piaiaita » joto' JKiAvnu i ut-iLo! > 6.1. 1933 -4-—* IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Cena posamezni številki Din 1*M. OVSKI LIST Časopis za trgovino, findustrfifo in ofrrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za ‘A leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v četrtek, dne 5. januarja 1933. Štev. 2. iCcU/u*ti dcUki Manufakturno blago v trgovinah predrago. Trgovec mamita k turist v manjšem mestu nam piše: Stranke srednjih slojev, delavci in kmetje iz okolice se dnevno pritožujejo v trgovini, da so manuiakturno, galanterijsko blago in drugi industrijski izdelki za današnje čase in razmere veliko predragi in da so zaradi tega primorani kupovati samo najnujnejše predmete in še te v najcenejšem blagu. To se tudi v resnici opaža, da se danes kupuje veliko manj tega blaga in do 80% cenejše kvalitete. Kot trgovec, ki imam stalne stike z od-jemalci-konzumenti, moram priznati, da je tekstilno dn podobno blago za današnje razmere v resnici predrago. Konzument, ki je odvisen od tedenskega, mesečnega ali od časa do časa dobljenega dohodka, mora v prvi vrsti skrbeti za neobhodno potrebno: stanovanje in živež, le za kar preostane, si šele more nabaviti še obleko, čevlje itd. Ker pa dohodki posameznih slojev vedno padajo, preostaja vedno manj možnosti za nakup razne obleke in ljudje kupujejo samo neobhodno potrebne predmete v cenejših .kvalitetah. Primerjajoč predvojne ceno pavohiatega blaga, katerega se največ, konzivmi ra, kon-sitatiram, da je danes manufakturno blago v primeri z ždvljanskimi potrebščinami za 50% dražje ali konkretno: 1 meter dvojnega tiska Enderlin, ista kvaliteta kot pred vojno stane danes Din 16'—, pred vojno 68 vinarjev (para) na drobno; torej je 23 krat dražje kot pred vojno. Ali pa izdelek jugoslovanske tovarne: srednje vrste blago, naturalno ali šifon stane danes Din 12'—, pred vojno 56 vinarjev; torej 2‘2 kratno predvojno ceno. K 'temu moram pripomniti, da znaša danes zaslužek trgovca detajlista pri vsakdanjem znanem konzumnem blagu brutto največ do 10%, dočim je bil pred vojno zaslužek primerno višji. Življenske potrebščine pa stanejo povprečno 10 do 12 kratno predvojno ceno. Ker so temiu primemo usmerjeni dohodki uradnika, delavca in kmeta t. j. kon-zuinentov, je v resnici 1 ek stilno blago za 50% predrago. Vzrok teh visokih cen tekstilnemu blagu je v glavnem previsoka obremenitev v obliki carin, prometnega, luksuznega in pridobninskega davka z avtonomnimi dokladami, katere se seveda kalkulirajo v lastno ceno in prevalijo na konzumen ta. Pri uvoženem blagu navedenih vrst znašajo te dajatve povprečno do 55%, tako da trgovci detaj ljsti prodajamo pri uvoženem tekstilnem blagu polovico državnih dajatev. Jugoslovanskim tekstilnim tovarnam pa moramo 'plačevati za manufakturno blago cene, ki so prilagojene uvoženemu ocarinjenemu blagu plus 5%ni prometni davek, pri nekaterih predmetih še 10%ni luksuzni davek. V teh dajatvah tiči vzrok draginje ma-nulaktumemu blagu, tega pred vojno pri nas ni bilo, ker je bila te vrste industrija, deloma tudi za sirovine, kompletna v državi. K previsokim cenam tekstilnemu blagu so pa poleg tega pri nas veliko pripomogle še povojne iznajdbe raznih bremen na to blago. Pri današnjih 1 azmerah ni nobenega iz-gleda, da bi se cene tekstilnih