v izmeri 18,51 m2. Izklicna cena zanjo znaša 1.067.465,00 SIT 2. Garaža št. 7 v izmeri 19,31 m2. Izklicna cena zanjo znaša 1.113.602,00 SIT. 3. Garaža št. 8 v izmeri 17,62 m2. Izklicna cena zanjo znaša 1.016.141,00 SIT 4. Poslovni prostor v pritličju v izmeri 91,65 m2 za mirno dejavnost. Izklicna cena zanj znaša 14.285.179,00 sit Javna dražba bo 19.6.1995 ob 8.00 uri v prostorih podjetja Habit, d.o.o. Velenje, Kersnikova 11, Velenje. Ponudniki morajo plačati pred pričetkom dražbe varščino v višini 10 % izklicne cene na žiro račun RLV št. 52800-601-23430, pri Agenciji za plačilni promet, Podružnica Velenje. Dokaz o plačilu kavcije morajo kupci predložiti pred pričetkom dražbe. Najboljši bo tisti ponudnik, ki bo ponudil najvišjo kupnino. V primeru, če pogodba ne bo sklenjena, ali kupnina v roku 15 dni po podpisu pogodbe ne plačana, varščina zapade. Varščina se vračuna v kupnino. Neuspešnim dražiteljem se varščina vrne v 8 dneh po javni dražbi. Vse stroške v zvezi s pogodbo plača kupec. Podrobnejše informacije so na voljo v Habit, d.o.o., Kersnikova 11, Velednje, tel. 855-231 int. 331, Vis|e cene toplotne energije Termoelektrarna Šoštanj je zaprosila Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj za povišanje cene toplotne energije. To je 25. maja letos izdalo sklep o linearnem povišanju cen proizvodnje toplotne energije za 13 odstotkov glede na raven cen, ki jih je podjetje oblikovalo v skladu s predpisi in uporabilo na tržišču do vročitve tega sklepa. Termoelektrarna sme cene povišati s 1. junijem letošnjega leta. Na osnovi prej omenjenega sklepa o povišanju cene toplotne energije na pragu šoštanjske termoelektrarne pa je Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj Vlade republike Slovenije prav tako 25. maja letos izdalo sklep Komunalnemu podjetju in sicer so jim dovolili s 1. junijem izredno linearno povišanje cen toplotne energije za 6,5 odstotkov glede na raven cen, ki jih je podjetje oblikovalo v skladu s predpisi in uporabljalo na tržišču do vročitve tega sklepa. ^ KREKOVA BANKA d.d. Od 05.06.1995 v Kajuhovem domu v Šoštanju, ker ste to VI želeli, celotno ponudbo smo vam na voljo od po.-pe. < in od 13.-16.30 ure B® [MKm V SLLLtaSiiiJ 9.-12. — ; KULTURA _ —K _ _ Kviz knjižnega znanja nt •••«•••••••••••• Primož, povej še kaj! V četrtek popoldne so velen-iko knjižnico napolnili znanja godb Leopolda Suhodolčana olni osnovnošolci iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki. Injižničarke vseh osnovnih šol v h občinah in knjižničarke pio-rskega oddelka velenjske ijižnice, pa tudi ostali tvijači", so lahko bili nad znan-d sodelujočih v kvizu le dušeni, kar so pokazali z burn-ni aplavzi. Kviz ni bil tek-ovalen, vsi sodelujoči pa so v ir dobili tudi simpatičnega jižnega molja. Lutko, ki jim bo spomin na sodelovanje v Kvizu. fladinska dela Leopolda Suhodolčana že dolgo razveselju-:jo mladino. Zaživela sta detekti-Naočnik in Naočalnik, pa Piko inozaver in drugi junaki iz nje-ovih zgodb, ki bi verjetno Dživele še marsikatero nadalje-anje in nadgradnjo, če ne bi uhodolčanovega ustvarjanja pred 5 leti prekinila prezgodnja smrt. endar družinsko "tradicijo" ipešno nadaljuje sin Primož, ki Kviz nI bil tekmovalen, saj so vsi pokazali veliko mero znanja. Zato so dobili vsak svojega knjižnega molja v obliki simpatične lutke. je bil tokrat tudi gost Kviza. ne le, da je njegov prvenec "Košarkar naj bo" hudomušno igriva mladinska zgodbica o dolginu Ranti; Primož je izredno zanimiv in duhovit sogovornik. Kvizovce je pošteno nasmejal z ljubezenskimi nasveti in drugimi zgodbicami, tako močno, da si sploh niso želeli, da bi utihnil. Ga bodo pa zato povabili še na kakšno šolo v Dolini! ■ bš, foto: bš Dobrna Dve razstavi V hotelu Dobrna sta na ogled kar dve razstavi, in sicer razstava akvarelov, gvaš in tempere ter mešane tehnike mlade slikarke Lidije Žohar, bodoče življenjske spremljevalke Zlatka Praha. Nekaj razstavljenih del je že bilo razstavljenih, je pa veliko novih, saj na nekaterih slikah oljne barve še niso povsem suhe. Kdo je Zlatko Prah? Rodil se je 1964. leta, je profesor likovne pedagogike in poučuje likovno vzgojo na OŠ Vitanje. V prostem času vodi slikarske delavnice za otroke v Slovenskih Konjicah in v Velenju, kjer živijo njegovi starši. Kot je zapisal Ludvik Pandur: Večer z dr. Metko Klevišar O času življenja, bolezni in smrti Ljudje o umiranju in smrti ne govorimo radi, kot da je to nekje daleč in se nas ne tiče. Pa vendar je četrkov kulturni večer, ki ga je tudi tokrat pripravil Kulturni center Ivana Napotnika in na katerem sta gostja dr. Metka Klevišar in voditeljica pogovora Zlatka Jambrovič - Koprivec govorili ravno o teh temah, privabil izredno veliko ljudi. Z venčkom slovenskih narodnih so večer popestrili pevki Agata Šumnik Zgonec ter Pepca Lešnik in Marjan Marinšek, ki ju je spremljal na citrah. Dr. Metka Klevišar je zdravnica-onkologinja, ki je celih 20 let delala z bolniki, obolelimi za rakom na pljučih. Ko se je leta 1990 v Sloveniji ustanavljal Karitas, je bila v iniciativnem odboru, ves ta čas pa deluje v skupini za spremljanje hudo bolnih in umirajočih pri ljubljanskem Karitasu. "V življenju vsakega kristjana ni dovolj, da hodi v cerkev in bere sveto pismo, pomembno je, kaj dela" je poudarila, ko nam je predstavljala Karitas in delo v njem, ki je prostovoljno, poteka pa po župnijah. Tudi zato, ker se ljudje tako bolj poznajo in prepoznavajo potrebe drug drugega. "Pri tem se moramo vedno zavedati, da tisti, ki pomaga, tudi ogromno sprejema. Kdor ne prizna te drže, ta ni za takšno delo," je poudarila in "priznala", da je v zdravstvu že v procesu šolanja velik primanjkljaj v komunikaciji med bolnikom in zdravnikom. "Pogovor je v medicini zelo pomemben, vendar ta nikjer ne šteje v storitev, kar bi morali spremeniti," je povedala. Zlatko je zanimalo, kaj je pravzaprav zdravje. Dr. Klevišarjeva je povedala zelo široko, splošno definicijo in ji dodala: " Zdravje ni neko stanje, ni statično, je silno dinamično. Vedno je treba dr. Metka Klevišar: "Vsaka stvar v našem življenju Ima svoj smisel. Tudi bolezen." iskati možnost, kako z danimi težavami živeti. Zame je človek vedno celota." Spregovorila je tudi o odnosu do hudo bolnih, ki se jih ljudje bojimo, ker ne vemo, kako naj se obnašamo. Mnoge prepreke v naših glavah so tu prisotne. "Ne obstaja svet zdravih in svet bolnih. Te pregrade moramo skupaj prebiti. Predsodki lahko naredijo več hudega kot bolezen sama, saj lahko z izolacijo bolnika temu zelo škodimo." V zadnjem delu pogovora smo slišali veliko stvari o smrti, o tem, kako svet plastike ne žaluje, kako žalujoči motijo ta svet, o tem, kako se na to pripraviti... ■ Bojana Špegel foto: bš "Avtor je še zelo mlad, pa vendar iz njegovih del kar izžarevajo novi in novi motivi... " Paleta seje skrčila, postala je asketska, pravi okvir za refleksivno slikarsko poezijo. Presenečen sem obstal pred hitro nastajajočimi likovnimi rešitvami, s katerimi mi je tokrat prvič postregel v svojem malem intimnem svetu. Do sedaj je imel 15 samostojnih razstav in 20 skupinskih razstav ter prejel 9 nagrad, od tega kar sedem odkupnih nagrad. ■ L. Ojsteršek Koleda se bo predstavila Vabimo vas na celovečerni nastop Šaleške folklorne skupine Koleda, ki bo danes, 1. junija, ob 20. v Kulturnem domu Ivana Napotnika v Velenju. Šaleška folklorna skupina Koleda bo predstavila svojo prvo CD ploščo. Program: Prve rej pod lipo, Bela Krajina, Rezija, Prekmurje, Notranjski, Pleski izpod Pohorja. Na nastopu sodeluje tudi skupina Kurja koža, ki je sodelovala pri snemanju CD plošče. Vstopnice so dosegljive uro pred nastopom. Cena vstopnice 500 SIT. Pokrovitelja prireditve bosta Mesarstvo Sušeč in Kmetijska zadruga Šaleška dolina. Da bo knjiga vedno njihova prijateljica Tekmovanje osnovnošolcev za pridobitev Kajuhove bralne značke je zelo priljubljeno in ni jih malo, ki si jo "pribere-jo" prav v vseh razredih osnovne šole. Odbor za Kajuhovo bralno značko pri Občinski zvezi prijateljev mladine Velenje je tudi letos za tiste osmošolce, ki so si jo priborili vsako leto, pripravil prireditev, na kateri so podelili spominska priznanja za zvesto- bo lepi knjigi. V torek dopoldne so se nagrajenci zbrali v Domu Kulture v Velenju. Najprej so si ogledali predstavo "V krogu je rešitev" v izvedbi gledališke skupine iz Trboj pri Kranju. S prireditvijo so organizatorji želeli nagraditi mlade bralce za njihovo osemletno aktivno sodelovanje v akciji "S knjigo v svet" in jih spodbuditi k nadaljnemu branju dobrih knjig. ■ bš Likovna razstava^ predšolskih otrok na OŠJVlihe Pintarja Toleda Od jeseni do pomladi Tisto, v čimer se je človek najvišje povzpel na svoji razvojni poti, tisto, kar ga najbolj loči od živali, je njegova kultura. Kot se vse življenje učimo rokodelstva, pridobivamo praktična in teoretična spoznanja, tako se tudi vse življenje kultivi-ramo. Vzgoja kulture se začenja že v zibki, ko se nad njo ziblje vabljiva igrača in poje mama otroku prelepo uspavanko. Nadaljuje se v vrtcu, kjer je estetska vzgoja eno vodilnih načel, vsebin, sredstev in ciljev celotnega vzgojnega procesa. Zavedamo se, kako pomembno je že v najzgodnejšem otrokovem razvoju spodbujati kalčke lepih doživetij, globokih čustvovanj, razkošne domišljije, spontanega izražanja ter izvirnega ustvaijanja. Potreba po likovnem ustvarjanju je pri otroku tako razvita kot potreba po igri, gibanju, govoru. Zato je pomembno, da začnemo likovno vzgajati že predšolskega otroka. Kar smo zamudili v dobi otroštva, je kasneje težko ali celo nemogoče nadomestiti. Predšolskemu otroku pomeni likovna dejavnost enega najljubših načinov izražanja. Likovna vzgoja omogoča otroku svojstveno izražanje, sproščanje o njegovem doživljanju, čustvih, željah, potrebah in odnosih; zadosti otrokovi želji po ustvarjalnosti, po odkrivanju nečesa novega. Otroška likovna kreativnost je neizmerna. Izraža se pri risanju, slikanju, grafiki, plastičnem oblikovanju in pri oblikovanju prostora. Otrokove risbe nastajajo kot izraz njegove življenja: samohot-no, brez razmišljanja, zato so resnične, preproste, prepričljive... Naučimo se jih brati, razumeti, spoštovati! Otroci in vzgojiteljice iz vrtca Tinkara - Kekec razstavljajo svoje likovne izdelke v avli osnovne šole Mihe Pintarja Toleda Velenje. Vabljeni k ogledu do 10. 6. ■ Tanja Čater Plesni studio N ••••••••••••• Uspešna predstavitev na OPUS 1 Prejšnji teden se je v Celju zgodilo tretje državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev, pod nazivom OPUS 1 - plesna miniatura. Tokrat so se ga prvič udeležili tudi mladi plesalci Plesnega studia N iz Velenja, ki ga vodi Nina Mavec. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, letošnja tema, na katero so morali mladi ustvarjalci koreografijo sestaviti sami, pa je bila "Likovna umetnost 20. stoletja". V kategoriji plesalcev od 9 do 12 let je Tanja Pavič iz Plesnega studia N dosegla 5. mesto, tekmovalcev pa je bilo 12. To je lep uspeh za velenjsko petošolko. V drugi kategoriji, ki je zajemala plesalce od Zgodilo se je...l. rožnika j Leta 1882 Članek z naslovom "Male orgle" je bil objavljen 13 do 20 let, seje Plesni studio N predstavil s skupinsko koreografijo, z njo pa so pristali bolj na repu 18 sodelujočih skupin. Vseeno so zadovoljni, saj je bilo za vse plesalce to prvo tekmovanje in zato bolj predstavitev ter preizkušnja sedanjega znanja. Obe plesni točki bomo poleg ostalega programa lahko videli na letni predstavitvi Plesnega studia N, ki bo 10. junija ob 19.00 uri-v Kulturnem domu v Velenju. Na prireditvi "Stopinje na odru Ž95", bodo vsi varovanci Nine Mavec pokazali, kaj so spoznali in se naučili v tem letu, kar bo vredno ogleda! ■ bš I Slovenskem gospodarju: "Male orgle prodajo se po I nizki ceni, še čisto nove, prijet- | nega lahkega glasu, z dvema | spremenoma, z lesenimi in tudi | cinastimi pišalkami. Več povč | gospod Jožef Tajnko v Šoštanji (Schonstein)." J Danes je poleg malega oglasa ' še telefonska številka in dodatne I informacije o prodajanem pred- I metu je kaj lahko dobiti. Včasih I pa je bilo to nekoliko drugače! I Leta 1890 | Nekaj let kasneje je na | današnji dan Šaleška čitalnica | organizirala izlet v Zgornjo | Savinjsko dolino. O programu I izleta in prireditve v Mozirju je poročal tudi Slovenski gospodar. "(Veselica) priredi se dne 1. junija 1.1. o priliki izleta "Šaleške čitalnice" iz Šoštanja v Mozirje. Na vsporedu je: 1. Ob 2. uri popoludne sprejem društev iz gornje Savinjske doline; 2. Ob 4. uri sprejem "Šaleške čitalnice"; 3. Ob 6. uri zvečer v gornjih prostorih Kolenčevih koncert slavnega pevskega zbora "Šaleške čitalnice" s sodelovanjem Šmarške godbe pod vodstvom kapelnika g. Št. Kovača; 4. Ob 8. uri ples in prosta zabava. Vstopnina h koncertu 50 kr. za osebo. Čisti dohodek je namenjen dijaški kuhinji v Celu." Čisto naključno v teh dneh (3. junija) Šaleško muzejsko in zgodovinsko društvo Velenje zopet organizira izlet po Zgornji Savinjski dolini. Le upamo pa lahko, da bo tudi ta izlet tako prijeten in zanimiv, kot je bil izlet Šalečanov pred sto petimi leti. Leta 1919 Še ena novica o dejavnosti čitalnice iz Šoštanja, ki je bila tokrat objavljena v celjski Novi dobi: "Čitalnica v Šoštanju je priredila dne 1. junija t. 1. v Raj-šterjevi gostilni v čast in zahvalo našemu vojaštvu, ki nas je ščitilo pred vpadi nemških roparskih tolp in osvobaja domovino, izbrano uspel koncert. - Dohodki so določeni za jugoslovanski Rdeči križ (vojno bolnico v Šoštanju). - Prisrčna hvala dičnim sodelavkam in sodelavcem!" Leta 1950 "V šoštanjskem okraju so se najbolje pripravili na Teden matere in otroka v Velenju," se začenja članek v Celjskem tedniku: "V Velenju so v ta namen imeli že več prireditev. Nastopali so odrasli in pionirji. 1. junija bodo v Velenju odprli Dom igre in dela. Obenem bodo odprli otroško gledališče^ pred zadružnim domom. Žene so pripravile otroški sejem. Priredili bodo izlet v rojstni kraj Prežihovega Voranca. V materinski posvetovalnici je sedaj še posebno živahno, predavanja so stalno na sporedu, zraven pa žene pridno pripravljajo igračke za nov Dom igre in dela. V predpripravah se odlikujejo vse množične organizacije, od posameznikov pa tovariš Jenko -upravnik velenjske elektrarne." Tudi "Dom igre in dela" je že davno pozabljena velenjska preteklost. ■ Damijan Kljajič Esslingena. Srečanje s slednjim je bilo že 22. po vrsti. Z obema zboroma so pripravili tudi koncerte. 18. maja so se še enkrat predstavili doma; pripravili so zelo uspel celovečerni abonmajski koncert. O celjskem festivalu nam je zborovodkinja Danica Pirečnik zadovoljna povedala: "Predstavili smo se s 15-minutnim tekmovalnim programom, obvezna je bila renesančna skladba. Odpeli smo korektno, mislim, da smo dali vse od sebe in dosegli 98 točk. To je najvišje število točk od vseh nastopajočih na festivalu." Za uspeh so tokrat prejeli tudi finančno nagrado, skupaj 2500 DEM. Kaj bodo z njimi, nam niso izdali, vemo pa, da se bodo v kratkem odpravili v Fieso, kjer bodo zapeli na otvoritvi obnovljenega Doma rudarjev, potem pa si bodo vzeli še kakšen dan počitka. Resnično zasluženega. Bojana Špegd foto: Damir Verda KULTURA Mešani pevski zborCSŠ Velenje Najboljši v Sloveniji! Od četrtka do sobote je v celjskem Narodnem domu potekal XXI. mednarodni mladinski pevski festival Celje 95, na katerem so pevci Mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol Velenje dosegli izjemen uspeh. Ne samo, da so dosegli zlato medaljo v svoji kategoriji, v kategoriji mešanih pevskih zborov: z 98 doseženimi točkami od 100 možnih so bili tudi najboljši zbor festivala, kije tudi letos imel močno mednarodno udeležbo, s tem tudi najboljši slovenski zbor, za najboljše pa jih je izbralo tudi občinstvo. Zagotovo gre največ zaslug za tako velik uspeh zbora prav pevo-vodkinji Danici Pirečnik, ki je v šolskem letu 1978/79 prevzela vodenje gimnazijskega dekliškega zbora. Uspehi so bili že takrat iz leta v leto večji, potem pa se je zbor leta Ž86 preoblikoval v mešani pevski zbor in vključil dijake iz vsega Centra. V teh letih je zbor zapustilo veliko dobrih pevcev, ki se še vedno radi vračajo; prisluhnejo vajam, prihajajo na koncerte, včasih tudi pomagajo pri petju. Vsa ta leta se med pevci tkejo pristne vezi, ki se ne morejo kar tako pretrgati. In tudi to daje sedaj sedemdesetim pevcem moč, da so tako dobri. V letošnjem letu je za zborom že kar nekaj uspehov. V mesecu februarju so se udeležili Mednarodnega tekmovanja mladinskih zborov, ki se je odvijalo v francoskem Nantesu. Prijavilo se je kar 200 zborov, vendar so jih na podlagi zvočnih posnetkov izbrali le 25, med njimi seveda tudi Mešani pevski zbor CSŠ. Tekmovanje je bilo etapnega značaja, v svoji kategoriji pa so zapeli tudi kot finalisti; strokovna žirija jih je uvrstila med 6 najboljših, dva tisočglava publika pa jim je prisodila drugo V naslednjih mesecih so v Ve- Vienne v Franciji, v začetku ma-nagrado mesta Nantes. lenju gostili tudi mladinski zbor iz ja pa še mešani mladinski zbor iz 18. maja Je zbor pripravil celovečerni koncert v Velenju, od koder Je posnetek Zveza kulturnih organizacij Žalec ••••••••••••••r»•••••••••• "Nihče nam ne more vzeti volje!" Kultura je bila že lani na "prepihu" in vse kaže, da bo letos na še večjem. Tisti, ki se z njo ukvarjajo poklicno ali ljubiteljsko, se srečujejo z enakim skupnim imenovalcem - premalo denarja. Pri Zvezi kulturnih organizacij občine Žalec trdijo, da so na robu obupa. Tajnica zveze Jožica Ocvirk nam je o ljubiteljski kulturi v Savinjski dolini ter o razlogih za trditev takole odgovarjala na naša vprašanja. O Ponašate se ne samo z bogato, ampak tudi mfiožično ljubiteljsko kulturno ustvarjalnostjo? Jožica Ocvirk: "Res je. Skupaj z mladimi ustvarjalci na šolah nas je