.^                                     Angel
(JjfipSJ                              (Po Andereeuti pr. 1. T.)
O{\&adar koli umerje kak dober otrok na zemlji, vselaj stopi »Dgel božji
*Lr    Vi ne^PS» vzame otroka V naročje iu ga odpese v nebeske dvoraue k
"^ffg^ dobnsmu uebeškemu očetu.    Med potjo v nebesa nabere angel toliko
cvetie, kolikor jili more držati v roki t«r jib nese k dobremu Bogu, da bi  v
*ijajaili nebeskib dvoranah tepSe cvetele.  nego li so evetele tnk&j aa zeinlji.
Bila je teiuua ooe iu vse tiho po znuilji, ku je nesel angel ueuega dobrega
utroka v svitla nebesa. Plavajo^ nad grobom, ugledal je augeJ v nekej ozkej
tilivi kiip /.emlje. a na zcmlji cvetliioo posodo,   r k&terej je bila relika polj-
ska,  ovenela cvetica.    nTo cvetlco vzameva s seboj,  in med potji ti hočem
nekoliko več povedati o njej,J ruiie angel.
Vzdignivši 8i> t zrak, jatuc augel otroku tako-le pripovedovati: nV <5nej ozkcj nlii;i prebival je v temnej kliti ubog deček. Od prvega leta je bil vedao bolan iu naposled je tako ohrOmel, da ni mogel dragaiie po 6nej žalostnej sobi uego opirajoč se 0 brglali. Bilo je po lnti, ko so vsaki dan po pol ure padali solČDi Zarki v tomno zaduhlo fclet. DeCek jib je ra-dostiKi gledal, ali iz zaduhl« klžti ui mogel nikainor. — Tudi gozda ni le nikoli videl, nego sann5 zeleite vejice, katere inu je prinesel sosedov sin. Poleg teh zelenib vejic je spal in sanjal, kako po ajih reselo skačejo id poj6 mile ptičice. — Necega dne mn prinesrt otroci tudi evetfe, in med njimi jedao lepo s koreniuo. To cfetico vsadi v prsteno posodo ia jo deue na okno. CveUca je lupo rastla ter je liila vaako leto polaa najlepšega cvetja. Bila je boluemu dečku oretlfčaik ua zemJji. Zalival jo je in pazil, da jo vsak žarek zlatega solnca ogreje. Cvetfca je bila lolažba Djegovim solzicam, ujegoviin bolečinain; vedno je sedcl pri ujej iu jo gledal. — Cvetfca je njeiuu cvetela t-r mu bila jediua Iepota iu radost, katero je pozual tukaj nn zemlji. — Kadar ga je Ijubi Bog poklieal k sobi i svitla nebesa in je umiial ua bornej posteljici, obrnil se je k svojej milej cvetfci, da bi jo še jedenkrat videl in slovo vzel od nje. Uinrl je, a cvetica je ostala pozabljena iu za-pničeua rse Jeto na ukun. Zvenela in poauSila se je, in Ijudje so jo trgli ua oui kup zeniljo. — Zatorej sva vzela tudj to crelico s seboj, ker je, kakor iem ti povedal, bolj veselila onega dečka, nego najlepši in največji cvetlicnik na zenilji.    Poglej jo!'1
I
158
Otrok jo čudeS se gledal angels ter mn aajiosled rekel: nIn kako ti vae to tako natinčno znas? Kdo ti je vse to povedal? Ali si morda vse to med angeli sliSal?"
nJaz to Tem," odgovori angel, nker sem jaz sam bil oni siromašui in bolni deček, ki je bil Ir6m.   Jaz tudi zdaj 5e poznam  svojo ljubo cvetico."
Otrok zdaj še bolj pogleda angela in Tidi, kako je lepega. milisga in veselega liea; 7 istem Casu dospeta v dvorane aebeskega Očeta, kjer je ae-popiBno veselje, radost in zadovoljuost. Dobri Bog poljubi mrtvoga otroka, ui otrok se takdj izpremeoi lr angela, tet loti 2 drugioii augi-li, pevajoC- Cast in slavo Bogn na visokosti. — Dobri in milosti?i Bog poljubi tudi 0110 žvenelo cvetico, in glej! tudi ona z&iah prepe?ati z angeli, ki obkrožnjejo prestol božji.