izdelkov priilagodile tržnim oenam življenskih potrebščin (izven monopola). Nasprotno je nivo najnižjih cen tekstilnemu blagu že prekoračen ter so cene na svetovnih tržiščih napete, pri nas pa še toliko bolj, »bo« Padca dinarja na inozemskih borzah. Ker bodo konzumenti vedno manj kupovali, bo v doglednem času število manufakturnih trgovin po likvidacijah in konkurziih padlo pod predvojno število, kar bo rodilo še večjo brezposelnost in še 'povečalo to rano v državnem gospodarstvu. S UufaltOHi&n m- to Uci>za manfia Samo složno, ne pa razdiralno delo bo pomagalo So ljudje, ki se kar ne morejo odvaditi hujskarije. Kar v meso in kri so jim prišle nekatere besede j 11 z njimi mečejo okoli tudi na najbolj nepravem mestu. Tako se nekateri kar ne morejo premagati, da pred delavcem ne bi govorili o črnih žuljih, ki jih pa seveda sami nimajo, o pijavkah in izkoriščevalcih ljudskega trpljenja, ki bi jih bilo treba kar obesiti na prvo bližnje drevo. Vsa ta hujskarija pa ima vedno le en egoističen namen, da bi se masi prikupili, da Ibi živeli v soncu ljudske popularnosti in na skrivaj mogli sami postati vsaj skromni izkoriščevalci ljudstva, da bi s čim manjšim delom tem udobneje živeli. Zato ti ljudje vedno le hujskajo, nikdar pa ne poučujejo ljudstva, zato mu vedno govore le o grehih drugih, pozabljajo pa ljudstvu povedati, kako bi tudi samo moglo bolje delati. Od hujskarij nima narod ničesar, dostikrat samo nesrečo, če namreč tem hujskarijam preveč veruje; zelo mnogo pa bi imelo od pouka, zlasti danes, ko je tekma stanov in narodov vsak dan večja in ko že zdavnaj ne zadostujejo več metode, |K> katerih se dela pri nas. Pa kakor rečeno, so nekateri že kar nepoboljšljivo bolni za hujskarijo in tudi najbolj splošnih predmetov ne znajo obravnavati drugače kot z napadi na djetnika važno mesto, tako je važna bilanca tudi v življenju naroda in države. Propadla bo proizvodnja ali pa ne napreduje, ako država nima jasne slike svoje trgovinske bilance, ako država ne ve, katere panoge gospodarskega življenja in proizvodnje mora zaščititi in katere take zaščite ne potrdbujejo. Trgovinska bilanca države je ugodna, kadar izvoz presega uvoz, da izvoz plača uvoz. Bilanca trgovca in podjetnika bo ugodna, kadar je stremljenje za napredkom zvezano z resno voljo in vztrajno delavnostjo. Toda tudi najlepši gmotni dobiček še ni višek sreče. Ko bo trgovec uvidel, da vsa sreča ne tiči le v polnih denarnicah in ne le v gmotnih uspehih, ampak da zelo mnogo sreče donaša zadovoljnost in občutek izvršene dolžnosti, takrat trgovec ne bo stremel le za gmotnimi dobički, ki jih naj pokazuje bilanca, ampak bo bolj in bolje cenil svoje življenje. BOŽIČ NA TUJIH BORZAH Svetovne borze so prejšnji teden občutile mir božičnih praznikov. Spremembe v tečajih so bile majhne in brez enotne smeri. Samo VVallstreet (N. Y.) ima dobršen padec in polovica evropskih borz delen padec, dočim so splošno utrjene. Koncem Začet 1927-100% 1929 Berlin bondon Pariz Bruselj Amsterdan Stockholm C urili Dunaj Praga a\ew York Mednarod; riških nazadovanj (New York) padel od 38-4 na 37-8%. V primeri z lanskim božičem ima torej letošnji indeks plus 1M%, proti 1930. padec 41 ^ % in proti 1929 padec 57 'A %. M0N0P0LSKI DOHODKI Začet. 