več kot 5000. Posegamo na vsa tista področja kulture, ki so ljudem najbolj blizu. Kar 28 vokalnih glasbenih skupin imamo, na šolah 24, 4 godbe, kar je skorajda pravo razkošje in edinstven primer v Sloveniji, da ne omenjam rogistov, tambu-raškega orkestra, plesnih skupin, občasnih gledaliških in likovnih snovanj in 20 šolskih kulturnih društev." O Ne množičnost, ampak kakovost je tudi na področju ljubiteljske kulture vse pomembnejša. Jožica Ocvirk: "Mi se v zadnjem času tega še kako dobro zavedamo in tudi pri nas je kakovost na pohodu. V preteklosti smo naredili veliko napako, ker smo več pozornosti namenili množičnosti, kar je navsezadnje naloga ZKO-ja. S spremembami družbenih razmer pa ugotavljamo, da nas množičnost prej kaznuje kot nagrajuje. Najlepše sproščanje energije je res v kulturi, tudi ljudi nam ne manjka, vendar - kakovost je na pohodu. Potreben bo nekakšen strateški plan, ljudem bo treba dopovedati, da bo glede kakovosti potrebno v prihodnje narediti več kot doslej. Kakovost in denar namreč hodita v koraku. Upamo, da imajo v žalski občini vsaj stranke slovenske pomladi posluh za izvajalce v ljubiteljski dejavnosti. Za gledalce bomo morali poskrbeti s kakovostnimi predstavami sami. Če bomo uspeli dobiti iz občinskega proračuna nekaj več kot 9 milijonov tolarjev (toliko nam obljubljajo), bomo vlagali v kakovost." d Tukaj torej govorite o tem, da ste na robu obupa? Jožica Ocvirk: "Ne samo na robu obupa, postajamo celo Jožica Ocvirk: "Nekateri svetniki, ki danes krojijo usodo ljubiteljski kulturi, so prav to dejavnost s pridom izrabljali v svoji volilni kampanji." klošarji. Ljudje so namreč pripravljeni delati, vendar tega in njihovega poslanstva nekateri žalski svetniki, ki krojijo usodo ljubiteljski kulturi, ne znajo ceniti. Tako daleč smo, da razmišljamo o kulturnem molku. Našim strokovnim vodjem se dela krivica glede na to, da so dovolj močni, da je v njih nekaj, kar velja izkoristiti. Denarja je premalo za strokovno delo, za opremljenost različnih projektov. Zaradi tega se ne moremo pokazati v širšem slovenskem prostoru, ampak ribarimo v domačih kalnih vodah in ostajamo za plotom. Kaj to pomeni, pa najbrž ni treba posebej razlagati." O Koliko denarja zahteva ljubiteljska kultura v občini Žalec? Jožica Ocvirk: " Potrebe oziroma popis stanja kaže 28 milijonov SIT brez naložbenega tolarja, ld pa še kako izbija v zadnjem času. Vsako društvo ima namreč svoje delovne prostore ali pa ima te v najemu. Zanje je treba skrbeti. Pred leti je pri nas prevladovala težnja - v vsako KS kulturni dom. To so takratni možje, ki so imeli škarje in platno v svojih rokah, res uresničili, sedaj pa domove prepustili na milost in nemilost ljudem, ki se danes srečujejo s težavami pomanjkljivega vzdrževanja. Zob časa jih je že pošteno načel in čez leto ali dve bodo te težave že tako kritične, da ne bomo vedeli, kje kaj početi." O Živite ob teh dejstvih iz dneva v dan, ostajate brez načrtov? Jožica Ocvirk: "O, ne. V ljudeh je toliko plemenitosti in volje, da jim je kljub takšnemu odnosu do ljubiteljske kulture ne more nihče vzeti. Tudi svetniki, ki so z županom na čelu prav to dejavnost izrabljali za svojo volilno kampanjo, v kateri so ljudem širokogrudno obljubljali drugače. Na primer opereta Planinska roža ni bila deležna niti enega občinskega tolarja, ogledalo pa si jo je več kot 10 tisoč obiskovalcev iz cele Slovenije. Volja torej ostaja in bo ostajala, ker so ljudje v ljubiteljski kulturi plemeniti in srčni in ker to dajejo in vcepljajo mladim." U(tp) Zavod za kulturo Žalec Bodo prevzeli tudi posledice? Pred tremi leti so se v občini Žalec odločili za "streho", pod katero naj bi se združevala in povezovala vsa kulturna dejavnost v Savinjski dolini. Zavod za kulturo so poimenovali to ustanovo, ki se danes ponaša z zelo široko dejavnostjo. Anka Krčmar, direktorica ustanove pravi, da je zavod med redkimi v Sloveniji, ki združuje likovno-galerijsko, gledališko, koncertno, kinotečno dejavnost, knjižničarstvo - skratka vse tisto, kar naj bi zadovoljilo želje in okuse čim širšega kroga ljubiteljev kulture od Vranskega do Petrovč. "Leto ima 365 dni in prav nič ne bom pretiravala, če povem, da smo lani organizirali vsaj 250 prireditev. Odziv obiskovalcev je bil dober, sploh na večerih v knjižnici oziroma povsod tam, kjer je bilo kulturno do'gajenje ljudem pisano na kožo. Prizadevanja delavcev zavoda torej niso izostala." Največja med dejavnostmi žalskega Zavoda za kulturo je knjižničarska. Zanjo (občinska matična in sedmih krajevnih knjižnic) namenjajo največ denaija. Savinova hiša s spominsko sobo Rista Savina, galerijo Doreta Klemenčiča, Savinov likovni salon, Kogojeva galerija si - po besedah sogovornice - s kakovostnimi postavitvami po daljšem obdobju spet utirajo pot med priznanimi likovno-galeri-jskimi hrami v Sloveniji. Dvorana II. slovenskega tabora je prizorišče najrazličnejših priložnostnih ter abonmajskih prireditev. Zanimanje zanje (gledališki, koncertni abonma) pa kaže, da so zaposleni v zavodu znali prisluhniti željam občinstva. "Celo več kot smo pričakovali smo uspeli narediti pri filmski vzgoji. Imamo vse več zvestih gledalcev, ki si lahko na domačem velikem platnu ogledajo predstave že teden dni po predvajanju v Ljubljani. Prej sta bili za to potrebni kar dve leti. Za filmsko gledališče je za zdaj še res skromnejše zanimanje, vendar bomo pri tem vztrajali, saj želimo vzgajati in izobraževati tudi na tem kulturnem področju." V letošnjih prvih petih mesecih so delavci zavoda že pripravili nekaj večjih in odmevnih Anka Krčmar: "Pošteno smo se zagnali in tudi že utrudili." prireditev, bodosi v knjižnici, v domu II. slovenskega tabora, v Savinovi hiši. "Moram reči, da smo se pošteno "zagnali" in tudi že utrudili. Vendar se mesecev do konca leta ne bojimo zaradi tega, ampak zaradi predvidenega mnogo preskromno odmerjenega denarja za našo dejavnost v občinskem proračunu. Če nam ta ne bo zagotavljal tretjino sredstev za vsako prireditev, potem jih enostavno ne bo. Iz nič so naša prizadevanja že za pokroviteljstva brezuspešna, kaj šele za nadgradnjo lastnega dela. Načrtujemo zelo veliko." Po besedah Anke Krčmar bodo zagotovo pripravili gledališki abonma, ker ta ni odvisen od proračunskih sredstev, kar precej novosti snujejo v knjižnici, radi bi ljubiteljem velikega platna ponudili dober filmski program, s kakovostnimi razstavami v prostorih Savinove hiše zadovoljili kulturne potrebe tovrstnega občinstva. Novitet naj bi bile deležne tudi knjižnice v krajevnih skupnosti občine Žalec, saj prav njim nameravajo dati največ denarja. "Velik zalogaj bodo Taborski dnevi, ki smo jih v osnutku že pripravili, na njih pa želimo predstavili Fritzove pesmi. Organizirali naj bi tudi likovno kolonijo in še kaj." Kljub pokroviteljstvom in prizadevanjem za pridobitev denarja z lastno dejavnostjo bo pestrost kulturnega snovanja odvisna od proračunske pogače. "Moja naloga je, da bdim nad tem, kar počnemo. Če ljudje niso pripravljeni deliti te odgovornosti z mano, bodo morali prevzeti nase tudi vse posledice. Lani so nam in ZKO-ju namenili 55, letos naj bi nam bilo na voljo le 48 milijonov tolarjev. Tistim, ki jih "žuli" to, ker so prireditve r Žalcu, pa naj povem, da prihajajo ljudje na ogled nekaterili iz cele Slovenije, kako potem ne bi mogli iz žalske občine. Mi smo jih pripravljeni organizirati še kje drugje, vendar se je o tem potrebno dogovarjati z drugimi. Če ljudje ne pokažejo volje, če vidijo le svoje interese in če se ne bodo naučili širše gledati na zadeve, ki jih ocenjujejo dobre za vse nas, potem bo s kulturo i Savinjski dolini v prihodnje težko," je sklenila pogovor Anka Krčmar. mm 107,8 MHz RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK I Začenjamo s poletnimi melodijami vse I I_ | Prvi junijski dan je, | okoli nas pa že diši po polet-. ju. Nanj se že pripravljamo J (udi v programu Radia Velen-I je. Mira Zakošek, urednica | radia, ki v teh dneh dela še | zadnje popravke in dopolnitve | v poletni programski shemi ■ napoveduje veliko dobre, j razpoloženjske glasbe in živa-I hen program, v katerem bo I veliko kontaktnih oddaj in | javljanj s terena. Tudi čez poletje pa bomo j ohranili nekaj aktualnih odd-■ aj, tako da se vam ni bati, da J z dogajanjem ne boste dovolj I dobro seznanjeni. Vsak dan | ob 15. uri bodo aktualni do- godki predstavljeni v posebni oddaji Aktualno, ohranjamo pa tudi kratka poročila vsako uro. Danes še ni povsem jasno, ali bo čez poletje v etru tudi oddaja Težava je vaša, rešitev je naša. Če bo odziv dober in, če ne bodo na dopustu vsi tisti, ki znajo rešiti težave, potem bo. Če pa med poletjem problemov ne boste imeli (in to vam želimo), potem bomo oddajo začasno ukinili. Bomo videli. Zdaj imate tudi še priložnost, da v poletni shemi dodate ali odvzamete kaj tudi vi. Če imate kakšen predlog, kaj bi radi slišali, potem nam lahko pišete. Naš naslov je: Uredništvo Radia Velenje, Stari trg 15, 63320 Velenje in, če se bo le dalo, bomo prisluhnili vašim željam. Danes pa že lahko napovemo pričetek skupne akcije Radia Velenje in tednika Kaj: Poletnih 13. Prvič bodo skladbice, ki se bodo potegovale za Zlato sonce predstavljene v programu Radia Velenje v ponedeljek, 12. junija. Sledilo bo več oddaj in več javnih prireditev po različnih krajih v Sloveniji, finale Poletnih 13 pa bo 21. julija na Titovem trgu v Velenju. ■ mkp j BOB MARLEY 11. maja je minilo natanko petnajst let odkar je v Miami-ju, v bolnišnici Cedars Leba-non Hospital, za posledicami rakastega tumorja umrl utemeljitelj in glavni pobudnik razvoja reggae glasbe Bob Marley. Bob Marley se je rodil kot Robert Nesta Marley leta 1945 (natančnejsših podatkov o njegovem rojstvu ni) v mestecu St. Anns na Jamajki. Svoje prve posnetke je naredil že pri šestnajstih, ko je v studiu Khouri's Federal studio v Kingstonu posnel skladbo "Judge not". Prvi single, ki ga je Marley naredil s skupino glasbenikov, ki so v tistem času predstavljali okostje njegove kasnejše spremljevalne skupine Wailers, je bila skladba "Simmer dawn", ki je dosegla naklado več kot 80 000 KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, LJUBIJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO. BULDOŽER Končano je snemanje nove plošče skupine Buldožer, skupine, ki sodi med legendarne predstavnike slovenske in nekdanje jugoslovanske ročk scene sedemdesetih in osemdesetih let. Ko so se po dolgem premoru nekdanji člani skupine zbrali in začeli s snemanjem, se jim je zgodilo najhuujše, kar se glasbenikom lahko zgodi. V požaru, ki je zajel studio Tivoli, so poleg tehnike in številnih posnetkov zgoreli tudi trakovi s posnetki skupine Buldožer. Ponovno snemanje so Buldožerji organizirali kar v domačem studiu ČINČ in rezultat tega dela je nova plošča, ki bo luč sveta ugledala še pred poletjem pri založbi Helidon. Naslov novega albuma te legendarne zasedbe bo NOČ. TAKE THAT Britanska skupina Take That načrtuje z dvema serijama po deset nastopov zaporedoma, potolči vse rekorde kar zadeva število obiskovalcev pop koncertov. Na desetih zaporednih nastopih od 5. do 16. avgusta v Manchestru in desetih v Londonu (od 20. do 31. avgusta) nameravajo podjetni birmignhamski mladeniči zbrati nič več in nič manj kot 400 000 ljudi. V ta namen so organizirali kar 1500 avtobusov, ki bodo z različnih mest po Veliki Britaniji vozili oboževalce na kraj koncertov. Cena, ki poleg pre- voza in vstopnice vključuje še malico, ni pretirana - okrog sto nemških mark. MICHAEL JACKSON 16. junija bo končno izšel dolgo pričakovani novi album Michaela Jacksona z nekoliko nenavadnim, a zgovornim naslovom History - past, present and future. To bo Michaelov najpomembnejši album doslej, jih je nanizal v dolgoletni in bogati karieri. Na drugem bo petnajst popolnoma novih skladb, ki so nastale v različnih studiih v New Yorku, Los Ange-lesu, Minneapolisu in Chicagu od lanskega poletja, pa vse do letošnjega aprila. Album je opremljen še s posebno knjižico, ki vsebuje kar 52 strani raznih fotografij, besedil, izjav in zahval vsem tistim, ki so Jacksonu pripomogli pri izdelavi tega projekta. RAMONES Newyorški kultni punk band iz sedemdesetih let, Ramones, bo 20. junija izdal svoj najnovejši in verjetno tudi zadnji album v njihovi karieri. Njegov naslov bo Adios amigos in ravno naslov je tisti, ki daje slutiti, da gre za hovega predhodnega albuma v ZDA. BRYAN ADAMS & PAVAROTTI Kanadski rocker Bryan Adams je v Modeni (Italija) skupaj s tamkajšnim domačinom, svetovno znanim tenoristom, Lucianom Pavar-ottijem, posnel verzijo znamenite italijanske klasike O vseboval pa bo kar dve CD plošči. Na prvi bo zbranih nekaj njegovih največjih uspešnic, ki poslovilno delo te kontroverzne ameriške zasedbe. Skupina se poslavlja po 21 letih aktivnosti na svetovni ročk sceni, vzrok za prenehanje delovanja pa naj bi bil ne ravno največji uspeh nji- sole mio. Skladba je izšla na albumu z naslovom Pavarotti & friends II, na katerem se z balado Please forgive me predstavlja tudi Bryan sam. Posnetki so nastali v živo med koncertom v Modeni, na katerem je poleg Bryana in njegove spremljevalne skupine skupaj s Pavarottijem nastopil tudi znani avstrijski harfist An-dreas Vollenvveider. MITJA ČRETNIK LESTVICA DOMAČE GLASBE Vsako nedeljo na Radiu Velenje in TV Kanalu 8 ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. V nedelo, 28. maja, ste glasovali takole: 1. KLINC: "Dober nasvet"..........................9 glasov 2. HENČEK: "Na saneh"............................8 glasov 3. ŠTAJERSKIH 7: "Slovenka moja bo" ... 6 glasov 4. ZUPAN: "Moj Abraham".......................5 glasov 5. FRANK: "Moj Janez".............................. 3 glasovi Predlogi za nedelo, 4. junija: 1. GAŠPERJI: "Kondi in 7 Gašperjev" 2. KOŠIR: "Superavtomat" 3. MODRA KRONIKA: "Gospod kaplan" 4. OBVEZNA SMER: "Vse žene so super" 5. SLAK: "Lovski krst" ■ Vili Grabner fLESTVICA SLOVENSKIH"^"1 Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 6. junija, ob 17.30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz). 1.AVIA BAND.......................Pandorina skrinjica (remix) 2.MARTA ZORE..................Pozabil si na vse 3.EDVAR D.............................Med iskrenimi ljudmi 4.BAZA R................................Dober dan 5.MILAN HOLLIDAY Ljubezen še živi Nagradni kupon i L Ta teden glasujem za: Ime in priimek:_ Naslov: Naš Čas, Foitova 10, 63320 Velenje izvodov. Leta 1966 je Marley odšel v ZDA, kjer je nekaj časa preživel pri materi v mestecu Delavvare, kjer se je preživljal kot delavec v tamkajšnji tovarni avtomobilov. Da bi se izognil vpoklicu v vojsko in odhodu v Vietnam, se je leta 1968 vrnil v domovino, kjer ga prvič zaprejo zaradi posedovanja marihuane. V tistm času začne sodelovati z znanim ameriškim pevcem Johnnyjem Nashom in mu pomaga pri nastanku njegove velike uspešnice "Stir it up". Vedno bolj se začne vpletati tudi v politiko in leta 1976 postane žrtev atentata svojih političnih nasprotnikov. Umakne se v Mi-ami, kjer leto in pol preživi v glasbenem ustvarjanju na relaciji ZDA - Velika Britanija, rezultat česar je album Exodus iz leta 1977, njegov osmi od petnajstih, kolikor jih je izdal za časa svojega življenja. Leta 1977 se vrne v domovino, kjer se spravi s svojimi nekdanjimi političnimi nasprotniki. Še naprej ostaja protestni glasbenik, ki v svojih pesmih izraža nestrinjanje s kršitvami državljanskih pravic in socilanimi neenakostmi. Proti koncu turneje leta 1980 se med nastopom v New Yorku onesvesti in odpeljejo ga v bolnišnico. Kljub poskusom zdravljenja v najbolj znanih svetovnih klinikah izgubi boj z zahrbtno boleznijo in 11. maja leta 1980 umre. Bob Marley je v svetovni glasbi zapustil neizbrisljiv pečat, saj mu je uspelo popularizirati reggae, do tistega časa na le ozko geografsko področje omejeno glabeno zvrst, ki je konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih postala svetovni trend. Svetovni glasbeni zapuščini je dodal množico albumov, ki v zgodovini popularne glasbe zaslužijo posebno mesto. Žal je veliko njegovih skladb postalo uspešnic šele po njegovi smrti. Za kakšno veličino gre, pa govori tudi podatek, da je bilo po njegovi smrti izdanih kar osem najrazličnejših albumov. Petnajsto obletnico njegove smrti so zaznamovali po celem svetu, še posebej pa v njegovi domovini, Jamajki, kjer se je ob tej priložnosti zvrstila cela vrsta spominskih koncertov in prireditev, izšla pa je tudi najnovejša biografija o tej legendi reggaeja. ■ MITJA ČRETNIK odpeUal Prireditve Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje Dežela jagod vabi! Obiski v Deželi jagod bodo letos nekoliko kasnejši, ker jagode še niso dovolj sladke za mlada usta. Prvo potovanje bo v petek, 16. junija, odhod bo ob 13. uri izpred Rdeče dvorane. Naslednji dve karavani bosta krenili v četrtek, 22. junija, ob 13.uri in v soboto, 24; junija, ob 7.uri. Cena prevoza z malico je 1.000,00 SIT, cena jagod, ki jih odnesemo s seboj, pa še ni znana. Otroci morajo biti v spremstvu staršev ali pa imeti samostojni potni list. Prijave na telefon 853-574. Za abonente Pikinega abonmaja je prevoz z malico brezplačen. m -■A- 1. žrebanje 2. žrebanje 1045 3631 2777 5774 3388 11744 5047 14318 6928 16304 7496 19210 7720 22228 8165 23982 9967 26176 10712 26364 12143 26403 13270 29311 13801 30173 14375 30514 15931 35288 23860 36622 24399 37932 30535 39286 37605 39287 13144 106066 Vse izžrebance prosimo, da se z izžrebanimi kuponi oglasijo v svoji trgovini; najkasneje do 10.6.1995. Kamp v Logarski dolini •••••••••T«••••••••• Število gostov hitro narašča V minulih in sedanjih dneh je v kampu v Logarski dolini zelo živahno. Pomladanski vrvež prvih gostov še dopolnjuje delovni utrip, saj upravitelj Edi Ikovic s sodelavci še ureja najnujnejše in okolico. Razlog "zamude" je bila dolga zima, saj običajno vse potrebno opravijo že v aprilu. Edi Ikovic je kamp prevzel pred tremi leti. Že v prvem je poskrbel za sanitarije in jih v drugem dogradil, letos pa je novosti še več. Predvsem je pomembno, da so z zajetjem visoko v strminah zagotovili dovolj vode, za letno in zimsko sezono, tudi za zasneževanje smučišča. Ob gostinskih prostorih je v kampu manjša trgovina z vsem potrebnim, zgradili so igrišči za odbojko na mivki in za mali nogomet, letos bodo uredili razsvetljavo, ki pa je precej odvisna od še (nesprejetega) ureditvenega načrta. Letos bodo okrepili ponudbo v kuhinji, zlasti s siri, skuto, kislim mlekom in drugimi domačimi izdelki. Urejajo trim pot od kampa do osrčja Logarske doline, v neposredni bližini je veliko izhodišč za sprehode in izlete, ob kopanju v novem Hotelu Plesnik so tu še jahanje in druge možnosti. V glavni sezoni bodo poskrbeli za prevoze od Solčave do slapa Rinke in še marsikaj bo novega. "V kampu je trenutno sedem počitniških prikolic. Od tega sta dve naši; ki jima bomo v teh dneh dodali še dve in bosta anamenjeni našim gostom. Maj je že kar pester. Ob ostalih gostih je veliko šolarjev, ki se na končnih izletih do slapa ustavljajo v kampu in se sprostijo. Prava sezona se sicer začne junija, glavna meseca pa sta julij in avgust. Obisk iz leta v leto raste, lani je bilo poleti v kampu dnevno povprečno 180 gostov, kar pomeni, da je bil skoraj povsem zaseden. Od domačih gostov je največ Primorcev, od tujih pa Čehov, čeprav tudi Avstrijcev, Italijanov in drugih ne manjka," zadovoljno ugotavlja Edi Ikovic. Ujp Nevarna Koroška cesta v Šoštanju kliče rešitev Mislinja • • • • • i • Obnova cerkve Lenarta Kronist župnijske kronike župnije Šentilj pod Turjakom je pred mnogimi leti zapisal: "Sv. Lenart na griču, blizu glavne ceste ... Verjetno je bila cerkev zgrajena leta 1652, kar je razvidno iz letnice v notranjosti. Je prostorna, v renesančnem slogu in ima zvonik, ki je enako kot cerkvena streha krit s skrilavcem. Zvonovi so v dobrem stanju ..." Tako je bilo pred mnogimi leti. Kaj bo zapisal kronist danes?! Da je to podružnično cerkev sv. Lenarta že močno načel zob časa. V zvoniku je samo še en zvonček - 128 kg -pa ima zato častitljivo starost (naj bi bil iz 16. st.). Ob vstopu iz Hude luknje v Mislinjsko dolino, na razvodnici med Pako in Mislinjo, stoji na majhni vzpetini cerkev sv. Lenarta. Ta svetnik je zavetnik ubežnikov, bolnih, revežev, voznikov (furmanov)... Farani in krajani Mislinje so sklenili, da dajo novo podobo tej častitljivi cerkvi, mimo katere je v davnini (takrat še cerkve ni bilo) peljala rimska cesta. Prekritju zvonika bo sledila še obnova pročelja.. Vsa dela naj bi predvidoma končali do konca avgusta. ■ Leopold Korat Ogroženi vsi udeleženci, posebej Zaskrbljeni za varnost v cestnem prometu Šoštanj-čani že nekaj časa opozarjajo na nevzdržne razmere vzdolž Koroške ceste, kjer ima svoje prostore tudi vrtec Lučka. V tem delu se je v zadnjem času pripetilo že nekaj prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci. Vozniki osebnih avtomobilov, kljub temu, da jih na nedovoljeno parkiranje in ustavljanje opozarja prometni znak, kršijo pravila in ogrožajo udeležence v cestnem prometu. V zvezi s tem problemom, je bilo v Svetu občine Šoštanj postavljeno tudi vprašanje Milojke Plamberger. Šoštanjčani so prepričani, da bi bilo več reda in bolj varno že, če bi bili tam pogosteje policisti, vendar se menda ti v Šoštanju ne pojavljajo preveč pogosto, pa bi njihova večkratna prisotnost pozitivno vplivala na kulturo voznikov. Ob tem, ko ljudje ob cesti puščajo avtomobile in jo tako še dodatno ožijo in zmanjšujejo preglednost, pa po njej s pre- NASI KRAJI IN LJUDJE OŠ Šmartno^ v Velenju Dragocena pomoč Na osnovni šoli Šmartno v Velenju so prejšnji teden od Zavoda za humanitarne dejavnosti VID prejeli posebno opremo za pomoč pri vzgoji invalidnih in kombinirano motenih otrok. Vrednost opreme znaš a 400. OOO tolarjev. Marija Kovačič, ravnateljica: "Pomoč je za nas izrednega pomena. Posebna ležišča, stoli, igrala in ostalo so predpogoj za nadaljnje uspešno delo, npr. pri razgibavanju rok, nog in tudi pri intelektualnem delu." Aleš Pajestka, zavod za humanitarno dejavnost VID: " Osnovna pomoč zavoda je pomoč otrokom, ne glede na vrsto prizadetosti. Delujemo po vsej Sloveniji, zbiramo sredstva, s katerimi potem kupujemo invalidske pripomočke." Na osnovni šoli Šmartno sicer že nekaj let prepričujejo odgovorne na Ministrstvu za šolstvo in šport o težavnih pogojih delovanja. Nesmiseln se jim namreč zdi položaj, ko jih država obravnava enako kot ostale osnovne šole, čeprav gre za očitno drugačne pogoje dela. Že zdaj močno zaostajajo s posodabljanjem učilnic, neustrezna oprema pa je vse prevečkrat vzrok za bolečine otrok ali napredovanje bolezni. otroci cejšnjimi hitrostmi vozijo avto-mobilisti in drugi udeleženci v prometu. Ljudje, kot nas je seznanil v radijski oddaji Težava je vaša, rešitev je naša Šoštanjčan Vojko Ržen, pa razmišljalo o tem, če rešitve še ne bo kmalu, da bodo zbrali podpise, s katerimi bodo od odgovornih terjali na delu Koroške ceste postavitev cestnih ovir, tako imenovanih ležečih policajev. Komandir velenjske Policijske postaje Robert Mravljak je sicer obljubil, da bodo policisti na Koroški v Šoštanju (pa tudi v drugih delih te občine) prisotni pogosteje. Upamo, da bo res tako in, da na Koroški cesti ne bo prišlo do kakšne tragične nesreče, ki bo, tako kot je pri nas že kar običaj, pa le spodbudila odgovorne, da bodo stvar vzeli v roke. ■ mkp Gasilska zveza Žalec Jubilejni 40. občni zbor V Žalcu je bil 40. jubilejni občni zbor Občinske gasilske zveze Žalec, ki so se ga udeležili delegati iz štiridesetih društev te občine. Iz poročil predsednika OGZ Žalec Franca Oseta, poveljnika Franca Naraksa in drugih je razvidno, da je bilo delo v minulem letu zares uspešno. Tako so bile v minulem letu sprejete mnoge zakonske osnove za delo na področju gasilstva. Med najbolj pomembnimi je bil Statut gasilske zveze Slovenije, katerega pa so sprejeli tudi delegati na žalskem občnem zboru. Letos naj bi sprejeli še zelo pomemben dokument, in sicer pravila gasilske službe. Sicer pa so žalski gasilci v preteklem letu pripravili vrsto srečanj, prireditev tekmovanj, jubilejev, namenu so predali več obnovljenih gasilskih domov in novih orodnih vozil za potrebe društev v občini. Gasilci se vključujejo tudi v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. To so dokazali lani pri poplavah v KS Tabor in Vransko. V preteklem letu je bilo opravljenih na področju žalske občinske gasilske zveze 46 intervencij; od gašenja požarov, reševanja ob poplavah, reševanje ljudi iz višjih nadstropij in dvigal stanovanjskih blokov. Med vzroki požarov je še vedno najpogostejši človeški dejavnik, manj pogosto pa so tehnične okvare in podobno. Ugotavljajo tudi, da so bile intervencije opravljene strokovno, vse pomanjkljivosti pa so sproti odpravljali, kar je tudi posledica stalnega usposabljanja gasilcev in vzgoje gasilskega podmladka, ki mu posvečajo še posebno skrb, njegovo znanje pa preverjajo na številnih tekmovanjih na občinskem, regijskem in državnem nivoju. Po sprejetju finančnega načrta so sprejeli operativni načrt dela, katerega osnovna podlaga je še drugih aktivnosti, predvsem izobraževanje, za preverjanje uspešnosti izobraževanja pa tekmovanja. V izobraževanje vključujejo tudi ostale občane, jih z osnovami varstva pred požarom seznanjajo ob dnevih odprtih vrat, raznih predavanjih, poso dobiti želijo sistem alarmiranja zagotoviti alarmiranje v skladu razvojem sistema ZIR v Sloveniji. Na občnem zboru so podelili tudi odlikovanja občinske republiške gasilske zveze, krajšim kulturnim programom Del udeležncev jubilejnega občnega zbora Občinske gasilske zveze Žalec. vedno humano poslanstvo gasilcev, varovanje in reševanje življenj ter lastnine. Opravljanje tega pa seveda zahteva še celo vrsto so ga obogatili gojenci Glasbene šole Žalec. ■ Besedilo In slika: -«| Stara vas •••••••• V soboto, 3. junija, Slikarska kolonija Dom krajanov Stara vas bo organiziral skupaj z Društvom šaleških likovnikov to soboto, 3. junija Slikarsko kolonijo Stara vas 95. Z likovnimi deli želijo ohraniti spomin na Staro vas ob koncu 19. stoletja tudi novim generacijam. Slikarska kolonija Stara vas 95 pa predstavlja hkrati tudi zače- tek akcije za zbiranje likovnih del, ki naj bi polepšala Dom krajanov Stara vas. Večer s Tonetom Partljičem in Petrom Petrovičem V četrtek, 8. junija, bo v okviru Srečanj v Stari vasi v Domu krajanov zanimiva prireditev. Ob 18.30 bodo odprli razstavo likov- nih del, nastalih med Slikarsko kolonijo Stara vas 95. Pol ure zatem pa se bo začel Večer z gostoma - Tonetom Partljičem, pisateljem in Petrom Petrovičem, slikarjem; gosta sta tudi poslanca Državnega zbora. M(an)\ Nevarna Koroška. Varovanec v posebnem stolu, kjer so možne nastavitvi, | Ravnateljica Marija Kovačič se zahvaljuje Alešu Pajetkl zs darovano pomoč. Desno Vida Zupan Iz podjetja Vlja terapija, kjei razvijajo In Izdelujejo opreme NASI KRAJI IN LJUDJE ! Je Peter Rezman^že začel^ z ^ volilno kampanj jo? lekateri pozabljajo... Člani Sveta občine Šoštanj so v gradivu za sejo sveta, kije bila 18. maja, lahko prebirali tudi zanimivo pismo, ki ga je sekretar Sveta občine Šoštanj Peter Rezman 16. marca naslovil na vršilko dolžnosti načel-niče upravne enote Velenje Mileno Pečovnik. Ko ga ilovek začne brati, ima najprej občutek, da bere osebno pismo, saj bivšo sodelavko, na katero se tokrat obrača kot sekretar Sveta občine Šoštanj tika, tako kot je to običajno v osebnih pismih. Človek bi pomislil tudi, da je pismo, čeprav uradno, naslovljeno z "Zadeva: obnova postopkov in drugo", poslal kot prijatelj, ki jo z njim želi dobrohotno opozoriti, naj nekatere stvari le dore- da bo za vse prav, tudi za njo, Je jih je že imela ali pa jih še ima na skrbi. In prvi hip ga je nepoklicanemu kar neprijetno prebrati. Potem pa le ugotoviš, da je pismo prazaprav namenjeno široki uporabi, saj ga zdaj prebirajo že mnogi, ki si ob njem mislijo svoje. Peter Rezman v tem pismu načelnici namreč očita vrsto zadev, ki jih ni uredila, pa bi jih morala. Po tistem, ko se bralec seznani z zadevami v njem, se najprej vpraša: zakaj jih pa ni? In natako s tem vprašanjem smo šli do načelnice upravne enote Velenje Milene Pečovnik. Vidno prizadeta in precej razočarana je bila. Pa ne zato, ker smo jo spraševali o očitkih, ki jih nanjo naslavlja Peter Rezman, njen bivši kolega v Izvršnem svetu občine Velenje, in od nje terja, da jih reši, ampak zato, ker: "Se gre Peter Rezman s tako pisarijo nabiranje političnih točk. Naj- brž se že pripravlja na naslednje volitve. Z vsem, o čemer piše, je več kot odlično seznanjen, saj je pri reševanju sodeloval tudi sam kot sekretar Sekretariata za varstvo okolja pri bivši Skupščini občine Velenje." Kaj imata "skupnega" sekretar sveta občine Šoštanj in načelnica upravne enote Velenje? Gostilno Paloš, Okrepčevalnico Ippon, Turistično društvo Topolšica podeželje ("Vržišnik") in Grajsko planino. Gremo po vrsti in sistematično. Najprej Rezma-novi očitki in potem komentar Pečovnikove. % Primer številka 1: Gostilna Paloš v Gaberkah Peter Rezman piše: "Primer Ti je dobro znan, v interesu večine Gaberčanov pa je, da se ustavi nezakonito preprodajanje predvsem piva in drugih izdelkov na lokaciji, ki jo ima v najemu g. Paloš. Sam sem v lanskem letu pozval g. Mraza, ki je bil pod Tvojim vodstvom in ki si ga tudi Ti zaščitila, kljub evidentni potrebi po njegovi menjavi, naj ukrepa v skladu s svojimi pristojnostmi. Kljub mojemu pozivu ni ukrenil ničesar konkretnega. Prav tako sem pozval tržnega inšpektorja g. Kopušarja, da naj v določenem primeru ukrepa, vendar je po obisku lokacije namesto odredbe konkretnega ukrepa zgolj napisal zabeležko in jo razposlal zainteresiranim. Ker s sed-anjimi pristojnostmi nisi več vezana na nekatere nezdrave lokalne povezave, Te prosim, da sprožiš potrebne postopke za preprečitev nezakonitega dela v gostilni Paloš v Gaberkah." Komentar Milene Pečovnik: "Najemna pogodba je prekinjena in lokalu ni bilo izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti. To pomeni, da nima odločbe o izpolnjevanju z zakonom določenih pogojev in to gospod Rezman dobro ve. Bom pa o tem članom Sveta občine Šoštanj, ko me bodo povabili, povedala še kaj več. Čisto za nič drugega ne gre, še enkrat ponavljam, kot za nabiranje točk pred volitvami, na katere se gospod Rezman očitno že pripravlja, sicer ne bi obnavljal in ponavljal stvari, ki so mu znane. Pa jih očitno z namenom pozablja." Primer številka 2: Okrepčevalnica Ippon v Šoštanju Peter Rezman piše: "Po spremembi prometnega režima v Šoštanju je omenjena okrepčevalnica povzročitelj nepotrebnega oviranja prometa avtobusov, ki zaradi zaparkirane postaje ob okrepčevalnici pogosto ne morejo na postajo, ampak se motovilijo na cesti ob postaji. Poleg tega novega dejstva, ki je nastalo na tem prostoru, je potrebno poudariti, da ta okrepčevalnica v resnici nikoli ni izpolnjevala minimalnih higienskih pogojev za gostilnico, kar dejansko je. Zato Te prosim, da kot pristojna za to področje sprožiš potrebne ukrepe za obnovo postopka in dosežeš, da bo lokal služil tistemu, čemur je bil v osnovi namenjen (fotokopirnica ali druga nemoteča dejavnost)." Komentar Milene Pečovnik: "Občina je izdala dovoljenje leta 1993, torej v času, ko je vladal tudi gospod Peter Rezman. In Peter Rezman to ve, saj je bila za okrepčevalnico dana priglasitev v njegovem času. In še bolje ve, da če se v Šoštanju z njo ne strinjajo, lahko zahtevajo obnovo pos- topka. Tako prenapeto pisanje, ki se ga Rezman loteva, pa ne koristi nikomur." Primer številka 3: Turistično društvo Topolšica podeželje ("Veržišnik") Peter Rezman piše: "Pri pregledu spisa omenjenega društva pri Tebi sem opazil, da v zapisniku ustanovnega zbora tega društva ni videti, da bi društvo delovalo in imelo vse potrebne organe v skladu s pravili, ki so v spisu priložena, niti ni razvidno, kdo in kdaj je ta pravila sprejel. Ker je tudi Tebi dobro znano, da gre za milo rečeno čudno društvo, katerega osnovna dejavnost ni neprofit-no pospševanje turizma, ampak gre v bistvu za turistično kmetijo, ki bi morala biti prijavljena kot gostilna, Te prosim, da ponovno natančno preučiš zadevo in sprožiš potrebne ukrepe za izbris društva iz registra. Pri tem Te ponovno opozarjam na to, da je pri tej zadevi skoraj zanesljivo tesno sodeloval g. Ivo Petrovič, uradnik državne uprave, ki ima sicer zelo površno voden register društev." Komentar Milene Pečovnik: "Spis sem si osebno ogledala, proučili smo ga v pravni službi in v njem ni bilo nišesar, kar bi posebej vzbujalo pozornost ali bilo v nasprotju z zakonodajo. Spis je bil vseeno poslan v Ljubljano na Ministrstvo za notranje zadeve, kjer ga bodo pristojni organi posebej pregledali. Za registracijo društev skrbi Ivo Petrovič, ki ima na skrbi celotno področje javnega Nič več poceni piva (gostilna Paloš). reda in miru in ki Petru Rezmanu že dolgo ni simpatičen." ^ Primer številka 4: Grajska planina Peter Rezman piše: "Prosim Te, da strokovne službe v Upravni enoti Velenje za Svet občine Šoštanj pripravijo natančno poročilo o usodi 48 ha gozda par. št.: 68/1 v k.o. Skorno pri Šoštanju, za katerega si se še kot sekretarka za občo upravo predlagala prodajo, katere izkupiček bi šel za izgradnjo telovadnice v Šoštanju. Prosim Te, da poročilu priložiš tudi kopijo vloge KS Pred Ipponom se motovilijo avtobusi. Šoštanj, ki da je bila podlaga za znane sklepe o prodaji, ki jih je sprejemal IS SO Velenje v letu 1994." Komentar Milene Pečovnik: "O kakšni usodi? Gozd je še vedno tam, kjer je bil in zato je o usodi neplodno vsako razpravljanje. Vpisan je na vložni številki 57 k.o. Velenje, ki je družbena lastnina v uporabi občine Velenje in z gozdom v letu 1994 ni bil opravljen noben pravni promet. Mislim, da Peter Rezman zdaj že vidi strahove tudi tam, kjer jih ni." ■ Milena Krstlč - Planine ■ fotografije: Stane Vovk Poškodovanj iz podhoda ne jazumejo^umetnikov metnina* da dol padeš! Ena od spremljajočih prired-rtev Dneva mladih in kul-lure, najbrž mišljena dobro, je bila tudi poslikava podho-(a med pošto in Namo v Velenju. Dobra zamisel, k uresničevanju katere so povabili mlade študente Likovne akademije iz Ljubljane, pa se je spreobrnila v svoje nasprotje. Umetnikov v njihovem času ljudje pogosto niso dobro razumeli, teh, ki so ustvarjali v podhodu, pa nekateri ne bodo nikoli. Še najmanj tisti, ki so se nad umetnino spotikali. Dobesedno, ne samo prislovično. Kup betona Spotlkanja Je bilo veliko sredi podhoda, označenega z nekakšnimi "prometnimi znaki" in belimi črtami in opozorilom vsem, ki vstopajo na začetku: "Sedaj se pa zamisli!", je dala misliti marsikateremu pešcu, ki jo je mahnil skozi podhod. Bilo je spo-tikanja, bile pa so tudi poškodbe in komentarji. V našem uredništvu se je v torek, 30.maja, oglasil Evgen T. iz Velenja, ogorčen, ker se je dan prej njegova žena nad umetnino v podhodu pri pošti tako poškodovala, da je morala zdravniško pomoč iskati v slovenjegraški bolnišnici. "Z ženo sva šla malo pred 18. uro skozi podhod. Naenkrat se je žena spotaknila ob rob te umetnine, obrnilo jo je, padla je in z glavo udarila ob tla. Poklical sem policiste, ker menim, da gre za ogrožanje varnosti pešcev. V času, ko smo čakali na prihod policije, so po izjavah očividcev, padli še trije. K sreči se pri padcu niso poškodovali tako hudo kot žena. Spotikali pa so se ves dan. Zanima me, kdo je dal soglasje za kaj takšnega in kdo je za to odgovoren. Žena bo zaradi umetnikov nekaj časa v bolniški. In ironija: šele potem, ko smo jo iz podhoda odpeljali k zdravniku, sem opazil