10. XII. 1 7. XII. 24. XII. 1929 1932 113« 27-9 28-3 28-4 102-6 54-1 54-1 55-2 156-8 60-0 62-7 61-3 133-8 29-9 30-7 29-8 104-5 29-2 29-5 290 109-5 11-3 10-7 10-8 1010 40-2 41-2 40-0 91-4 35-7 35-7 35-7 108-3 54-8 53-6 53-9 137-3 37-9 37-2 34-3 borzni indeks je zbog ame- Od 1. aprila do 31. oktobra 1932 so rno- nopolski dohodki, v primeri z lanskimi, dali naslednji rezultat (v tisočih dinarjev): 1931 1932 Tobak 993.764 833.731 Sol 131.371 127.682 Petrolej 59.569 60.063 Vžigalice 71.676 59.441 Cigaretni papir 47.237 29.120 Razni dohodki 28.327 34.491 Vsota 1,331.946 1,144.531 Vsi dohodki so padli, in sicer: tobak za ce za 12,334.893 Din. —EKO— j* Današnja splošna, posebno pa ekonomska kriza je povzročena po 'ogromnem kompleksu problemov in vprašanj, Ivi so se pojavila po svetovni vojni in še vedno čakajo rešitve. Ta neurejenost se kaže posebno na dveh za človeštvo najvažnejših poljih: v ekonomskih in socialnih problemih današnje družbe. Preteklega leta se je govorilo, da smo prišli do skrajne točke poslabševanja razmer in da mora v letu 1932 sigurno kreniti vse na bolje. A zgodilo se je baš obratno. Vse težkoče, s katerimi se je srečalo gospodarstvo v preteklem letu, so postale majhne v primeri z onimi, ki so prišle na dnevni red raznih ekonomskih forumov v dobi zadnjih par mesecev. V tem času in takih razmerah je država prva pozvana, da rešuje in reši situacijo. Ona mora ščititi svoje državljane, nuditi jim mora možnost razvoja in delovanja. A da to lahko doseže, mora v prvem redu ohraniti sebe, svoje finance in svojo valuto, ki je glavni steber nacionalnega gospodarstva. Najhuje so pogodili ti finančni pretresi države dolžnice, katerim lahko njihova plačila v inozemstvo dovedejo v kočljiv položaj stabilnost domače valute. Poskušalo se je najprej z aktivnostjo trgovinske bilance pokriti pasivnost plačilne bilance. Toda ker vse države delajo isto, ni imel ta poskus uspeha. Za tem so se v drugi polovici leta 1931. podvzele ostrejše mere: omejitev prometa z valutami in devizami, odpovedovanje trgovinskih pogodb, kontrola uvoza in slično. Te stene raznih zaprek so se dvignile končno tako visoko, da je bilo med nekaterimi državami že skoro popolnoma onemogočeno izmenjavanje ekonomskih dobrin. Prišlo je do še hujše gospodarske depresije, kajti danes ne more nobena država kljub vsem obzirom do svojih financ in valute ostati popolnoma izolirana od mednarodnega prometa. Večno poslabševanje razmer je bilo povod, da se je neprestano delalo na tem, kako da se kljub vsem prepovedim in omejitvam ohrani vseeno oni potrebni promet, bi je za gospodarstvo življenjskega pomena. Z ozirom na to je bila sklicana v oktobru leta 1931 v Pragi devizna konferenca, na kateri je Avstrija, odnosno njen predstavnik, predsednik Avstrijske narodne Ranke, g. Reisch, objavil svojo koncepcijo, nazvano »bilateralni clearing«, ki je osnovan na principu kompenzacije, izogibajoč se vsem direktnim plačilom. Prva je pričela sklepati take dogovore Avstrija, za njo skoro vse srednjeevropske države, in seveda tudi mi. baj je prav za prav clearing, nudi li najboljšo ali pa morda celo končno rešitev? Najjasnejši nam bodo odgovori na vsa ta vprašanja, ako premofrimo njegov razvoj od prvih početkov pa do njegovega današnjega stanja, pokažemo njegove slabe in dobre strani ter končno iz tega izvedemo zaključek z ozirom na naše specialne razmere. Ideja, na kateri je osnovan clearing, to se pravi ideja vseh njegovih varijant, se Plenarna seja beogradske trgovinske zbornice V soboto 31. decembra je pod predsedstvom g. M. Stanojeviča in ob prisotnosti skoraj vseh članov zborovala beogradska trgovinska zbornica. Plenum je razpravljal o novem statutu, ki ga je v smislu novega obrtnega zakona izdelala in predložila uprava. Po sprejetju statuta so se javili številni govorniki s predlogi. G. Gjura Paunkovič je govoril o zavarovalni stroki, ki je odslej včlanjena. Podal je jasen v [»ogled v razvoj zavarovalništva v velikih državah, kjer se kupičijo milijarde ljudskih prihrankov, tako da imajo n. pr. Francija, Anglija, Nemčija in skandinavske države naloženih že 272 milijard dinarjev. Upa, da bodo tudi zbornice znale upoštevati pomen te strdke za narodno gospodarstvo. — G. Tasa Zdravkovič je temeljito očrtal sedanji težki položaj trgovstva in zaključil s konstatacijo, da je pošlednji čas za odločen nastop vsega stanu, da si zasigura svoj prostor v družbi. Zato pozdravlja akcijo beogradskih trgovcev, da se ustanovi »Savez udruženja trgovaca«. Njegov govor je sprejelo članstvo s posebno krepkim odobravanjem, nakar so se stavili še razni predlogi j>osameznih članov iz province. Predsednik Stanojevič je poročal o ukre- je pojavila lmjprej v Angliji. Tam so se vsakega dne v dogovorjenem času in dogovorjenem lokalu sestajali sluge večjih londonskih bank, ter namesto da bi vsak obšel vse one banke, napram katerim je imel njegov zavod terjatve v obliki vrednostnih papirjev (menic, čekov litd.) in jih istim predložil na izplačilo, so tu, na enem mestu v najkrajšem času izračunali med"-sebojne dolgove in terjatve. Potem se je izplačal odnosno nakazal samo saldo. Ko so banke za to zvedele, so tudi one takoj uvidele praktičnost takega načina obračunavanja in v Londonu je bil leta 1775. osnovan takozvani Clearinghousse, čegar naziv prihaja od besede »elear«, kar pomeni v angleščini čist. (Uzelac: Kliring v teoriji i praiksi). Tu se sestajajo vsakega dne glavni londonski bančniki, vsak izmed njih prinese s seboj papirje vnovčljive pri drugih bankah ter jih istim tu prezentira na izplačilo. Sedaj ni potrebno, da vsak sprejme in izplača celo vsoto, ampak se izravnava samo razlika med vsoto, ikatero ima prejeti in ono, ki jo ima plačati. Obračunavanje se vrši preko Angleške Ranke, pri kateri ima vsaka od teh bank svoj tekoči račun. Na ta način se štedd z gotovino in časom. Ta ustanova se je vsled svoje praktičnosti hitro razširila po vseh važnejših finančnih središčih Evrope in je tudi baza naših bilateralnih in plurilateralnih clea-rimških dogovorov, odnosno teorij. Zamisel takega načina medsebojnega kompenziranja dolgov dveh držav, se je pojavila kot sem že omenil, v času, ko je bilo poravnavanje z devizami in valutami vsled raznih deviznih in valutaraih omejitev že skoro popolnoma onemogočeno in je vsled tega pretil polom vsej mednarodni trgovini. S pomočjo blagovnega clearinga se izognemo vsem direktnim plačilom, kajtii osnovan je na principu, da se dolgovi, iki 'nastanejo pri uvozu blaga, kompenzirajo s terjatvami, ki nastanejo pri izvozu blaga. Toda ni ravno potrebno, da se clearing nanaša samo na blagovni promet, lahko vključuje tudi ostale postavke plačilne