napis: Zdaj se pa zamisli. Sem se." Evgen T. pa je prepričan, da se bo po nesreči njegove žene moral zamisliti še kdo. Razmišljali so še isti dan velenjski policisti. Robert Mravljak, komandir, je rekel, da morajo najprej ugotoviti, ali gre v podhodu za gradbišče ali atelje, in šele potem bodo lahko ukrepali. Glede na to, da je omenil atelje, smo se obrnili na "kulturnega ministra" v Mestni občini Velenje Petra Kovača, ki je zagovarjal stališče, da mora umetnino umakniti komunala. Njej pa naj za to izda nalog Tone Brodnik, predstojnik urada za gospodarske javne službe, saj on sam z umetnino nima nič. Tone Brodnik kot nam je pojasnil, pa še manj. "Nobene ovire ne more biti nikjer, to je jasno. Od koga Sedaj se pa zamislil so pa umetniki dobili soglasje za to? Rečeno je bilo, da bodo barvali. Če je stvar nevarna, jo je treba odstraniti! Ta trenutek grem pogledat za kaj gre." Do danes, četrtka, so najbrž že primemo ukrepali. Ne glede na to, ali gre za atelje ali za gradbišče. Ljudje namreč pravijo, da je v prometu v Velenju že brez umetnosti preveč ovir. ■ Milena Krstlč - Planine ■ (foto: vos) T)QROSKQP rOven od 21. marca do 20. aprila Zbegani ste zaradi dogodkov minulih dni in radi bi se posvetovali z nekom, ki mu lahko zaupate, vendar nekako ne ujamete pravega trenutka. V petek se bodo zadeve že toliko uredile, da si boste lahko oddahnili, nato pa se bo začelo splošno veselje. Lahko se boste dodobra naužili vsega, kar zadnje čase pogrešate. Bik od 21. aprila do 20. maja Privlačnega človeka, na katerega ste naleteli na krjašem potovanju, zlepa ne boste mogli pozabiti. Poskusite navezati tesnejše stike, ker ste iznajdljivi, vam to ne bo pretežko. Na moč se boste namučili, ko boste izbirali darila, nato pa vam bo šinila v glavo odlična misel. Dvojčka od 21. maja do 21. junija Premalo ste spretni, da bi lahko razvozlali neko pomembno vprašanje. V dvoje bo šlo precej hitreje, vprašanje pa je, kako boste prepričali partnerja, da vam bo stal ob strani v zadevi, s katero se ne strinja. Našli ste nekaj, kar nekateri že dolgo in zaman iščejo. Veliko sreče boste užili nedaleč od svojega doma. Rak od 22. junija do 22. julija Precenjevali ste svoje zmožnosti, zato ste se znašli v nekakšni zadregi, ki pa je vašemu pratnerju celo všeč. Zanesite se na njegovo oceno, sprejmite njegovo pomoč, pa se bo vse zasukalo na bolje. Z darilom ne boste zadovoljni, ker se vam zdi, da so vpleteni ljudje, s katerimi nočete imeti opravka. Lev od 23. julija do 23. avgusta Slišali ste govorice, ki so za vas nadvse ugodne, za nekoga, ki ga imate radi, pa nikakor ne. Poskušajte se sprijazniti z dogodki, ki so neizogibni, preprečite pa tiste, ki so obrobnega pomena. V denarnih zadevah boste našli rešitev, kakršne se ni domislil še nihče pred vami. Lepi večeri prihajajo. UP Devica od 24. avgusta do 23. septembra Preveč časa ste porabili za neko delo, od katerega si ne morete obetati ne uspeha ne zadovoljstva. Skrajni čas je, da spremenite smer in se začnete zanimati tudi za zadeve, ki niso v vaši neposredni okolici. V ljubezni boste imeli nekaj časa prvo, nekaj časa pa zadnjo besedo. Vsekakor boste glavni. Tehtnica od 24. septembra do 23. oktobra Presenečenje, na katero ste že nekaj časa tiho čakoli, se bo končno zgodilo, potem pa boste občutili v srcu nekakšno praznino, ki vam ne bo všeč. Pozabite na tisto, kar so vam obljubljali vaši najbližji, zanesite se bolj nase kot na tiste, ki vam poskušajo soliti pamet. fajf Škorpijon od 24. oktobra do 22. novembra Naleteli ste na znanca, ki vam je nekoč veliko pomenil, potem pa ste ga izgubili izpred oči. Mogoče se bo prijateljstvo poglobilo, mogoče pa boste spoznali svojo zmoto in se še pravočasno umaknili. Nestrpnost je neumestna, lenoba nevarna. Čimprej uredite zadeve, ki so tesno povezane z vašim čustvenim življenjem. Strelec od 23. novembra do 21. decembra ^^ Škode, ki ste jo povzročili z neko prenagljeno izjavo, ne boste mogli tako hitro popraviti, lahko pa si izberete drugo, boljšo izhodiščno točko in začnete znova. Napredovali boste počasi, vendar zagotovo. Ce bi radi razveselili partnerja, storite tako, kot vam je že nekoč povedal. Nekomu boste trn v peti. ■Bir Kozorog od 22. decembra do 20. januarja Nehote ste se nekomu zamerili, vendar ne tako hudo, da ne bi bilo mogoče zadeve popraviti. Takoj si priskrbite primerno vsoto denarja, kajti potrebovali ga boste za najrazličnejše neizogibne izdatke. Na zabavi se ne boste zabavali tako, kot si mislite, ampak čisto drugače in nadvse nepozabno. Vodnar od 21. januarja do 20. februarja Sladka skrivnost, ki vas greje kadar ste sami, vas bo začela v kratkem težiti, morali jo boste nekomu zaupati. Preiščite svojo okolico, pa boste našli vse, kar potrebujete za dolgo in zdravo življenje. S prijatelji se boste prepirali o popolnoma vsakdanjih stvareh. Ko boste v stiski, se spomnite partnerja. Ribi od 21. februarja do 20. marca Zamujate, ker ne veste, katero od možnosti bi izbrali. Nekdo postaja nestrpen, že veste, kaj ga tako muči. V petek zvečer boste odkrili, da so vaši cilji precej drugačni, kot ste si zamišljali. Več dela boste imeli in več skrbi, zato pa bo veselje v soboto toliko večje. Hrepenel boste po nežnih besedah. r'' nf I lahko in preprosto Ni kaj, vročina bo vsak čas tako močna, da si bomo vsi skupaj želeli le to, da naše telo objema nekaj udobnega, lahkega. In da to nekako "izgleda". Pri tem je seveda kristalno jasno, da velik delež pri udobnosti in lahkotnosti oblačil odigrajo materiali; nikar se poleti ne zatekajte k umetnim, v katerih koža ne bo mogla prosto dihati, izbirajte le čisto naravne materiale: bombaž in lan sta še vedno najbolj prijetna. Male lahke oblekice, s kot prst tankimi naramnicami, oprijetim životcem in bogatim spodnjim delom, bodo zaznamovale letošnje poletje. Kako dolge bodo, je od visno samo od vas in vaše sam-okritično-sti, moda pa ima rada ultra kratke. Lahko so krojene v več pol, lahko v pasu prerez ane in nabrane, ali pa krojene v zvon. Kakšna majhna, neu-padljiva čipka na spodnjem delu krila in ob vratnem izrezu, bo takšno obleko naredila še privlačnejšo. Če pa še vedno prisegate le na hlače, si letos umislite korenčkasto krojene, ki jih boste v pasu zatrdile s trakom. Udobne| bodo in če boste želeli, tud elegantne. Spet odvisno 01 materiala in vzorca v njem Lahko so namreč tudi športm fantalinske, vendar se te podajo It prav taki majčki, prve pa lahko obleCel k elegantnemu tankemu suknjiču. © Kako sekljamo zelišča? Sveža dišavna zelišča so odličen dodatek jedem. V jed jih zamešamo drobno sesekljana. Zelišča sekljamo ročno, v raznih strojčkih in mešalnikih izgubijo preveč soka in aroma se izgubi. Kako torej sekljamo dišavna zelišča, da ostanejo okusna? Zelišča sekljamo z nožem; z debelejših stebel osmukamo lističe. Lističe stisnemo skupaj s prsti, nato pa počasi režemo z ostrim nožem in prav na drobno. Če pogosto pripravljamo sesekljana dišavna zelišča, si omislimo lunico. Na desko damo zelišča, nato pa majemo ostro lunico sem in tja, sesekljana zelišča pa sproti tudi grabimo na kup. Zelišča lahko narežemo tudi s kuhinjskimi škarjami. Zlasti drobnjak na ta način drobno in lepo narežemo. Režemo neposredno na jed, naprimer na okusno spomladansko juho. Če veliko tipkate, vas je najbrž že kdaj prestrašila nenavadna bolečina v rokah. Prsti so nenadoma postali togi, bolečina pa se je širila prav v nadlaket. Malo je to poklicna preobremenjenost, malo pa pomanjkanje magnezija v telesu. Raziskave ugotavljajo, da potrebuje človek najmanj 300 miligramov magnezija na dan. Če te snovi v krvi primanjkuje, ima človek prej ali slej zaradi tega težave. Pomagajo zdravila, v katerih je magnezij. Širijo žile in izboljšujejo prekrvavitev. Zdravniki velikokrat svetujejo zdravljenje z magnezijem, bodisi da gre za arteriosklerozo, trombozo ali kot sredstvo proti revmatizmu. Tudi pri krču, ki se loti rok vseh, ki veliko tipkajo. I 1 i i i i i i i 1 i 1 1 i 1 i i i i i i laSJBMBMBlBMBiaiBMBMgMBMBfBMBIBlBJBMBIBMBMBlBlBIBIč E Jabolčne omlete Za 6 oseb potrebujemo: 1/2 litra mleka, 1 kozarček rumaalil jabolčnega žganja, 250g moke, 3 jajca, 1 žlico olja, ščepec soli,| 3 jabolka, košček masla, s katerim namastimo ponev. Iz mleka, moke, rumenjakov, soli in jabolčnega žganja| zmešamo gladko testo za palačinke. Testo naj stoji 20 minut, se moka napne. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga rahlol zamešamo v testo za palačinke. Spet pustimo počivati nekajl časa. Jabolka olupimo, izrežemo jim peščišča. Jabolka na | režemo na tanke rezine. Zamešamo jih v testo za palačinke. V ponvi segrejemo malo masla. Iz zmesi spečemo drugo za drugo palačinke. Potresemo jih s sladkorjem in ponudimo, dokler so še vroče. HMBH0 t'*" < jS i fur lili f' MgMBMBlBlBMBlBMBMMSMMMBMHMBMBiSMBMBMMBME Človeško telo vsebuje do 60 odstotkov vode. Raziskave so pokazale, da imajo starejši ljudje v telesu premalo vode, to I,pa škoduje zdravju. Kadar je v telesu premalo vode, se telesni sokovi ne morejo dobro pretakati. V telesu nastaja premalo hormonov, ruši se razmerje kislin, prizadeta sta krvni tlak in delo ledvic. Na starost ima lahko pomanjkanje vode in mineralov v telesu zelo hude posledice. Domnevajo, da telesu primanjkuje natrija, ker starejši ljudje omejujejo porabo kuhinjske soli iz bojazni pred zvišanim krvnim tlakom. Kuhinjsko sol sestavljata namreč natrij in klorid. Starejši ljudje spijejo premalo tekočin predvsem mineralne vode, ki vsebuje nal Najnovejše raziskave so pokazale, da potrdi je telo 10 do 12 gramov kuhinjske soli n dan. Zdravilne vode, ki vsebujejo natrij, celo uravnavajo krvni tlak, saj nekatere veza natrija v napitkih zmanjšujejo tla« Priporočljivo je, da spijemo takšne pijače \ liter do dva na dan. Vode, ki ne vsebuje! veliko mineralov, povzročijo, da se tef nevarno izsuši. Dodati je treba tudi to, da starejši ljudje ri čutijo žeje, zato morajo zavestno paziti, if zaužijejo dovolj tekočine. ** *** A ***T * t *' * Z VEZ * * : D N 1 * K *.„*** A Z 1 P * *** % O T * * * **; *#* * ' © © dobro | srednje slabo Oven nt Dvojčka lak Lev Devica Tehtnica ŠksrpijiR Strelec Kozorog Vodnar RiN delo © © © © © © © © © © © € ljubezen © © © © © © © © © © © (0 denar © © © © © © © © © © © © zdravje © © © © © © © © © © © € _i ZA RAZVEDRILO ■hm Spravilo lesa do žag piše: A. Videčnik Še nekaj časa po drugi sve-ni vojni so les s planin spravili v dolino, na dolga stoletja aljen način. Transportne poti »bile vlake po gozdovih, riže in zadnje vode. Takole povejmo, se zdi to opravilo kar enos-i, pa ni bilo tako! Že sečnja lesa v planinah je »vala utrjene in močne ljudi, iozdni delavci so ostajali kar preko celega tedna v planini, ili so v skorjevkah in se pre-Bjevali dokaj enostavno. Živl-isije v planinah je zahtevalo pos-) organiziranost, vzemimo za ner vodooskrbe. Ni bilo pov-iod vode v bližini delovnih ■fin. Ponekod so imeli poseb-aprinašalca vode, nosil jo je v fflti, podobni posodi, na hrbtu. Mi glede kuhanja je bilo točno iejeno kdo je za to odgovoren, lonavadi je bil to delavec iz aipine, ki je od dela odšel toliko rej, da je lahko pripravil obrok a delovne tovariše. Običajno je lilo, da so v planino prinešeno no skupaj uporabili, seveda pa svCasih imel ta ali oni še kakšen fiboljšek. V glavnem je veljalo ravilo, da skupina, ki je delala ipaj, deli enako življenje. To je ilo tudi potrebno, saj kakršnega-oli razlikovanja sama narava a ni prenesla. V skorjevki so spali na pog-idih, ki so jih nastiljali ali s pra-Btjo, pogosto pa tudi s smre-ovimi vejicami. Kuhali so na nnitem ogi^išču, ki so si ga avili praviloma v sredini pro- stora. Predstavljajmo si, da so takšna bivališča bila le zasilna in da so rabila namenu le dokler so v bližini delali. Gotovo je, da so bili delavci v skupinah, ki so imele vsaka svojega vodjo, zelo solidarni med seboj. Tembolj ker je bilo tudi gozdno delo, odvisno pač od terena, lahko zelo nevarno. Če še pomislimo, da tiste čase ni bilo ne cest ali drugih hitrih komunikacij, je razumljivo, da so bili "olcerji" izpostavljeni res trdemu in kolektivnemu življenju. Ne bo odveč povedati, da so šele po letu 1911 vpeljali v naše gozdove žage amerikanke, prej pa so tudi debela debla ročno razsekavali v platanice, dolge 4m, pa tudi daljše. Stari olcetji so radi pripovedovali, da so se jim roke dobesedno krčile od udarcev sekire, po dolgem delu so morali vsak prst posebej nategniti... Za delo so uporabljali več vrst sekir, vsaka od njih je bila prirejena potrebam posamičnega opravila. Zelo zanimive naprave so bile riže, po katerih so spuščali les z visokih sečišč v dolino. Poznali so več vrst riž. Bile so suhe, mokre in vodne, pač primerne terenu in potrebam spusta. Riže so bile prava mojstrovina! Izdelovali so jih "rižmojstri", ki so svoje znanje prodajali iz roda v rod. Številni naši ljudje so delali riže v rumunskih Karpatih, v Črni gori in Bosni. Tako so seveda imeli res vsestranske izkušnje. Treba je povedati, da to niso bili vedno izučeni tesarji, jff /''Vi - £2* Suha ruža pod Raduho. Vidimo ogromne količin lesa, ki so ga pozneje plavili do žag. pač pa največkrat le priučeni delavci. Za dobrega rižmojstra je veljalo, da ni uporabljal železnih žebljev pri gradnji. Poznali so preko 40 raznih "klinov" za spajanje lesnih delov riže in vsak od njih je imel svoj naziv. V naših razmerah so bile mogočne riže delček zahtevnega dela pri spuščanju lesa s planin. In prav to delo so jemali zelo resno, ker je bilo nadvse nevarno. Les je drvel po rižah z veliko hitrostjo in lahko seje pripetilo, daje kje tudi "izstopil". To se je sicer redno pripetilo, ker so bile riže trdne in močne. Narejene so bile izbrun. Včasih so z njimi premoščali velike globine. Samo spuščanje po rižah je bilo do podrobnosti organiziano oziroma dogovorjeno. Kajti vsaka napaka bi lahko pomenila težave ali celo nesrečo. Samo mimogrede, nazarski gozdarji razpolagajo s karto meninskega območja, ki vsebuje vriše riž z Menine in je iz leta 1793. Les, pripravljen za spust po riži, so privlekli do "kode", to je skladišče vrh riže. Ob vznožju riže pa so skladišču lesa rekli "plač", delavcem pa "placarji". Tako so seveda tiste zgoraj riže imenovali "kodarji". Mojster, ki je delo vodil, je ob primernem trenutku ukazal spuščanje po riži. Vzdolž nje so bili razpostavljeni na določene razdalje "poštarji", ki so imeli nalogo sporočila mojstra posredovati natančno in hitro vse do izteka riže. Običajno so llL MR aftigff IMMIliB "KKrff^SHl Gradnja riže nI bila enostavna, "rižmojstri" so bili zelo iskani celo po Bosni In v Karpatih. Tudi tja so hodili s trebuhom za kruhom naši olcerji. spuščanje opravljali pozimi, da je po ledeni riži les bolje "tekel". Če je bila riža preveč suha in je les slabo drčal, so poštarji polivali po riži, da je zmrznila, zato so nekateri te riže imenovali tudi "sigonte". Toda, tudi za to nalogo so dobili povelje od mojstra, brez tega niso smeli ničesar storiti. Včasih je les drvel tudi pehudo, tedaj pa so poštarji na rižo metali zemljo. "Komande", ki so jih uporabljali, nikakor niso zvenele po naše. Zato ni odveč domneva, da so jih naši delavci prinesli iz Karpatov. Pa jih naštejmo! "Kargo" je pomenilo "les spuščati", "varda" so klicali tedaj, ko je les pričel drčati v dolino, riže so bile nevarne. "Mena" so sporočali tedaj, ko je les tekoče drčal v dolino. Če so morali prekiniti spust, so klicali "ubauf', če je les slabo drčak, so sporočali "banja", kar je pomenilo, da je treba rižo močiti. "Johi" je bil znak, da je delo na riži prenehalo, riža je bila vana. Ko je les pre- hitro tekel, so klicali "kera", da so poštarji metali na rižo zemljo. Najprej so poskusno spustili nekaj platanic, šele ko so rižo preizkusili, so tekoče spuščali. Delavci so tovrstno delo jemali zelo resno in kar v navadi je bilo, da se tedaj ni pilo. To je bilo nenapisano pravilo! Včasih so delali tudi po 16 ur skupaj, kar je bil velik napor, zato so skrbno pazili, da ne bi kdo od poštarjev zadremal, drug na drugega so pazili. Stari olcerji so vedeli povedati, da ni bilo nesreč pri spustu lesa, le enkrat so "graščinski" (veleposestvo Marijingrad) spuščali v Veži in je nekdo od poštaijev sporočil napačno povelje, zato je zgornja skupina ravnala drugače kot spodnja na placu. Misleč, daje riža zaprta, so se po riži podali h koči, pa je les pridrvel in podrl tri delavce, eden je bil takoj mrtev, drugi je kmalu zatem umrl, teretji pa je bil vse življenje pohabljen. rilistna valdštajnija r Paki pri Velenju j Rastlinstvo v Soteski Hude »je se zaradi geološke podlage podnebja močno razlikuje od fiškega. Zaradi tega je ta pre-1 botanično izredno zanimiv, iznana so rastišča nekaterih »lin, ki normalno uspevajo v bmediteranskem flornem moč ju ter rastlin, ki so sicer flčilne za Alpe in so relikti lene dobe. Posebnosti rastlinst-in živalstva je sicer podrobno isal F. Batič s sodelavci v zbir-iteska Hude luknje. Ena največjih zanimivosti : luknje je prav gotovo trilist-ivaldštajnija (Waldsteinia terna-subsp. trifolia). V Paki pri elenju je prvi odkril nahajališče ildštajnije Velenjčan Dušan iglic v letu 1979, ki je o svoji ijdbi že pisal (Proteus, L. 42, 579). Od tega leta najdišče tajnije ni bilo več potijeno. Zarddi porasta zanimanja nov po spoznavanju redkih roma posebnih rastlinskih vrst naši okolici smo se v prvih dneh sseca maja odpravili v smeri tale luknje ob reki Paki. Želeli 3 potrditi rastišče valdštajnije ijo fotografirati. Na nasprotnem i vzporedno s predorom, kjer je bila nekoč speljana železniška progra, smo jo odkrili. Sprva smo opazili zimsko preslico (Equiset-um hyemale), ki je na tem predelu najbolj opazna, vmes pa se je razraščala trilistna valdštajnija. Redko cvetoča valdštajnija se v velikem številu pojavlja na površini približno 70 kvadratnih