bilance ter razlikujemo z ozirom na to, poleg ostalih, blagovni in plačilni clearing. Izmed takih cleatringov in prej navedenega angleškega bančnega clearinga obstojajo gotove razlike, čeprav jim je osnova ista. Pri prvo navedenem se vrši obračunavanje med večimi interesenti vsakega dne, medtem ko se pni drugem vrši obračunavanje samo med dvema interesentoma, emisijskima bankama obeh dogovornih držav, a faktična kompenzacija se izvrši šele po izteku cleariuškega dogovora. To mišljenje lahko nekoliko razširimo, ako smatramo emisijske banke samo za posrednice, ter potem vzamemo, da se obračunavanje samo izvršuje prav za prav med dvema grupama interesentov, katere one predstavljajo. Iz vsega tega vidimo, da je clearing zadovoljil glavni zahtevi, ki se je nanj stav-ljala — omogočil je mednarodno izmenjavanje dobrin kljub najstrožjim deviznim omejitvam. pih zborničnega poljedelskega odseka proti slivnim ušem, ki se že nekaj let pojavljajo v nekaterih krajih. Splošno je zbornica v poljedelstvu podpirala tipizacijo in standardizacijo pridelka za izvoz, kakor je predlagata Narodna banka. S [»omočjo bankinih kreditov se je tudi letošnji načrt dejansko izvajal in posrečil, za kar izraža Narodni banki posebno zahvalo. — Naslednji govorniki so poročali o stanju turizma, brodarstva, itd. G. Siriščevič opozarja na Slovenijo, kjer se je turizem že organiziral, in na uspešno delovanje mladih društev te panoge v Vrnjcih, Skoplju, Ritolju, Ohridu in Tetovu ter drugod po Vardarski banovini. Važni so tudi predlogi, ki so se stavili glede tarif, oddaje soli in cigaretnega papirja. V vprašanju morske soli je predsednik pojasnil, da želi država uvesti svoje soline v Kreki, Solinu, Ulcinju. Zbornica bo v vseh objašnjenih primerih intervenirala. Že ? 24 urah is*, klobuke itd. Škrob! in svetlolik* graje«, ovratnike in manšete. Pere. suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—S. — Selenburcora ni. I. Telefon It. >2-71 deu/ena o&v&znost tcgovsldU potnikov Davčna uprava Ljubljana mesto razglaša: Potujoči agenti, trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, so zavezani k plačevanju davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev po čl, 42., II. skupina, točka 1., zakona o neposrednih davkih. Nezavisno od čistega dohodka plačujejo navedeni ta davek pred začetkom poklica v letnem iznosu Din 1000’—. (čl. 52 in 59 omenjenega zakona 'o neposrednih davkih) . Davek se plača pred začetkom izvrševanja poklica v prvi polovici leta v celotnem letnem iznosu po Din 1fX)0-—, če se pa poklic prične izvrševati v drugi polovici leta, pa v iznosu Din 500— (člen 148 pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih). 'Če se potujoči agent ali trgovski potnik ne nvore izkazati s potrdilom o plačanem davku, mora poleg rednega davka plačati kot kazen 'še enkratni iznos rednega davka. Potujočim agentom in trgovskim potnikom služi kot dokaz o plačanem davku davčni list (poreska karta) katerega dobi pri davčni upravi za nabavno ceno (čl. 157 omenjenega zakona). Potujoči agenti, trgovski potniki, ki pridejo iz inozemstva radi nakupa, prodaje in sklepanja trgovskih poslov v obče v tu-zamstvu, plačajo ta davek na obmejni carinarnici ob dohodu v našo državo, kakor je to predvideno v čl. 148, točka II. 5, pravilnika za izvrševanje zakona o neposrednih davkih. Vsi potujoči agenti in trgovski potniki, ki niso izključno v službenem razmerju, se pozivljejo, da izpolnijo svoje davčne dolžnosti in plačajo ta davek 'takoj, da se izognejo kazenskim posledicam, predvidenim v členu 139. omenjenega zakona o neposrednih davkih. Nemško-francoska gospodarska pogodba Zdaj je tudi nemška vlada objavila besedilo nove pogodbe s Francijo. Določbe starega dogovora iz 1. 