metrov. Trilistna valdštajnija je trajnica, visoka do 20 cm in jo uvrščamo v družino zlatičevk (fam. Ranuncol-aceae). Cvetovi so močno zamenljivi predvsem s cvetovi kosmate in plazeče zlatice. Danes poznamo v Sloveniji štiri rastišča trilistne valdštajnije. Najprej jo je odkril F. Pehr v letu 1917 ob potoku Suhi v bližini Raven. Nova rastišča valdštajnije je v letu 1971 odkril D. Lasič v d-olini Nevljice, ter še istega leta T. Knez v dolini Gračnice. Trilistna valdštajnija je uvrščena v "Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije" v kategorijo redkih vrst, pri katerih obstaja možnost uničenja rastišč zaradi nepredvidenih posegov, kot so gradnje in razširitve cest, prekomerno trganje, spreminjanje rastnih pogojev itd... mag. Nives Kugonič, dipl. biolog Jelka Flis, dipl. biolog Rudi Ramšak, dipl. biolog : i \ Liimrni po rodbin Šaleške * ^ ..... ■HMi^S ■ Zakaj domnevamo, da bi to I lahko bil grb "naših" Limbar-skih? V istem času poznamo i namreč tudi ptujske ministeriale na koroškem Hollenburgu, ki so i uporabljali isti grb. Če vemo, da so Ptujski imeli mnoga posestva I tudi v Šaleški dolini in med njimi tudi velenjsko, ter da je bila zgodovina posesti Velenje in I Limbar tesno prepletena, bi lahko domnevali, da sta dve veji I iste rodbine upravljali posesti ■ svojih gospodov, Ptujskih, eni na I grad Limberg, drugi pa na gradu Hollenburg. To je seveda zgolj i privlačna hipoteza, ki pa jo je kaj težko dokazati. Ne nazadnje tudi Iv bližini Šent Vida na Koroškem poznamo grad Liemberg, ki pa je I vendarle imel druge gospodarje in je zato isti grb pri Hollen- Ibruških in (Koroških) Liember-ških manj verjeten. V našem sprehodu med I plemiškimi grbi iz Šaleške doline * smo prišli do vzhodnega dela I doline. Ta del doline so označevali trije gradovi: Velenje, Šalek I in Ekenštajn. Najstarejši med njimi in verjetno sploh najstarejši I grad v Šaleški dolini je šaleški, vendar, kot smo napisali že v I uvodu, grba te rodbine žal še vedno nismo našli. Glede na to, Ida je vprašanje geneze Šaleških ter čas njihovega prihoda v našo dolino zelo vprašljiv, je to seveda I toliko večja pomanjkljivost v ■ našem vedenju o dolini. I Seveda pa poznamo grbe nekaterih drugih rodbin, ki so I bivale na Šaleku. V tem prispevku bi želel predstaviti grba i dveh rodbin, ki sta bili iz takih ali drugačnih razlogov pomemb-- ni v svojem času in vredni zapo- mnenja. Prva takšna rodbina so Sflbriaški. Ti so posedovali grad Šalek v prvi polovici 15. stoletja. Kljub zelo kratkemu času njihovega bivanja na Šaleku srečamo v matrikah dunajske univerze ter kasneje univerze v Padovi zapisanega Ahaca Sobriaškega (ki se da zapisati kot "....de Sach-lleck"), sina takratnega lastnika gradu, ki je postal leta 1493 tržaški škof in spada med vidnejše humaniste svojega časa. Grb Sobriaških je ostal ohranjen v večih variantah. Osnovna značilnost vseh različic grba je njegova cinasta razdeljenost na dve polji, ter bela in rdeča barva, ki se jima le v eni inačici priključi še črna. onko in s tremi peresi na rdeči podlagi. SEBRIASKI SEBRIASKI SEBRIASKI SEBRIASKI grbi 14,15,16,17 Druga šaleška rodbina, katere grb bi želel predstaviti so Raum-schtiBli, ki so grad posedovali v 17. stoletju in katerih predstavnik Erazem je imel veliko vlogo pri kmečkem uporu leta 1635. V podružnični cerkvi sv. Andreja v Šaleku še danes hranijo nagrobno ploščo Rosine RaumschiiBel, rojene Wernegg. Na tej plošči je tudi upodobljen grb, ki pa ni grb rodbine RaumschiiBlov, temveč Werneggov (na rdečem ozadju srebrno obzidje s tremi stolpi na katerih so strelne line). Grb RaumschiiBlov pa predstavlja modri okronani šlem z zap- SEBRIASKI grb 18 Drugače pa je s poznavanjem grbov prvih lastnikov, oziroma bolje gradnikov gradov Velenje in Ekenštajn. Velenjske graščake najdemo prvič omenjene v zgodovinskih virih leta 1270. Analiza virov je pokazala, da imamo pri tej rodbini opravka z vitezi podrejenimi Kunšperškim. Ti so bili stranska veja Ptujskih gospodov, ki se je oblikovala, ko je leta 1185 krški škof zaupal grad Kunšperk Otonu, bratu Friderika Ptujskega. Ti so po Ehrneških podedovali mnoga posestva tudi na južnem Štajerskem, med njimi tudi gradova Velenje in Hekenberg (pri Vranskem).Na teh dveh gradovih so naselili svoje viteze, ki se nato imenujejo po teh dveh gradovih. Grb Kunšperških je bil panter, zanimivo za našo temo pa je, da so Hekenberško-Velenjski vitezi prevzeli Ptujski grb, črnega kačolikega zmaja (lintverja), na zlati podlagi. 14 iaš tm TV SPORED 1. junija 199 ČETRTEK, 1. junija SOBOTA, 3. junija NEDELJA, 4. junija SLOVENIJA 1 09.30 Čarodejev klobuk, 1/5 10.00 Odkrivanje zemlje, 3/26 10.30 4x4-o živalih in ljudeh 11.15 Po domaČe 13.00 Poročila 15.55 Vse kar Imam rad, 2. del drame 17.00 TV dnevniki 17.10 ŽIVŽAV 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 Štiri v vrsto - TV Igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Komisar Rex, 9/15 21.00 Tednik 21.50 Napovedniki 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi Večen sanjač, 21/27 sledi Inšpektor Morse, 6/18 SLOVENIJA 2 14.55 Arzenik in stare čipke, amer. film 16.45 V vrtincu 17.30 Princ z BEL-AIRA, 8/24 18.00 Inšpektor Morse, 5/18 18.45 Že veste 19.15 TOK TOK 20.00 Mednarodni trgovinski sejem Maribor 20.05 Večerni gost 21.05 Umetniški večer sledi Thomas Mann, 6. del ang. nanizanke 22.05 Oči kritike 23.05 Stoletnici filma naproti portret Andrej Tarkovski, Šved. dokum. film VTV 09.00 Testni signal 09.30 NAJ SPOT-oddaja o pop in dance glasbi 10.30 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V GRIŽAH, kontaktna oddaja Pokrovitelj oddaje: ADRIATIC, MITATRADE 21.05 BRLOG - Santa barbara; humoristična nanizanka 21.35 HOROSKOP 21.40 TV PRODAJA 21.45 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.20 Pot v šolo, 5/6 10.45 Zabava,zabava,zabava, izobava 11.00 Ročka ročka 11.50 Svet narave, 9/10 12.40 Že veste 13.00 Poročila 14.25 Kam vodijo naše stezice 15.25 Postaja, Kal. film 17.00 TV dnevniki 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 17.25 Pasje mesto, 18/23 17.45 Mlada evropa poje 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Hugo - tv igrica 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Poglej In zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA: sledi Brooklynski most, 9/22 23.15 Inšpektor Morse, 7/18 sledi Dobrodošli gospod Chan-ce, amer. film SLOVENIJA 2 13.45 Zgodbe medenih ted-nov, 3/8 14.35 Omizje 16.35 Osmi dan 17.25 SOVA, ponovitev sledi Večen sanjač, 21/27 18.00 Inšpektor Morse, 6/18 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.15 Poglej me! 20.05 VVestbeach, 9/10 20.55 Mednarodni trgovinski sejem Maribor 21.00 Veliki dnevi 20. stoletja: 39-45 franc. dokum. serija, 1/3 21.50 Obiski 22.50 Biset: Carmen, opera OPOMBA: Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek na koncu TV2, 45' VTV 09.00 Testni signal 09.30 POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V GRIŽAH; Pokrovitelj: ADRIATIC, MITATRADE 10.30 BRLOG, humoristična nanizanka 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ -kontaktna oddaja; gosta: SPI-Dl in GOGI 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 SVET ŽIVALI - MIŠJA ZGODBA, dokument, oddaja 20.30 Celovečerni film: MAFIJSKI ŠEF 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 08.55 Radovedni Taček 09.05 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 09.15 Pod klobukom 10.05 Mlada evropa poje 10.15 TOK TOK 11.00 Zgodbe iz školjke 11.30 Jakec In flžolček, japonski risani film 13.00 Poročila 13.05 Večerni gost 14.05 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevniki 17.10 Svet narave, 10/10 18.00 RPL - studio Luwigana 18.45 Hugo-tv Igrica 19.05 Risanka 19.30 TV Dnevnik 2 20.10 Teater paradižnik 21.15 Za tv kamero 21.30 Irska s Tajdo, 3. del 22.00 Ozare 22.10 TV dnevnik 3 23.40 SOVA: sledi Inšpektor Morse, 8/18 sledi Modem Crimes, nizoz. film SLOVENIJA 2 11.00 Komisar Rex, 9/15 11.50 Turistična oddaja 12.05 SOVA, ponovitev sledi Brooklynski most, 9/22 12.35 Inšpektor Morse, 7/18 16.30 Športna sobota: sledi Maribor, KF za EP v odbojki (M), prenos SLOVENI-JA:TURČIJA 18.30 Alpe-Donava-Jadran 19.05 Karaoke 20.10 Kabaret, amer. film 22.10 Sobotna noč VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 Otroški Miš Maš - ponovitev 10.30 SVET ŽIVALI-MIŠJA ZGODBA, dokumentarna oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 379. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.35 ALPSKI VEČER, 3.del, narodno zabavna glasba 21.45 HOROSKOP 21.50 TV PRODAJA 21.55 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 07.20 ZIVZAV 08.10 Arabela se vrača, 8/26 08.40 Sprehodi po stari Ljubljani, 6/9 09.10 Očividec, 9/14 09.40 Za tv kamero 09.55 Nedeljska maša, prenos Iz Izole 11.00 Naša pesem '95, 3. del 11.30 Obzorja duha 12.00 Biblija 12.30 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 VVestbeach, 9/10 14.20 Kadar se veja zlomi, amer. film 16.00 V objemu gora 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.50 Hugo-tv igrica 19.05 Risanka 19.20 Loto 19.30 TV dnevnik 2 20.10 Presodite 21.15 National Geographic, 11/16 22.10 TV dnevnik 3 22.30 SOVA: sledi Zaslepitev, 2/3 sledi Inšpektor Morse, 8/18 SLOVENIJA 2 10.00 Biset: Carmen, opera 12.30 SOVA, ponovitev sledi Inšpektor Morse, 8/18 13.20 Teater paradižnik 14.30 tgrnuljčica, posnetek baletne predstave iz Covent Gardena 16.45 Športna nedelja sledi Košarka NBA, posnetek SAN ANT0NI0:H0UST0N 18.15 Kranj: VN Kranja v kolesarstvu, posnetek 18.55 Kolesarska dirka Giro D'ltalia, posnetek 19.20 Lahkih nog naokrog, 4. del 20.10 Ciociara, ital. film 21.50 Biblija 22.15 Kronika Exodos-a 22.30 Športni pregled VTV 08.00 Videostrani 08.15 Ponovitev oddaj iz tedenskega sporeda: Otroški program; OTROŠKI MIŠ MAŠ ; 378. VTV MAGAZI; ŠPORTNI TOREK; ŠPORTNI GOST; 379. VTV MAGAZIN; POLETNE KULTURNE PRIREDITVE V GRIŽAH, kontaktna oddaja; Pokrovitelj oddaje: ADRIATIC, MITA TRADE; 2. SVETOVNO PRVENSTVO V SLEDENJU ZA POKAL PES SLEDAR '95; ALPSKI VEČER, 3.del, narodno zabavna glasba; ALBUM SH0W - zabavno glasbena oddaja; NAJ SPOT - kontaktna oddaja o pop in dance glasbi; TV PRODAJA; HOROSKOP ........ Videostrani do 24.00 PONEDELJEK, 5. junija SLOVENIJA 09.55 Uporniki v službi kralja, 11/13 10.25 Znanje za znanje, učite se z nami 10.50 Izobraževalna-dopolnilo 11.00 Kabaret, amer. film 13.00 Poročila 13.05 Športni pregled 14.50 Umetniški večer 15.50 Obzorja duha 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevniki 17.10 Radovedni Taček 17.25 Pravljičar, 5/9 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 ABC-ITD, tv Igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Prvi krog, 2/4 20.55 Made In Slovenia 22.00 TV dnevnik 3 22.20 Žarišče 22.45 SOVA sledi Murphy Brown, 24. del sledi Inšpektor Morse, 10/18 SLOVENIJA 2 14.45 Utrip 15.00 Zrcalo tedna 15.15 Presodite 16.15 Poglej me! 17.00 SOVA, ponovitev sledi Zaslepitev, 2/3 17.45 Inšpektor Morse, 8/19 18.35 Svetovni poslovni utrip 19.15 Sedma steza 20.05 Ogrožena moškost 21.00 Vojna povratnika, 3/6 21.50 Studio city 22.45 Kronika Exodos-a 23.25 Brane Rončel vocal Sampling, 2. del VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 379. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 KAKŠNO KMETIJSKO POLITIKO POTREBUJE SLOVENIJA?, kontaktna oddaja 21.05 ALBUM SHOW -zabavno glasbena oddaja 21.55 HOROSKOP 22.00 TV PRODAJA 22.05 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 10.20 Igrajmo se gledališče, 9/13 10.50 Ciociara, ital.film 12.30 Poslovni utrip 13.00 Poročila 13.05 Sedma steza 13.50 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Arabela se vrača, 9/26 17.40 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica, 3/13 18.00 Regionalni studio Koper 18.45 Lingo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Zgodbe medenih tednov, 4/8 . 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 3 22.40 Poslovna borza 22.55 SOVA: sledi 'alo 'alo, 2/6 sledi Inšpektor Morse, 5/18 SLOVENIJA 2 10.55 Pariš: Roland Garros -1/4 finale v tenisu (Ž), prenos 15.10 Malo angleščine, prosim 15.35 National geographic, 11/16 16.25 Karaokč 17.25 SOVA, ponovitev sledi Murphy Brovvn, 24. del 17.55 Inšpektor Morse, 10/18 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videošpon 20.05 Univerzitetni razgledi 20.55 Roka ročka 21.45 Skrivnost Picasso, fran. dokum. oddaja 23.00 Svet poroča 23.30 Roland Garros -1/4 finale v tenisu (Ž), posnetek iz Pariza VTV 09.00 Testni signal 09.30 KAKŠNO KMETIJSKO POLITIKO POTREBUJE SLOVENIJA?, kontaktna oddaja 10.20 ALBUM SHOW-zabavno glasbena oddaja 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program: GA-MESWATCH 19.25 TV PRODAJA 19.30 Videostrani 20.00 EPP 20.05 380. VTV MAGAZIN - informativni regionalni program 20.25 ŠPORTNI TOREK 20.45 ŠPORTNI GOST 21.15 HOROSKOP 21.20 TV PRODAJA 21.25 Videostrani do 24.00 SLOVENIJA 1 11.10 Hroščosned, 8/21 11.35 Iz življenja za življer^e 12.05 Irska-dežela besede. | 3. oddaja 12.30 Alpe-Donava-Jadran 13.00 Poročila 15.00 Obiski 16.00 Vojna povratnika, 3/61 17.00 TV dnevniki 17.10 Male sive celice, kvfc I 18.00 RPL-studio Luwigana | 18.45 Pari, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, vreme | 20.05 Forum 20.25 Jablane, nemški film 22.25 TV dnevnik 3 22.45 Žarišče 23.10 SOVA: sledi Princ z Bel-Aira, 9/24 I sledi Inšpektor Morse, 12 !i SLOVENIJA 2 15.30 Zgodbe iz školjke 16.00 Prvi krog, 2/4 16.40 Videošpon 17.25 SOVA, ponovitev sledi 'alo 'alo, 2/6 17.55 Inšpektor Morse, 11/18 18.45 Odkrivanje zemlje, 4/26 19.15 V vrtincu 20.05 Ob 30. letnici deloval Alfija Nipiča, 2. del 20.55 Vinski sejem 21.00 Športna sreda 22.30 Omizje OPOMBA: Pariš: 1/4 Fvteii-su (M) Roland Garros -1155 prenos; 21.00 posnetek; OPOMBA: KF za EP v nogometu: LITVA-SLOVENIJA, prenos 17.55 VTV_ 09.00 Testni signal 09.30 380. VTVmagazin-in-formativni regionalni program 09.50 ŠPORTNI TOREK 10.10 ŠPORTNI GOST 12.00 Videostrani 19.00 Otroški program 19.30 TV PRODAJA 19.35 Videostrani 20.00 EPP 20.05 VIDEO TOP -kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.10 TROPSKA VROČICA, ameriška detektivska nanizanka 22.00 HOROSKOP 22.05 TV PRODAJA 22.10 Videostrani do 24.00 107,8 MHz KAIIIO VBLBKJE Četrtek, 1. junija TVS2 14.55_ ARZENIK IN STARE ČIPKE, amer. film, 1944 Igrajo: CaryGrant, Priscilla Lane, Raymond Massey Režija: Frank Capra Je ena tistih iger, ki znova in znova prihaja na repertoarje svetonih gledališč. Frank Capra je igro ovekovečil na fimu in ji dal svojo osebno noto. Njegova dolga, a povsem gladko tekoča zgodba se začenja z uvodom, v katerem je oznanjeno, da se v Broo-klynu dogajajo mnoge stvari -tudi nenavadne. Eden izmed dogodkov je prav gotovo Mor-timerjeva odločitev, da se bo poročil. Je uspešen in malce čudaški pisatelj, ki se sicer branizakonskega stanu, da pa se nevestina želja nenhno odlaša, poskrbijo zapletene okoliščine, v katerih se znajde mladi Mortimer. Živi v prijetni hiši pri dveh ostarelih tetkah, ki najlepše skrbita za svojega nečaka. A ko želi Mortimer najaviti svojo poroko, nenadoma ugotovi, da prijazni teti skrivata truplo... Petek, 2. junija TVSl (PO SOVI) DOBRODOŠLI GOSPOD CHANCE, amer. film, 1979 Igrajo: Peter Sellers, Jack VVarden, Melvyn Dougjas Režija: Hal Ashby Gospod Chance je vrtnar, ki ni nikoli odrasel. Gospodar ga ni nikoli pustil iz hiše, zato pozna svet le preko televizije, kije poleg rož njegova edina ljubezen. Ko gospodar umre, se Chance nenadoma znajde na pragu, v svetu, ki ga nepoučen in nedorasel ne zna doumeti. Vse, kar zapaža, skuša razumeti s pomočjo svojega razumevanja rož, prav ljubezniva naivnost, omikano obnašanje, ki se ga je naučil na televiziji in splet okoliščin pa naredijo iz njega veliko medijsko osebnost. Vrtnarček, ki ne zna brati in pisati, ki govori z naivno iskrenostjo in odgovarja s skopim znanjem, postane glavni svetovalec bogatega industrialca... Sobota, 3. junija TVSl 11.30_ JAKEC IN FIŽOLČEK, japonski risani film Je pravljica o Jacku, ki proda kravo za čudežne fižolčke. Ti obrodijo tako visoko, da se Jack s svojim psičkom povzpne v čudežno deželo, kjer pa se godijo nenavadne stvari. Črna dama je začarala princeso Margareto in sedaj, ko se ne zna več upirati, jo hočejo omožiti s hudobnim princem Tulipanom. Toda ob vzpodbujanju psička se Jack ojunači in s poljubom odčara lepo Margareto. S poroko torej ne bo nič, Jack in psiček pa zbežita na Zemljo in po-dreta za seboj "fižolove poti", tako da se maščevanja željni princ znajde v praznem in ubije... TVSl (PO SOVI) SODOBNI ZLOČINI, ni- zoz. film, 1991 Režija: Alejandro Agrestl Igrajo: Roy Ward, Adrian Brine, Alejandro Agrsti, Helen Limon Zgodba izhaja iz misli, da ljudje ne umiramo, ampak smo umorjeni. Tako na vlaku starejši možakar prepriča sopotnika Tirna van Sadwijka, da njegov najboljši prijatelj Alex ni storil samomora, ampak so ga umorili. Tako se znajde Tim sredi osebne preiskave o smrti svojega prijatelja, ki popolnoma zapolni njegovo dolgočasno življenje, ki se je, potem ko ga je zapustilo dekle, odvijalo v popravljalnici radio aparatov. Alex za samomor ni imel nobenega pravega razloga. Ko ga je Tim nazadnje srečal, mu je Ales sporočil radostno novico, da je tik pred poroko. In ker Tim ne more najti zunanjih razlogov za prijateljevo smrt, začne iskati možne motive znotraj sebe. Kot prvega osumljenca predvidi Alexovo nesojeno nevesto. Film se spreminja v nenavaden psihološki triler, v katerem postaja vse možno in je vse napredvidljivo... Nedelja, 4. junija TVSl 14.20_ KADAR SE VEJA ZLO-Ml, amer. film, 1986 Režija: VVaris Husseln Igrajo: TedDanson, Richard masur, Rachel Ticotln Znanega otroškega psihologa dr. Alexa Delawara zaprosi prijatelj, detektiv Milo Sturgis, da mu pomaga pri preiskavi umora, katerega edina priča je bila sedemletna deklica Melodie, s katero pa se je odtlej težko sporazumevati, saj jo mučijo strahovi in preganjavica. Dr. Delawa-re si pridobi dekličino zaupanje, s tem pa izzove nemir v krogih, ki so povezani z umorom. Zadeva, s katero se je začel ukvarjati, je namreč skrajno umazana, vanjo pa so vpleteni najvidnejši mestni veljaki. Okrije, da vse niti vodijo v otroško naselje, ki se imenuje El pueblo de los Ni nos, center za težavne otroke. V tem trenutku po- skuša detektiv Sturgis prepričati Alexa, naj opusti primer, ta pa sumi, da z otroki v Pueblu slabo ravnajo in na lastno pest, kljub nevarnosti, v kateri se zaradi tega znajde, začne odvozlavati zapleteni klobčič. Ob strani mu stoji vdova domnevnega samomorilca Stuarta, ki ga je našel mrtvega pred šestimi meseci v svoji pisarni... Sreda, 7. junija TVSl 20.25_ JABLANE, nemški film, 1992 Režija: Helma Sanders-Brahms Igrajo: Johanna Schall, Thomas Buechel, Anna Sanders Film je izredna študija razmer v Vzhodni Nemčiji pred padcem zidu in neposredno v obdobju po združitvi, liki glavnih junakov, ki jim je dal pečat socializem vzhodno-nemškega tipa so prepričljivi in življenjski, nemalo tudi po zaslugi imenitnih igralcev. Svojo filmsko pripoved začenja v sedemdesetih letih, ko je Nemška demokratična republika dajala vtis trdne in solidne socialističn dežele s svojim programa in parolami. Takrat sta Hek in Liza, skupaj s številnim mladimi ljudmi, sadila jablane na veliki plantaži. Vet sadja za državljane NOR, Se en korak v napredku socialit ma, tako je bilo geslo, je propagirala oblast, in Heinz in Liza sta v to verjeli Bila sta mlada in zaljubljen, poročila sta se, dobili hčerko, toda potem je njm zakon dočivel hudo krizo. Liza se je zapletla v razmeije s političnim funkcionarja Sienkejem in je hotela z njiit pobegniti v Zahočrt Nemčijo. Toda beg je uspe samo Sienkeju. Po pada berlinskega zidu se je Sienlt seveda vrnil, s seboj pa je prinesel tudi zahodno miši nost. Nasadi jablan zdaj niso bili več potrebni, pomembn je bila zemlja in tej je cenan nekajkrat poskočila. Prišel je čas, ko naj bi se jablan umaknile novil poslovnim «1 stanovanjskim soseskam. Za Lizo in Heinza je bil tohut : šok... r MODRO ffi —————- OLICIJSHA POSTAJA SiiHHli Hudo ranjen voznik kolesa z motorjem Včetrtek, 25. maja, ob 21.20 se je v križišču Kidričeve in Prešernove ceste v Velenju pripetila huda prometna nesreča. 18- letni loštjan R. iz Velenja je vozil osebni avtomobil po Kidričevi cesti iroti križišču s Prešernovo. Ko je pripeljal do križišča, mu je s stranske dovozne ceste, ki vodi na Kardeljev trg, z desne strani pripeljal 17-letni voznik kolesa z motorjem Vid K. iz Velenja. Ta je vozil naravnost v smeri Prešernove ceste. Vozili sta trčili, v trčenju se je hudo telesno poškodoval vbznik kolesa z motorjem. Z evalnim vozilom so ga odpeljali na zdravljenje v bolnišnico v Slovenj Gradec. Motorista izdledili V torek, 23. maja, ob 17-40 se je v Šaleku na stezi za pešce zaradi neprimerne hitrosti in vožnje po prepovedani površini pripetila prometna nezgoda, v kateri je voznik neregistriranega motornega kolesa, mladoletni M. T., trčil v 7-letnega otroka. Z lažjimi telesnimi poškodobami so otroka odpeljali na zdravljenje v bolnišnico. Motorist, kije nerečo povzročil, je s kraja nesreče pobegnil, vendar so ga policisti tri ure kasneje izsledili. Sobotna noč med policisti V soboto, 27. maja, so ponoči policisti velenjske Policijske postaje v posebne prostore za pridržanje pospremili 38-letnega S.Č., kije pred tem razgrajal v lokalu Black Jack. Pri tem pa se tudi fizično lotil enega od obiskovalcev lokala. Ker je bilo zaznati, da bo s kršenjem javnega reda in miru nadaljeval, saj je istemu gostu prisoUi zaušnico, tudi ko so bili tam že policisti, so ga ti vzeli s seboj. Vlomil v Klepetuljo V noči na nedeljo, 28. maja, je neznanec vlomil v slaščičarno Klepetulja na Partizanski cesti v Velenju. Iz slaščičarne ni odšel s slaščicami, ampak s CD-kasetofonom z dvojnim kasetnikom in radijem. Lastnica Marija L. je oškodovana za 40.000 tolarjev. Oplenil juga V soboto, 27. aprila, med 21.30 in polnočjo, je neznanec vlomil v osebni avto jugo, parkiran pred objektom Stari trg 3 v Velenju. V vozilu je demontiral avtoradiokasetofon, odnesel pa tudi lopar za tenis in sončna očala. Z vlomom je Anton O. iz Žalca oškodovan za okoli 50.000 tolarjev. POLICIJSKA POSTAJA znak in mostno ograjo je zapeljal v strugo potoka Trnava, Iger se je vozilo prevrnilo na desni bok v potok. Voznik je, kot vse kaže, še uspel zlesti iz vozila, potem pa je omagal v 40 centrtimetrov globoki vodi in umrl. "'■.■■::■<:■/,■ i;:--' «ss 3lS t K. . . ; ; - . ; > M •> m timMi ■. V >.- 93 Sirene tulijo Tudi prejšnji teden je bil za gasilce miren, saj ni bilo potrebno vključiti gasilskih siren in tudi intervenirati ne. Vendar v društvih ne mirujejo; takšne mirne tedne izkoriščajo za preventivne priprave opreme in članov. Izvedeli pa smo tudi, da suša še nikjer ni tako huda, da bi jo morali gasilci 'gasiti" z dovozi vode. ■ bš Avtomobil prevrnilo na streho V petek, 26. maja, je ob 13.45 iz smeri Trnavč proti Rečici ob Savinji z osebnim avtomobilom vozil 57-letni Edvard M. iz Trnovca pri Mozirju. V bližini naselja Dol suha ga je v desnem nepreglednem ovinku med vožnjo po klancu navzdol pričelo zanašati. Trčil je v brežino obcestnega jarka in se z vozilom prevrnil na streho. Voznika, ki se je v nesreči hudo poškodoval, so z reševalnim vozilom odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico. Materialna škoda je ocenjena na 500.000 tolarjev. Za voznika je bil usoden potok Trnava V soboto, 27. maja, ob 5.10 je po regionalni cesti iz smeri Soteske proti Radmirju vozil osebni avto 36-letni Srečko Š. iz Rečice ob Savinji. Ko je pripeljal izven naselja Mozirje v desni dolgi ovinek, je izgubil oblast nad vozilom. Po trčenju v prometni Hude poškodbe kolesarja V nedeljo, 28. maja, ob 16.10 je po lokalni cesti iz Levca proti Petrovčam vozil kolo 36-letni Slavomor M. iz Žalca. V ostrem levem ovinku v Drešinji vasi je na asafaltnem vozišču, posutem s peskom, padel in se hudo poškodoval. Kdo prihaja med ribiče? V času od 20. do 22. maja je neznanec vlomil v izložbeno omaro, kije pritrjena na zunanjo steno trgovine Allsport v Žalcu. Iz omare je ukradel različen ribiški pribor, ročne svetilke in drugo športno opremo. Z dejanjem je lastnico Barbaro D. oškodoval za okoli 51.000 tolarjev. Vlom v stanovanje V torek, 23. maja, je med 12. in 13. uro neznanec vlomil v stanovanje na Čopovi cesti v Žalcu. Iz stanovanja je odnesel večjo količino zlatega nakita in 2.000 tolarjev. Z dejanjem je lastnika Edija K. oškodoval za okoli 400.000 tolatjev. Storilec je poskušal vlomiti tudi v dve sosednji stanovanji. Huda žeja V četrtek, 25. maja, je med 18. in 20. uro neznanec iz ograjenega skladišča pijače v Vrbju odtujil 6 zabojev in karton pločevink piva. Ludvika M. iz Sv. Lovrenca je oškodoval za 16.000 tolarjev. Oškodovanec je kasneje v bližini skladišča našel odneseno pivo, manjkale pa so steklenice iz dveh zabojev. Banka Celje Ekspozitura Velenje je odprta za Vas od 19. 5. 1995. Ekspozitura Velenje opravlja celoten bančni servis za individualne komitente in zasebnike. Vi, ki boste postali komitent naše banke, Banke Celje Ekspoziture Velenje, boste imeli svojega bančnega referenta za urejanje bančnih zadev. Cilj banke je, da bi ustregla individualnim željam in potrebam komitentov. V varnem zavetju tradicije. V Banki Celje. banka celje Pri Avbrehrtovih v Lipju zaključili prvo veliko delo 'AK Zt Vi V/. % K V, & Novo gospodarsko poslopje do prve košnje V nedeljo, 20. maja, so krajani, znanci, sosedje, planinci in gasilci z udarniškim delom zaključili prvo veliko delo. Do kletne "glihe" so pozidali novo gospodarsko poslopje Franca in Marije Avbreht v Lipju v Vinski Gori, ki je 24. aprila letos zgorelo. Tako so pomagali ublažiti bolečine, ki jih je Avbrehtovim povzročil udar strele. Francu Avbrehtu, upokojenemu rudarju, ki je tudi navdušen zbiratelj strarin in ima veliko etnagrafsko zbirko, pomagajo mnogi. V teh krajih, v celi Vinski Gori, vlada med ljudmi velika sloga in želja pomagati vsakemu, ki je pomoči potreben. In to so vaščani že velikokrat potrdili. Vmes so že pozidali tudi protipotresne stebre, čaka pa jih še vlitje betonske plošče, kar naj bi se zgodilo v tem mesecu. Na rudniški žagi že čaka razrezan les za ostrešje, ki so ga darovali kmetje od blizu in daleč. Razžagali ga bodo po ugodni ceni, rudniški sindikat pa je tudi ponudil pomoč. materialu in prevozih. Danes že lahko z gotovostjo zapišemo, da bo novo gospodarsko poslopje pod streho še Solze sreče, radosti, upanja in zaupanja. Tako velika udarniška akcija, v kateri je sodelovalo 25 udarnikov, potrjuje, da pri Avbrehtovih niso ostali sami. Pomoč prihaja od pridnih rok, pa tudi v denarju, gradbenem pred jesenjo.. Gospodar mi je ob obisku s solzami v očeh naročil, naj zapišem, da se v imenu vseh Avbrehtovih najlepše zahvaljuje za pomoč. ■ L Ojsteršek Poostrene akcije policistov Pogoste kršitve predpisov Velenjski policisti so se konec minulega tedna lotili dveh večjih akcij poostrenega nadzora v cestnem prometu. V petek, 26. maja, so se ukvarjali predvsem z vozniki motornih koles in koles z motorjem, v nedeljo, 29. maja, v zgodnjih jutranjih urah pa so v sodelovanju s policisti z UNZ Celje "iskali" vinjene avtomobiliste. V petek so na Titovem trgu in v Šaleku našteli 27 kršitev voznikov koles z motorjem in motornih koles. Najpogosteje je šlo za vožnjo brez vozniškega dovoljenja in varnostne čelade. Kar 9 prekrškov so storili otroci, ki so kolesa z motorjem upravljali praviloma z dovoljenjem ah vednostjo strašev. Eden od otrok je storil kar 4 prekrške in temu so kolo z motorjem zasegli. Zoper mamo, ki mu je dala vozilo v uporabo, pa bodo napisali predlog sodniku za prekrške. V nedeljski nočni akciji pa so policisti v štirih urah na območju Policijske postaje Velenje ustavili 140 voznikov. V akciji je sodelovalo 11 patrulj iz vseh policijskih enot UNZ Celje, ki so za 41 voznikov, za katere so sumili, da vozijo pod vplivom alkohola, odredili preizkus z alkotestom. Ta je pri 21 voznikih pokazal, da vozijo vinjeni, pri 19 pa je bil alkohol sicer prisoten, vendar v manjših, še dovoljenih količinah. ■ mkp ŠPORT !N REAKREACIJA Atletika "Bruno Zauli" pred vrati V letošnjem poletju bo v Velenju več Imenitnih prireditev. Med prvimi trka na vrata največja atletska prireditev v naši državi v tem letu - tekmovanje za pokal Bruno Zauli, v čast nekdanjega predsednika Italijanske In nato Evropske atletske zveze, kije bil tudi ustanovitelj tega tekmovanja. Od njega nas loči le še dober teden. Poseben organizacijski odbor, ki ga vodi dr.Franc Žerdin, predsednik častnega odbora je predsednik države Milan Kučan, se skupaj z atletskimi delavci seveda že nadvse zavzeto pripravlja na to veliko mednarodno prireditev. Na tem dvodnevnem atletskem pokalnem tekmovanju v soboto in nedeljo, lO.in ll.juni-ja, bodo nastopili z obema reprezentancama Albanija, Ciper, Hrvaška, Izrael, Moldavija in Slovenija, Turčija samo z moško in Slovaška samo z žensko reprezentanco. Velike možnosti za zmago in uvrstitev v prvo evropsko ligo tega tekmovanja ima slovenska ženska reprezentanca, moška pa naj bi imela nekoliko težje delo, vendar v vodstvu reprezentance vseeno upajo v uspeh. V Velenju so prepričani, da bodo tekmovanje pripravili v zadovoljstvo vseh, da bodo velenjski atletski klub kot Velenje samo predstavili v očeh 450 udeležencev iz osmih držav v čim lepši luči. ■ vos Velenje gostilo slovenske smučarske delavce Rudar - Jadran 4:0 (1:0) mm m a članskega državnega stva dvignili najmanj, so i vseeno zadovoljni. Njihov iti, štirinajstletni tekmova-tjanoš Kavnik, ki se z utežmi šele od marca, je v kat-iji do 54 kg dvignil v sunku i kg, v potegu 40 in biatlonu fi in tema postavil tri kadet -i državne rekorde. Še zadovoljnejši pa so bili v ffeki ekipi, saj je Tomaž Bevc i 70 kg) prav tako postavil tri državne rekorde, nadvse zadovoljen pa je bil njegov nekoliko starejši klubski tovariš Marko Uranker, ki je znova v vse boljši formi. To je potrdil z novimi državnimi rekordi (do 99 kg): sunek 150, poteg 182,4, v biatlonu pa 352,5 kg. Ves zadovoljen je Uranker po tem uspehu dejal, da je sedaj njegov naslednji cilj dvig 200 kg v sunku; to se naj bi zgodilo že konec tega meseca na velikem mednarodnem turnirju v dviganju uteži, prav tako v velenjski Rdeči I Bernard Vajdič 1 Obetavna Janoš Kavnik: "Dobro sem začel" dvorani. Vrstni red po 2.krogu: l.Olimpija, 2.Celje, 3.Domžale, 4. Velenje. ■ vos iraton "Treh src" m m 'ozničeva in Zupane |V soboto je bil v Radencih največji tekaško-rekreativni praznik pri 15.maraton "Treh src", saj seje teka v vseh kategorijah udeležilo 13.000 atletov in rekreativcev. V velikem maratonu, ki je štel tudi jvno prvenstvo, je slavil Milan Župane (TS Gorenje) in si v ;nci 180 maratoncev pritekel naslov prvaka. V malem maratonu |21 km je tretjič zapored slavila Slavica Poznič (AK Velenje), Lju-iDolovski je bila tretja, med mlajšimi veterankami Anka Pugelj med starejšimi veterankami pa Lojzka Felicijan šesta(vsc tri TS nje) | Za tekaško sekcijo Gorenje so bili uspešni še Albin Struna, ki je med starejšimi veterani, med mlajšimi veterani pa sta bila den Volaš in Milivoj Kodrič tretji in peti. ilinanje - Derbi RLV-ju |Sobotni sosedski derbi v 2.državni ligi-vzhod so dobili balinarji '•ja, ki so z 11:5 premagali Trebeliško in se povzpeli na 5.mes-i poraženci pa so še vedno na repu lestvice. I Na kvalifikacijah za državno prvenstvo dvojic, sta bili uspešni pjici Trebeliškega in RLV-ja in se uvrstili na prvenstvo. »B.K. 1IS vodnikov reševalnih psov Komisija za reševalne pse pri slovenski kinološki zvezi in Kinološko društvo Mozirje bosta v soboto pripravila srečanje vodnikov reševalnih psov in pomladansko vajo združenih enot. Na vadbenem prostoru v Varpoljah bodo prireditev pričeli ob 8.30, skupna vaja pa bo obsegala orientacijski pohod z iskanjem pogrešancev, iskanje zasutih v ruševinah in na koncu skupno srečanje vseh udeležencev. pot na prelomnici i i i i L Zima je že daleč in v lepih pomladnih dneh je alpsko smučanje večini že "ušlo v pozabo". Pozornost ljubiteljev športa je v tem času obrnjena drugam, vendar alpski smučarji ne mirujejo. Ocenjujejo minulo sezono, že kujejo načrte za novo ali pa se ubadajo z drugimi težavami. Bernard Vajdič je med slednjimi. V zadnji tekmovalni sezoni je dosegel več kot zavidanja vredne rezultate na domačih in tujih smučiščih. Med svojimi vrstniki je bil daleč najboljši v Sloveniji in njen najboljši predstavnik na tujem. O njegovih odmevnih dosežkih smo precej poročali, imenitno sezono pa je sklenil s srebrno kolajno na zaključnem tekmovanju najboljših mladih smučarjev iz vsega sveta v kanadskem mestu Whistter in s prvim mestom v skupnem seštevku vseh štirih disciplin za pokal Go-renjke, ki ga je premočno osvojil. Bernard je edini mladi smučar na svetu, ki je medalje osvojil na vseh štirih največjih tekmovanjih za najmlajše, to pa so Topolino in Pinochio v Italiji, Škofja Loka in kanadski Whistter, s tem pa sklenil svojo tekmovalno pot med pionirji. V minulih tednih na smučanje komajda še pomosli. Že sedaj lepa zbirka medalj Zdaj je na prvem mestu učenje, saj želi v rednem roku nadoknaditi zamujeno med sezono in končati osnovno šolo. Ko bo uspešno prevozil še zadnja vratca v osemletki, pa ga čaka še bolj zahtevno postavljena proga. Sam je gotovo ne bo zmogel, gre pa za njegovo nadaljnjo smučarsko pot. V minulem letu se je tudi po zaslugi trenerja Ceneta Jovana in celjskega kluba, za katerega nastopa, prebil med najboljše dečke svetovnega alpskega smučanja. Sedaj ga čaka odločilna stopnička na več kot obetavni smučarski poti - prehod iz pionirskega smučanja med mladince in člane. Gotovo bo to prelomno leto, saj bi vsaka zamujena sezona pomenila zaostanek za najboljšimi, pot v povprečnost in verjetno tudi slovo od možne kariere vrhunskega smučarja. Zanesljivo bi morali biti dosežki Bernarda Vajdiča izziv in potreba, da bi mu zagotovili pravo strokovno delo in napredek. Problem so bila in bodo - sredstva. Že doslej jih ni bilo dovolj, ni jih bilo toliko, da bi mu zagotavljala delo s trenerji za posamezne discipline. Sistemsko to ni rešeno, klubski in predvsem družinski proračun pa sta daleč preskromna. Priprave na novo sezono so pred durmi in že v avgustu bi lahko pričel nabirati izkušnje in prepotrebne FIS točke na Novi Zelandiji, stroškov za to pa slovenska zveza v tej kategoriji žal še ne krije. Sezone vsekakor ene sme izgubiti, s tem bi izgubil mnogo in preveč, veliko bi izgubilo tudi naše in slovensko smučanje. B/p Karate • Trije državni naslovi Šprinteriem pet medalj laj za obstanek | Članska ekipa ŠTK je v državni ligi odigrala 3.in 4.krog. Na-j jih je doma premagala ljubljanska Soča z 8:1, v nedeljo pa srečno izgubili v Kopru s 4:5. diočilno tekmo za obstanek v ligi bodo igrali v nedeljo na gos-mju pri ŽTK Maribor, že v soboto pa bodo gostili kranjski Triglav, velik favorit. Na državnem prvenstvu za mlajše kategorije so se lepo izkazali člani velenjskega kluba Tiger, ki so osvojili tri prva mesta. Pri malčkih je zmagal Omer Tabakovič, pri malčicah Alisa Redžič, oba v katah, pri mlajših dečkih pa je bil v borbah anajboljši Denis Musič. Starejši dečki so bili ekipno v katah drugi, v borbah Arsen Gashi tretji in Bego Avdič sedmi. Na mednarodnem turnirju v Rušah se je v starejši skupini deklet s 4.mestom izkazala Alisa Redžič. itarina druga v Livornu Mali nogomet [Na mednarodnem turnirju deklic do 14 let v italijanskem nu je nov lep uspeh dosegla Katarina Srebotnik. Po vrsti je premagala Italijanko, Rusinjo, Madžarko in Slovakin-|l v finalu pa klonila proti drugi slovaški predstavnici z 1:6, 4:6. ■4. B. amiznitenis- Damijan odličen ■ > * * kKm • * | Na zaključnih turnirjih najboljših slovenskih kadetov sta se i uvrstila velenjska predstavnika. | Damijan Vodušek je v Križah na Gorenjskem v prvi jakostni sku-iosvojil 5.mesto in dokazal, daje med najboljšimi v Sloveniji, nen Steblovnik pa je v Cerknici v drugi kakovostni skupini isljivo zmagala in tako na najlepši način sklenila nastope v kaki konkurenci. MA.V. vost v velenjski športno-turistični ponudbi ■ •tft«»wweti!<*«!»<*e*ii»**»**Kik«««K« lanager ni samo za lanagerje Na Rudniku lignita Velenje že dolga leta vzorno skrbijo za svoje ene. Med drugim jim nudijo vsako leto tudi zanimive hvstveno preventivne programe, za kar ima največ zaslug vodst-podjetja in sindikat v njem, ki si tudi na ta način želijo zmanjšati poklicnih obolenj in negovati zdravje zaposlenih. Pomena zdravja so se v tem kolektivu začeli zavedati že zelo zgodaj, ladnjih enajst let je te programe vodil in usmerjal Boštjan Aljaž. V letih se jih je udeležilo več kot 6000 ljudi. Boštjan Aljaž je šel zdaj na svoje, postavil svojo agencijo Manag-kjer se še naprej ukvarja s podobnimi programi kot se je prej, ob jih pa tudi z drugimi: letovanji doma in v tujini, aktivnimi oddihi, gerskimi programi, programi za upokojence, otroke (letos jez-lo-športna šola v Šmarjeških Toplicah), športno - rekreacijskimi irerami za delovne organizacije in tenis programi ... < M mkp Slušno prizadeti so tekmovali občinska organizacija slušno prizadetih Velenje, ki trenutno združuje 405 gluhih in naglušnih iz Šaleške in Zgornje Savinjske doline, je minulo soboto v Rdeči dvorani v Velenju organizirala državno prvenstvo. Nastopile so ekipe osmih slovenskih društev, ki so jim pred pričetkom prisrčen program pripravili otroci iz glasbene šole, lepo pa se je s cvetjem izkazala tudi Cvetličarna Iris. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo, saj je šport edina panoga, v kateri lahko gluhi enakovredno sodelujejo s slišečimi, zato jim šport pomeni toliko več. Tako prijetnih tekmovanj in srečanj si seveda še želijo, poglejmo pa še vrstni red: Koper, Maribor, Ljubljana, Nova Gorica, Velenje, Krško, Celje in Novo mesto. ■ Marjana Rudolf Skoraj vsi najboljši slovenski plavalci so se konec minulega tedna v Kamniku potegovali za naslove državni prvakov v šprinterskih disciplinah. Tekmovali so v štirih starostnih kategorijah in v absolutni konkurenci. Med 380 plavalci je nastopilo tudi 15 velenjskih. Osvojili so pet medalj, od tega eno zlato ter po dve srebrni in bronasti.najbolj se je izkazala Ajda Valcl z naslovom državne prvakinje na 50 m hrbtno. Rezultati: kadeti-50 m delfin: 3.Valcl 28,38; 50 m prosto: 5petras 27,25; 50 m prsno: 7.Majhen 35,56; mladinke-50 m hrbtno: 2.Valcl 31,76; 50 m prsno: 2.Udovičič 37,06; 50 m delfin: 8.Udovičič 34,06; članice-50 m delfin: 4.Bukovec 32,02: 50 m prosto: 5.Bukovec 29,76; 50 m hrbtno: 6.Bukovec 38,02; ženske absolutno-50 m hrbtno: 1.Valcl 32,19; 50 m delfin: 4.Bukovec 31,69; 50 m prsno: 4.Udovičič 37,18; štafeta 4x50 m mešano: 3.Velenje 2:12,77 (Valcl, Bukovec, Udovičič, Jandrok); moški absolutno - štafeta 4x50 m mešano: 8.Velenje 2:08,68 (Petras, Valcl, Majhen, Knez). i Marko Primožič Zmagal Šentjur Sklenjeno je tekmovanje v medobčinski ligi. Zmagali so nogometaši Šentjurja, velenjski Sportklub je bil drugi, Dnevi želja pa tretji. V državno ligo se je neposredno uvrstila zmagovalna ekipa, Sportklub pa bi moral v kvalifikacije. Ker v tem letu ne bo nastopal v uradnih tekmovanjih, gre v kvalifikacije ekaipa Dnevi želja.. mzg Odprli novo igrišče Za ljubitelje malega nogometa v Škalah je bil minuli konec tedna pravi praznik, saj so tudi uradno odprli novo igrišče za mali nogomet, ki leži v senci gozdnih dreves, v Gmajni, kot imenujejo tisto območje. Otvoritev so nato obogatili s turnirjem v malem nogometu, na katerem je nastopilo kar osem ekip iz Maribora, Slovenskih Goric, Velenja in Škal. Prišli so tudi iz Hrvaške, ekipa Jastrebi iz Zagreba, pa tudi gostje iz Esslingena, s katerimi so Škalčani že v lanskem letu navezali stike preko občinske organizacije Kažipot iz Velenja. Presenetljivo dobro je igrala ekipa gostiteljev, igralci malega nogometa iz Škal, ki so v finalu izgubili z 2:6 z ljubljansko ekipo Gratik Loki. V tekmi za tretje mesto je Paf (Slovenske Gorice) premagal okrepčevalnico Slavica s Kozjaka s 6:4, za peto mesto Lent Ma-ribor:Jastreb Zagreb 8:2 in za osmo mesto Velenje:Esslingen 6:3. "Opravili" tudi s krosom V krajevni skupnosti Škale-Hrastovec je športno in rekreativno življenje zelo razgibano. Tako krajani že nekaj časa tekmujejo za značko "rekreator leta". Doslej je poseben organizacijski odbor, ki deluje pri KMN Fori, pripravil pet disciplin. Konec minulega tedna so preizkusili svojo vzdržljivost v teku okrog velenjskega jezera, predvidoma 20.junija pa bodo zaplavali v velenjskem bazenu. Na teku so se zbrali stari in mladi, eni so prišli na cilj prej, drugi kasneje, seveda pa čas ni bil toliko pomemben kot to, da so preizkusili koliko zdržijo. Izziv za rekreatorje je bil tudi nekdanji reprezen-tant in državni prvak Stane Miklavžina, ki je vsakomur, ki bi ga prehitel, obljubil zaboj piva. Leta so naredila svoje, tu in tam morda tudi kakšen kilogram in Iztok Miklavžina, Peter Grm, Slavko Grašič in Peter Silovšek, tak je bil absolutni vrstni red, čakajo na izpolnitev obljube. Stane je pritekel na cilj peti. ■ vos Saloon in Plešivec sama na vrhu V ligi malega nogometa "Škale 95" so prvoligaši odigrali 4.krog, v drugi ligi pa je bil na vrsti že šesti. V l.ligi z vsemi osmimi točkami vodi ekaipa Saloon Pascal, s po šestimi pa ji sledita KMN Fori Škale in Kamnoseštvo Kozjak. Rezultati 4.kroga: Saloon Pascal:Bambino 1:0, Mister X Cik Cak:KMN Fori Škale 2:4, Madl Tris RBM Commerce 2:0, Kamnoseštvo Kozjak:Vigo Vinska gora 1:3. V 2.ligi je z 11 točkami na vrhu ekiapa Plešivec Rib.koča, z 9 točkami in tekmo manj pa so drugi Mušketirji veterani. Rezultati 6.kro-ga: Topolšica:Kalimero 2:10, Texas:01d Raiders 2:0, Krokodilčki:Club Duo 2:5, Kremenčkovi:ŠK Cirkovce 2:7, Plešivec:Tempo Florjan 1:0, Mušketirji veterani prosti. _ VELEBLAGOVNICA VELENJE Mnogi upokojenci ste naši zvesti kupci. Zato vas bomo za vašo zvestobo nagradili s popustom! Vsak prvi in drugi dan v mesecu vam bomo pri vsakem nakupu nad 5.000 SIT priznali 10 % popust! Ob nakupu imejte s seboj zadnji pokojninski odrezek. m\; m^-■■7' mn (![ ■ I^IJS* a f v T " - -". .'-----! " -.::•■"."Ti* " . wmggrms gorenjefiningd Simona Blatnika 11 (prostori Interevrope) Tel. 063/854-973, 854-967 NEVERJETNA CENA BTV UNIVERSUM 70 ST TTX - 89.990,00 SIT - na 10 čekov brez obresti!!! Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. -18. h, v soboto od 8.-13. h! VESELIMO SE SREČANJA Z VAMI! MESTNA OBČINA VELENJE Mestna občina Velenje objavlja skladno s sklepom sveta Mestne občine Velenje z dne 23.5/1995 Javno dražbo za prodajo osnovnih sredstev Javna dražba bo v petek, 9.6.1995 ob 9. uri pred garažo občinske stavbe, Titov trg 1, v Velenju. Prodajali bomo osebna avtomobila: 1. ZASTAVA YUG0 FLORIDA 1,4, letnik 1990, št. šasije VX1103A0000005037 - izklicna cena 200.000,00 SIT 2. ZASTAVA YUG0 55 koral, letnik 1988, št. šasije 0275352 - izklicna cena 105.000,00 SIT Na javni dražbi lahko sodelujejo fizične in pravne osebe, ki pred dražbo vplačajo varščino v višini 10% izklicne cene predmeta, za katerega želijo licitirati, in sicer na žiro račun Mestne občine Velenje 52800-630-10152 s pripisom "za dražbo". Predstavnik pravne osebe mora imeti pooblastilo. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa brez obresti vrnili v roku 3 dni po izvršeni dražbi. Prometni davek, ki ni vsebovan v izklicnih cenah, plača kupec. Prodajali bomo po načelu videno-kupljeno. Ogled avtomobilov je možen 1 dan pred javno dražbo od 8. do 13. ure na parkirnih prostorih pred garažo občinske stavbe. Srečko Meh, župan OBVEŠČEVALEC DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 1. junija - dopoldan dr.Grošelj, popoldan dr. O.Renko, nočni dr. Pirtovšek in dr. Slavič Petek, 2. junija - dopoldan dr. Kra-mer, popoldan dr. Urbane, nočni dr. Kozorog in dr. Urbane Soboto, 3. junija - dopoldan dr. Urbane in dr. V.Renko, dežurni dr. Vidovič in dr. Stupar Nedeljo, 4. junija - dežurni dr. Vidovič in dr. Stupar Ponedeljek, 5. junija - dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Slavič, nočni dr. Lazar in dr. Kramer Zobozdravstvo: V nedeljo, 4. junija - dr. Adolf Hofer od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti Zobozdravstva Velenje. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 2. junija do 9. junija-Tomo Wan-krnUller, dr.vet.med., Topolšica 130, mobitel: 0609-618-117. PRISPEVAJTE PO SVOJIH MOČEH I Žiro račun: S01 01 -854-41 037. Objave o prispevkih preberite »reviji Otrok in družina._Hvalal GIBANJE PREBIVALSTVA Občina Velenje Poroke: Ivan Pirečnik, Dobrič št. 28 in Kristina Polovšak, Skomo pri Šoštanju št. 46/a; Hamdija Kovačevič, Bosanska Krupa, Mrazo-vac št. 338 in Hajrija Husič, Goriška c.št. 41; Borut Plaskan, Velenje, Cesta IV/24 in Maijeta Jelen, Velenje, Šalek št. 77; Zvonko Kožel-jnik, Gaberke št. 32 in Suzana Hriberšek, Velenje, Jenkova c.št. 23. Smrti: Dominik Bastič, roj. 1948, Velenje, Cesta 11/5; Matilda Potočnik, roj. 1926, Šešče pri Preboldu št. 23; Franc Stanko, roj. 1930, Črni vrh št. 24; Ana Hrovat, roj. 1924, Stenice št. 20; Občina Žalec Poroke: Josip Šolaja, Breg pri Polzeli in Marija Gorup, Breg pri Polzeli; Darko Podgornik, Kasaze in Simona Štahl, Kasaze; Marjan Re-mic, Tešova in Simona Pirnat, Ka-pla; Franc Sobočan, Braslovče in Milena Bergant, Polzela; Jože Vasle, Breg pri Polzeli in Nives Halužan, Šempeter v S.d.; Janez Antloga, Ložnica pri Žalcu in Gor-dana Senekovič, Velenje; Smrt: Alojzija Gole, stara 88 let, upokojenka, Arja vas št. 77; Anton Šmajs, star 62 let, upokojenec, Parižlje št. 24; Marija Forštner, stara 100 let, krneč.upok. Dobrovlje št. 3. Občina Mozirje 2 % 8 $ V % % % !t % % % % % % % % % & %% Poroke: Tonček Rošer, 1968, Ljubjana, Prušnikova 2 in Neva Ve-ber, 1965, Ljubljana, Prušnikova 2; Roman Hudournik, 1969, Velenje, Konovska cesta 37 in Lidija Brecl, 1972, Loke pri Mozirju 2/a; Alojz Tostovršnik, 1961, Savina 74 in Štefka Pustoslemšek, Ljubno ob Savinji, Na Pečeh 6; Smrti: Ana Jurjevec, 1903, Grušovlje 8; Jožef Matjaž, 1915, Spodnja Rečica 51; Erna Žunter, 1942, Mozirje, Nove Loke 9; Martin Kolar, 1912, Okonina 34; Jožef Brunet, 1910, Ljubno ob Savinji, Plač 6. TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 22. maja do 28. maja 1995 so povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občin Šoštanj in Šmartno ob Paki, presegale mejno 24-urno koncentracijo 125 mikro-g S02/m3 zraka v naslednjih dneh: 24. 5. AMP Šoštanj 25. 5. AMP Šoštanj 140« 1200 1000 800 600 400 200 0 130 mikro-g/m 140 MESTNA OBČINA VELENJE VARSTVO OKOLJA SOS TOP ZAV VEL G.G. ■ 22. 5. 123. S. 024. 5. D 25. 5. 126. 5. 127. 5. 028. 5. K Ali Ml I V nu ni ČETRTEK, 1.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.3 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Glasbeni djubox; 8.3 Poročila; 9.00 ljubljanska banka se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.0 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 14.45 Horoskop; 15.00AI tualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdra>|| niški nasveti; 18.00 D'J riews; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 2.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2x12 uma vmes ob 9.30 Poročila in ob 8.45 Kličemo UNZ; 10.00 Na svidenje^ 14.00 Pozdrav; 14.c.0 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Port 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasi*|| ni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 3.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30| Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.3 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje;| 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.3! Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 18.00 Vimem| sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 4.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 8:00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila;9.301 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blot čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP ; 16.001 Kdaj,kje,kaj; 17.30 Poročila; 17.45 Minute z domačimi ansambi;| 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 5 JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Nasveti vrtičkarjem; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.301 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30| Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. [ TOREK, 6.JUNIJA: 6.00 Dobri jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30| Poročila; 7.00 Horoskop; 7.3(3 Poročila; 8.00 Odstopim, odstopiš;8.3CB Poročila; 9.00 Vaš glas, naša glasba; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje:! 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.001 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.45 Pazapojmo| eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 7.JUNIJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.301 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešita ! je naša; 8.30 Poročila; Strokovnjak svetuje - pokrovitelj ERA Velenje <1 8.45 Kličemo UNZ; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav:! 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj;I 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00| Na svidenje. I KINC KINC riNC DOM KULTURE VELENJE Petek, 2. 6. ob 19. uri Nedelja, 4. 6. ob 10. url ASTERIX OSVAJA AMERIKO - sirv hronizirana risanka Prva v slovenščino sinhomizirana risanka pripoveduje o doživljajih simpatičnih Galcev, ki so zaradi čarobnega napoja tako močni kot nihče na svetu. Ta čarobni napoj želijo ukrasti Rimljani, kar vse skupaj pripelje v odkrivanje Amerike... Petek, 2. 6. ob 21. url Nedelja, 4.6. ob 19. uri NELL- melodrama Režija: Michael Apted Vloge: Jodie Foster, Liam Nee-son... Dekle, ki raste v svojem svetu, povsem osamljena in izolirana od civilizacije, je razvila svoj način sporazumevanja z naravo. Njen go-vorf oziroma jezik je nekaj čisto posebnega in ko jo po naključju odkrije zdravnik Lowell, postane senzacija. Kdo je ta divja ženska? Jodie Foster je vložila veliko napora, daje film zagledal luč svet,a a ne zaman. Rim je topla pripoved o najglobjih čustvih. Sobota, 3.6. ob 23. uri -Pred premiera! I. Q. - romantična komedija Režija: Fred Schapisi Vloge: Meg Ryan, Tim Robbins... Lokalni avtomehanik se nesmrtno zaljubi v nečakinjo Alberta Einsteina, ki pa živi samo za matematiko in fiziko. Einstein fantu pomaga, da ga nečakinja spozna kot genialnega amaterskega fizika. Toda na koncu je vedno treba povedati resnico... Ponedeljek, 5.6. ob 20. uri Torek, 6.6. ob 18. uri PROFESOR - komedija Režija: Penny Marshall Vloga: Dany de Vito Brezposeln reklamni agent se zaposli kot predavatelj v ameriškem J vojaškem oporišču. Ob predavan- f ju osnov angleške literature se mora sam naučiti osnov vojaške discipline. Pa vendar krši vojaška | pravila... KINO ŠOŠTANJ Sobota, 3.6. ob 19. url ASTERIX OSVAJA AMERIKO - sin-1 hronizirana risanka Sobota, 3.6. ob 21. url NELL - melodrama Sreda, 7.6. ob 20. uri PROFESOR - komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI II »»••••■■••S * «« «»*llll| Nedelja, 4.6. ob 17. uri ASTERIX OSVAJA AMERIKO - sin | hronizirana risanka Nedelja, 4.6. ob 2.30 uri NELL - melodrama Nalsednji filmi: Vse, kar si želiš, Kri na soncu, Izbruh, I.Q., Nesmrtno ljubljena, Mali milijonar, Ulični bojevnik, Rapa Nui,... Rezervacije vstopnic: Vsak delft | nik od 8. do 14. ure na telefon Kina Velenje 856-384. Prosimo, da rezervacije dvignete do pol ure I pred predstavo in da ne rezervitate vstopnic na telefonsko številko \ 853-574 Kulturnega centra, ker to ni pravi naslov za rezervacije kino vstopnici TURISTIČNA AGENCIJA Cankarjeva 1, Velenje tel. 859-107 POTOVANJA TURIZEM IZLETI rent-a-car taxi AVTOPREVOZNIŠTVO IN SERVISI p.o. VELENJE ŠPANIJA - LLORET DE MAR 16. junij / 8 dni samo 28.300 SIT POLETJE V ŠPANIJI od 39700 SIT dalje -10 dni - polni pension HIT POLETJA 95 AŽURNA OBALA - NIČA - CANES - apartmaji NOVI UGODNI ARANŽMAJI ISTRA odhod vsak petek od 30. junija dalje GRČIJA V AVGUSTU - (ladja, letalo) PRAGA -15.6. (ogled tovarne SKODA) -17.600 - 4 dni EKSKLUZIVNA PROMOCIJSKA PONUDBA - KARL0VY VARY (najlepše češke terme - samo 42.000 SIT) 18.8. -8 dni GARDALAND 17. in 26. 6.-1 dan MIRABILANDIJA 17.06-1 dan KONCERTI: -BON JOVI, VANHALEN-11.06 Zeltweg - EAST17-5.06. Munchen W7WCIST nRRnČNFHA ODPLAČEVANJA /// PRIVOŠČITE SI KVALITETO - POTUJTE Z NAMI ! rPmm H d.o.o. gorenje[ Program keramika Gorenje 1 / b, Šmartno ob Paki Tel.: (063 ) 885 - 030 V industrijski prodajalni Gorenje Keramika, Šmartno ob Paki nudimo po ugodnih cenah širok asortiman keramičnih ploščic. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim > > exclusive designom < < (tretje žganje ploščic). Nudimo možnost brezobrestnega plačila na 3 čeke. OD 1.6 VAS VABIMO NA VELIKO RAZPRODAJO OSTANKOV KERAMIČNIH PLOŠČIC - 30 % POPUST I Delovni čas: vsak dan od 8. do 15., ob sredah od 8. do 18., ob sobotah pa od 8. do 12. ure. Vljudno vabljeni! TRGOVINA in BISTRO KOŠARICA Pernovo 17a (pri Veliki Pirešici), 63320 Žalec Teiefon/fax:: 063/728-080 2EL0 UGODNO * AKCIJSKA PRODAJA * ZELO UGOBHi SLADKOR 50/1 kg MOKAT500 25/1 kg MOKA T850 25/1 kg OLJE ZVIJEZDA12/1 I KAVA BAR 100 g MILKA MLEČNA 100 g PRAŠEK PERSIL 2,4 kg PRAŠEK ARIEL 2,4 kg PRAŠEK VVEISSER REISE PAMPERS PLENICE JUICE FROCTAL 1 I FANTA, COCA COLA 2 I 245,00 PIVO ZABOJ 1.845,00 JERUZALEMČAN 12/1 I 295,00 KRMNA KORUZA 22,90 KRMNI JEČMEN 22,50 KRMILNA MOKA 17,901 VRTNA KOSILNICA SAMOHODNA 61.150,001 KOSILNICA NA LAKS GT32 36.600,00 GRABLJE LESENE 790,00 Na zalogi vs vrste KRMIL po ugodni ceni, kmetje jih lahko kupujejo na izjavo brez prometnega davka. V toplih dneh lahko kupite pri nas že OHLAJENO PIJAČO - tudi večje količine! Če pa nimate časa ali svojega prevoza, nas pokličite in naročeno blago vam bomo BREZPLAČNO pripeljali na dom! *** KDOR VARČUJE- V KOŠARICI KUPUJE *** 94,90 51,50 41,90 156,90 144,90 99,90 595,00 649,00 495,00 1.499,00 115,00 OBVESCEVl mas 19 IKOLICO1000 kg in bio posteljno za francosko posteljo z garan-$ prodam. Telefon 893-014. RCELO PRIMERNO ZA VIKEND 8000 m2, asfalt, mestni vodovod, elktrika do poarcele, pri Šentilju, prodam. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro "Zdravo okolje." SORSKO ŽENSKO KOLO, na 18 jrestav, sivordeče barve, Se vgaran-in pisalni stroj, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 850-588. JUGO 45 A letnik 86, modro metalne barve, nikoli karamboliran, jrodam. Telefon 854-538. PRODAM Jugo-45 AX, letnik 87, g. do avgusta 95 in dele za Z-750. Telefon 850-703. BREZPLAČNO ODDAM KOŠNJO sadovnjaka v okolici Šoštanja. Telefon 894-044. KUPIM KARTO ZA PREMOG. Telefon 893-058. ČOLN MAESTRAL 18 z motorjem Tomos 4 in vso pripadajočo opremo prodam. Telefon 850-958. PRODAMO DVE STANOVANJSKI HIŠI v Letušu. Telefon 856-899. NOVI DOM, Trg mladosti 6, posredujemo pri prometu z nepremičninami. Telefon 856-899 od 7. do 14. ure. MALI OGLASI KOTNO SEDEŽNO GARNITURO 3,5 x 1,80 m prodam za 30.000 SIT. Telefon 853-551. NOVO PRIKOLICO ZA OSEBNI AVTO, dolžine 160 cm, domače izdelave, prodam. Telefon 721-351. OPREMUENO GARSONJERO V ŠOŠTANJU oddam v najem. Telefon 850-727. JUGO 45, letnik 87/5, prevoženih 54.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 0602-22-341 zvečer. V MOZIRJU PRODAMO STANOVANJE, 64 m2. Telefon 831-728. NOVOFURLANCE, MLADIČE Z RODOVNIKOM, odličnih staršev, prodamo. Telefon 061-764-111 od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure. KUPIM TELEFONSKO ŠTEVILKO. Telefon 857-093. BREZPLAČNA POKUŠNJA IN PRODAJA kvalitetnega jabolčnika vsak dan od 8. do 20. ure. Telefon 857-679. V ČASU POČITNIC ODDAM GARSONJERO pri Kopru 4000m od morja. 1300 SIT na osebo na dan. Telefon 061-851-846 po 13. uri. INDUSTRIJSKI ŠIVALNI STROJ Durkopp, dvoigelni, transport s koleščkom, ugodno prodam. Telefon 851-232. KOSILNICO MUTA GORENJE, harmoniko melodija 90 basno prodam. Pisir, Lokovica. ODDAM KOŠNJO V LAZAH. Telefon 888-227. UGODNO PRODAM ŠKODO FOR-MAN. Telefon 0602-559-81. RABLJEN PRALNI STROJ Gorenje, brezhiben, ugodno prodam. Telefon 850-781. 35 m ZEMEUSKEGA ELEKTRO-KABLA in 3 okna 120 X 90. Telefon 0602-55-981. PROFESIONALNO KLAVIATURO JA-MAHA PSR 7600 s celotnim programom, prodam. Telefon 857-629. JARKICE, tik pred nesnostjo, prodam. Telefon 831-450. ZASTAVA 101GTL 55, športno urejena, letnik 86, prodam za 2200 DEM ali menjam . Telefon 851-612. PRODAJA JARKIC, grahaste, ijave, vsako soboto od. 3.6. dalje prodajamo. Telefon 472-071. SEDEŽNO GARNITURO KOTNO, oblazinjeno, ugodno prodam. Telefon 856-837. ŠKODO FAVORIT, letnik 92, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 728-741. TRAKTOR REX KOMBI, fraza in plug prodam. Telefon 851-804 ali 882 326. ČOLN MAESTRAL 9 S in motor Tomos 4,5, ugodno prodam. Telefon 892-261. STANOVANJE, eno, enoipol ali dvosobno, komfortno, do 40 m2 v Velenju kupim. Resne ponudbe z navedbo cene, naslova in telefonske številke pošljite na Naš čas, Foitova 10, Velenje z oznako šifre KUPIM STANOVANJE". VEČJO OPREMUENO SOBO z možnostjo kuhanja, souporabo telefona in sanitarij oddam ženski ali dvema ženskama. Telefon 851-506 popoldne in zvečer. BIKCA težkega 130 kg, prodam. Telefon 832-125. KOSILNICO S FREZO- Gorenje Muta, prodam. Telefon 850-438. MALO RABLJEN MULTIKULTIVA-TOR, kosor s koso in pogon, prodam. Telefon 857-189. LOKAL, Staro Velenje, 29 m2, v pritličju, nov, oddamo. Telefon 083-711-347. FIAT 126 P, letnik 1988, prevoženih 64.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 851-117. ZA PRIDNE DOBER ZASLUŽEK. Če imate prosti čas in avto, pokličite 066-272-111 ali 0602-43-857 ali 066-74-163. KUPUJEM VSEH VRST CELULOZE. Rok plačila 10 dni. Telefon 853-970 za Lahovnika. KAVČ IN DVA FOTELJA ter omaro za predsobo, prodam. Telefon 851-134. OTROKA VZAMEM V VARSTVO. Telefon 854-160. GORSKO KOLO, novo, tudi na tri čeke, prodam. Telefon 856-056. BRAKO PRIKOLICO, dobro ohranjeno, poceni prodam. Telefon 892-263 zvečer. STAREJŠI PRALNI STROJ, generalno obnovljen, prodam za 20.000 sit. Telefon 853-305. DOBRO OHRANJEN F1AT132,1 79, reg. do 5.96, prodam. Telefon 858-297. MARIJA SPEGEL IZ MUTE SPOROČA,da bo v nedeljo 4.6. od 8. do 8.30 prodajala mlade kokoši nesnice stare 6 mesecev v Šaleku pri Cerkvi. Telefon 0602-61-202. OSEBNI AVTO TRABANT UGODNO PRODAM. Telefon 851-298 ali 0602-55-804. UNO 45 (903), bele barve, letnik 90, ugodno prodam. Telefon 857-927. VW HROŠČ, letnik 76, registriran do 95/8 dobro ohranjen, ugodno prodam. Telefon 853-741. V CENTRU VELENJA prodam dvo in pol sobno stanovanje, 79 m2. Telefon 856-183. DVEMA UPOKOJENCEMA NUDIM dodatna dela - zidarska, kmečka na kmetiji. Telefon 882-319. NUDIM INŠTRUKCIJE MATEMATIKE IN FIZIKE za osnovne in srednje šole. Telefon 856-801 po 20. uri. PRODAM GARAŽNA VRATA 220 x 200 in 30 m2 itisona. Telefon 852-601. DVOSOBNO STANOVANJE V VELENJU odamo v najem. Predplačilo. Telefon 0609-624-775. PRODAM ČOLN MAESTRAL z motorjem in dodatno opremo. Telefon 882 844. V SPOMIN Enkrat pridemo, enkrat odidemo, vmesna to pozabljamo, ker bi radi naredili čim več.... Tako je mislil tudi DOMINIK BASTIC, Ji/mm ki so ga dobro ali bežno v tej dolini poznali številni njegovi sodelavci in poslovni ljudje, tukaj in izven meja Slovenije. Doma iz Lok pri Zagorju, je po šolanju prišel v Velenje, delal in se strokovno izpopolnjeval, kot številni strokovnjaki iz rudniških elektro obratov RLV in naposled odšel leta 1989iz Elektro-strojne opreme Velenje, ter s sodelavci osnoval svoje lastno podjetje Projekting v Velenju. Njegovi najožji sodelavci se ga bomo spominjali, kako je hitro dozoreval po poteh svojega tehničnega veka, kjer se je s svojimi sposobnostmi dokazal kot dober organizator, manager in uspešen direktor Projektinga. Z neukrotljivo energijo se je podajal v vrtince, sanje pretvarjal v resničnost. Le redki so komaj razumeli to vnemo za njegove boljše in bolj obetavne rešitve. Toda žal je v teh dneh, v 47 letu življenja omahnil malo pod vrhom zastavljenega cilja svojega bliskovitega vzpona. Odpovedalo mu je srce, kije mogoče več hotelo, kot je zmoglo. Zvesto stroki in tehničnemu napredku, je marsikaj hotelo narediti samo, brez upoštevanja notranjih in nekaterih zunanjih vzvodov svoje zmoglivosti. Marljivost in zagnanost, s katero se je posvečal stroki in poslovnim odločitvam, je bila brezmejna in včasih celo osupljiva. Tako, kot je iskal najboljše rešitve v stroki, je tudi vedno podpiral dobro v človeku. Takšnega ga bomo ohranili v trajnem spominu. PROJEKTING d.o.o., Velenje POGREBNA SLUŽBA A® CVETLIČARNA MORMA D.O.O. PARIŽLJE 1 1 / C 6331 4 Braslovče CENJENE STRANKE OBVEŠČAMO O NOVIH TELEFONSKIH ŠTEVILKAH! mMSiMUm 720-003,720-660 IHMi - kompletne pogrebne storitve - izdelava vencev in ostalih cvetličnih aranžmajev ter dostava na dom - ureditev dokumentov - odštejemo pogrebnino POSLUJEMO 24 UR NA DAN mrmKimnrm iui]iwvi»fi ŽALOSTNIMAJ Zvonovi so zapeli mamici v slovo, v našijh srcih temna žalost, rosno je oko. Zvonovi, zvonite, zvonite na glas, naj nosi ji veter spomine na nas. Grenkobo življenja, resnica poda, vrnili bi te, pa se ne da. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame in tašče JOŽEFE SKORNŠEK 30.1.1944121.5.1995 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob trani, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na zadnji poti. Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, si ne more vzeti in to, kar je neskončno dragoceno je večno in ne more umreti (S.Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, pradeka, brata in strica FRANCA KOVAČA 1914-1995 iz Šmartnega ob Paki se iskreno zahvaljujemo dr. Jovanu Stupaiju za dolgoletno zdravljenje.Posebna zahvala velja nekdanjim sostanovalcem iz Metleč, Šoštanjčanom in Šmarčanom, ki so ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala sorodnikom, godbi Zarja in pevskemu zboru ter gospe Mariji Bole za poslovilne besede. Iskrena hvala gospodu Lojzetu Zageiju, ki je ponesel žaro pokojnega v njegov zadnji dom. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob izgubi drage mame, ome in prababice JULUANE SAMEC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sodeavcem, sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala dr. Žubrovi, govorniku, pevcem, ZZB in DU. Žalujoči: sinova Andrej, Jože z družinama, hčerki Berta, Darinka z družinama, vnuki in pravnuki. "Naš čas" izdaja Časopisno založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.0.0. Velenje, Cesta Františka Foita 10. Izhaja ob četrtkih. Po mnenju Ministrstva za informiranje St. 23/26-92 je "Naš Cas" uvrSCen med proizvode informativnega znataja iz 13. točke, tarifna številka 3. za katere se plačuje 5 odstotni prometni davek. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel, Mira Zakošek (novinarji), Peter Rihtarič, Janja Košuta-Špe-gel (grafična oblikovalca). Sedež uredništva In uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955 Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800603-38482. Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, tnmesečna naročnina 1430, polletna naročnina 2860. letna naročnina 5200 tolaijev. Rač. prelom in oblikovanje: Ml IIIII I,KI M S*,H in LUMINA Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Dan mladih... Dan 1 - intimno razpoloženje atrija Za nekatere nežen, za druge nori maj, je odnesel vrtinec časa. In z njim je mimo tudi peta prireditev Dan mladih in kulture, ki je zrasla na zelniku Šaleškega študentskega kluba, ideja in izvedba s vsako leto podobnim konceptom, ki je dober, pa je že postala tradicionalna. Ali drugače - škoda, da se zgodi le enkrat v letu, saj tistih, ki jim program prireditve ni zanimiv, sploh ne moti, vsem ostalim pa se v vedno dremajočem mestu le nekaj dogaja. Nekaj razlik vendarle je. Prejšnja leta je prireditev vsaj malo zamajala tudi ulice Velenja, saj se je ponavadi otvoritev pričela na Titovem trgu in se od tod preselila na velenjski grad. Letos "štafete norosti" ni bilo, norost pa je, kar so v podhodu pri pošti naredili študenti Likovne akademije. (Pa o tem drugje). Zato se je prijetno topel petkov večer, za najprej svetlobi primerno skromni udeležbi, za večino pričel z ogledom izvirne razstave likovnih del, plakatov, skulptur in risb učencev OŠ MPT iz Velenja, ki ustvaijajo pod taktirko Robija Klančnika. V spodnjem delu atrija smo si lahko ogledali še Vedno odlični Demolition group umetniške fotografije mladih Velenjčanov Jureta Vižintina in Roberta Barona. Uradna otvoritev se je pričela s pozdravi Marka Mandiča in petjem Šaleškega študentskega komornega zbora. Po programu. Od tu naprej je bil oder sicer ves čas živ, a nič več po programu. Tolovajske balade, ki sta jih v sicer akustičnem atriju iz grla in kitar izvabljala Jani Kovačič in Žarko Ignjatovič brez ozvočenja, so večino zazibale v živahen pogovor, zakar se nastopajoča nista sekirala. Korektno sta izvedla nastop in odšla v noč. Potem smo videli še delček koreografije Plesnega teatra iN in plesno točko z naslovom "Pasige of time" Rosane Štorgelj (sama je pripravila koreografijo, masko in kostum), s katero je na nedavnem plesnem tekmovanju v Celju zasedla 4. mesto. Zasluženo. Mladinsko amatersko gledališče Center pozornosti je z predstavo Pogovori morda "uletelo" malo prepozno, atrij pa je bil že nabito poln glasbe in zabave željnih, ki so na svoj račun ta večer prišli še nekajkrat. Ob dixie zvokih velenjskih študentov glasbe, še eni predstavi 't?'*' Marka in Mirjane, tokrat prvič zaigrani, nastopu plesne skupine Queen in jazzu Braca Dobljekar-ja in Manča Kovačiča s kvintetom. Dan 2 - Noč norih zvokov Sobotni večer je bil tudi tokrat "posvečen" rock'n'rollu, 10 imen nastopajočih pa zadosten magnet, da se je na jasi ob velenjskem gradu zbrala neveijetna množica mladih iz vseh koncev naše domovine; vsaj 1500 glav je bilo pod odrom. Dnevna svetloba zgodaj začetega koncerta je bila na odru spremljevalec mladih skupin Daddy's Pud-ding in z energijo nabitih velenjskih mladcev Pet Ambulance, ki so kljub sposojenemu bobnarju zveneli več kot zanimivo, obetajoče. Tisti V okovih so izgubili bobnarja, zato jih tokrat nismo slišali, v prvem mraku pa nam je "zagodla" Lolita, ki je spet dokazala nedvomno kvaliteto tria. Laško - velenjski It's not 4 sale so zažgali v pravi rock'n'roll maniri, prvi razgibali množico pred odrom pozibavajočih, novi pevec pa se je že dobro ujel z zasedbo. Za njimi so s cyber grungom udarili velenjski Dig, spet nenajavljeni, pa zato prav gotovo presenetljivi - tako po pojavi kot glasbi, ki jo iz syntov čarata Mario in Stane, iz grla pa poskočni Vojč. Celo nekaj zastonjskih kaset se je izgubilo med publiko. Za odrom je potem prišlo do "sindikalnega" spora. Glavni bend, cerkniški Demolition group, so se že pripravljali na nastop, ko je zaprotestiral Marko Brecelj, ki je zahteval striktno izvajanje programa. Marko in Mamojebci bi po njem naj nastopili pred Demolitioni, za katerimi je Velenjski trio Dig Je naelektrll ve bila popoldanska košarkarska dobrodelna tekma^ Celju, druga "ovira" za kasnejši nastop pa vers prepričanje bobnarja Uroša. Razjarjeni Breceljjt] zato svoj prav simpatičen nastop po izvrstni pref stavi Demolitionov, ki so poleg ušesom že zna zaigrali še nekaj novih iz gledališke predsl Zucherro in bi jih bili pripravljeni poslušati še dljfj kot *šo se namenili igrati, skrajšal na minimum. 1 se je zgodilo s tremi člani iz otoka Krki) prihajajočih Mamojebcev ne vem, bobnar inl tarist pa skupine nista mogla predstaviti tako, kot] smo pričakovali... Ob koncu v imenu vseh, ki smo bili zraven it užili vsaj delček prireditve, hvala vsem sponzoijo ki že vsa ta leta skrbijo, da so vse priredit^ brezplačne! m Bojana Špegel Joto: bš, LM i V Velenju državno prvenstvo "Kaj veš o prometu?" Svet za preventivo In vzgojo v cestnem prometu mestne občine Velenje bo v soboto dopoldne pripravil državno prvenstvo za slovenske osnovnošolce in dijake v poznavanju cestno prometnih predpisov, vožnji po mestu s kolesi In kolesi z motorjem ter spretnostni vožnji po poligonu. Prejšnjo sredo so se sestali člani sveta in dorekli še zadnje podrobnosti, da bodo lahko sobotno tekmovanje res dobro izpeljali. Udeležil naj bi se ga po en učenec in dijak iz vsake bivše občine (bilo jih je 60). Učenci osmih razredov in dijaki bodo tekmovali s kolesi z motorjem, mlajši pa s kolesi, za vse pa bo enoten teoretičen test. Gostitelj tekmovanja bo Osnovna šola Antona Aškerca, začelo se bo ob 9.30, končalo pa v zgodnjih popoldnaskih urah. Ker bo del tekmovanja potekal tudi po ulicah mesta, bo pri izvedbi pomagala tudi Policijska postaja Velenje. mbš, foto.bš Znajdi se, saj je maj Člani SPV-ja so z organizacijskimi pripravami na državno prvenstvo pričeli zgodaj, saj ga želijo dobro Izpeljati Je Velenje lepo mesto? Velenjčani, vsaj tisti starejši, se najbrž še spominjajo cvetenja mesta, ki so ga tudi sami, z udarniškim delom, urejali. Zelenice so bile "poštimane", da je bilo kaj, po njih se ni hodilo, za koše za smeti pa se je vedelo, čemu služijo ... Kakšno pa je Velenje danes? Še vedno takšno, kot je bilo: čisto in urejeno, ali pa mu morda za to, da bi v letošnji akciji, tekmovanju za najlepše urejen kraj v Sloveniji, dosegel kako vidnejšo uvrstitev, še kaj manjka? Kako ga vidijo Velenjčani? Kakšne možnosti v tem tekmovanju mu dajejo? Vlado Šuster: "Marsikaj bi bilo treba še postoriti in urediti, recimo parkirna mesta, bolj pa bi bilo treba poskrbeti tudi za redno vzdrževanje zelenic. Velikokrat se spomnim časov, ko smo morali udarniško delati. Takrat smo negovali do okolja, vsaj meni se tako zdi, bolj spoštljiv odnos. Zdaj pa že starejši nimajo pravega odnosa, kako naj bi ga potem imeli mla-. di?" Alenka Brinovec: "Bojim se, da Velenje ni najlepše urejeno, da nima prave oblike. Me pa veseli, da je v njem veliko zelenih površin in kar žal mi je za drevesi in zelenicami na Cankarjevi, ki so jih pri urejanju odstranili. Prava katastrofa pa je promet. 12 let nisem živela v Velen- ju in ko sem prišla, me je najbolj presenetil promet." Mirko Novak: "Velenje je lepo urejeno mesto. Kar poglejte: zelenice, rožice, čeprav moram reči, da se mi zdi, da je bilo včasih še lepše. Nekateri Velenjčani znajo tudi lepo poskrbeti za izgled balkonov, ki so ponkod polni rož. Velenju želim, da bi bilo izbrano med najlepša slovenska mesta, saj je to včasih že bilo." Pavla Tučman: "Precej urejeno mesto se mi zdi, sploh, če ga primerjam z nekaterimi drugimi kraji v Sloveniji. Zelo pa me moti neurejenost mestnega parka ob kotalkališču. To je črna pika mesta. Pa tudi promet ... Zadnje čase pa opažam še nekaj: odkar imajo občani stanovanja v svoji lasti, se do okolice blokov v katerih živijo, tudi spoštljiveje obnašajo. Sploh okolica stavb, v katerih ni preveliko stanovanj, je vzorno urejena." Robert Goter: "Kaj vem?! Kar lepo mesto je, z veliko zelenja in to mi je všeč. Moti pa me nekaj: ko so postavljali ograjo okoli centralnega o-troškega igrišča sem pričakoval, da bo na njem več reda, da ne bo več dostopen tistim, ki se ponoči hodijo tja "zadevat", pa temu, kot kaže ni tako. Sicer pa, jaz bi Velenju dal v tekmovanju kar visoko mesto. Je kar v redu." mmkp, bš Alenka Brinovec Mirko Novak Pavla Tučman Robert Goter