1927 ostanejo večinoma nespremenjene, razen v preferenci za 40 predmetov z obeh strani, pač pa sme vsaka pogodnica s štirinajstdnevno odpovedjo razveljaviti njej neugodne carinske postavke. Predvidena je v tem pariteta. Na nemški strani upajo, da se omili sistem konti ngent i ra n j a. Nemčija pa ne prikriva velike koristi, ki jo ima od trgovine s Francijo, ker je ta še edini, popolnoma plačuj oči odjemalec nemškega blaga in ne dela nikakršnih deviznih ovir. Nova pogodba obsega tudi carinske spremembe v saarski pogodbi in še dve važni rešitvi za devizni in osebni promet. AMERIŠKO PRESELJEVANJE Leta 1931. je prvič v zgodovini število izselitev iz U. S. A. preseglo vselitve. Med 1. 1924 in 1929 se je pa prevrglo tudi preseljevanje iz dežele v mesta (z 2 milijonoma) in iz mesta (1*3 mil. oseb) na deželo, tako, da je v 1. 1932 število iz mesta na deželo že za 656.000 oseb višje. TRŽNA CENA BENCINA Po zadnji petrolejski konferenci v Parizu se je širila novica, da se svetovna cena bencina poviša. To je bilo tembolj verjetno, ker je cena že padla za 60% pod predvojno višino. Racionalizacija in štednja oljne industrije ne bi mogli rešiti. Vendar je zmota, misliti, da ta panoga lahko poljubno postavlja cene. Tega jim ne bi omogočil niti sporazum z Rusijo. Odločajo še zmerom ameriška tržišča. Združene ameriške države dajejo kljub vsem omejitvam še več nego 60% svetovne produkcije sirovega olja in 80% bencina. Ameriška produkcija, predelava, zaloga in poraba v U.S. A. odločajo svetovno ceno. Tako je torej zunaj pariških dogovorov 100 milijonov sodov ameriške produkcije. Izvedba trusta v tem trenutku ni mogoča. Mogoče je le z ustavitvijo romunskega dumpinga olajšati trg. Še več bi pa dosegli s pritegnitvijo Rusije — seveda, če bi bilo to mogoče. Dotlej pa na višje cene ni misliti. DUNAJSKI TRG Dne 4. januarja je bilo na trgu 9012 prašičev, od teh 4276 debelih, in sicer: avstrijskih 2577, ogrskih 2065, jugoslovanskih 2497 in poljskih 1873. Notirali so: Špeharji Prima 1-34 šil. do 1*40, kmečki 1-25-1-40, stari 1-20—1-25, pršutarji 1-30—1-70 in lahki 1-80 šil. kg. Pocenili so se Špeharji za 15—20 grošev pri kg, pršutarji 5—10. Narodna banka daje z novim letom v obtok nove bankovce po 1000 Din druge izdaje, z datumom 1. decembra 1931. Sedanji bankovci prve izdaje ostanejo veljavni do preklica. Ministrstvo za finance je odredilo vsem davčnim upravam, naj pozovejo vse osebe, ki rpilačujejo davek na dohodnino, poslovni davek in davek na samce, da vlože svoje prijave najpozneje do 31. januarja 1933. Proračun Primorske banovine za leto 1938/1934 znaša 46 milijonov 731.360 proti 73.200.000 Din v 1. 1932/1933. Zagrebške banke so sklenile, odpovedati veljavnost kolektivnega statuta ali pragmatike, iki je veljala že od 1. 1919. Odslej se bo uporabiljalo določilo obrtnega zakona in s .tem enomesečna odpoved. Generalni direktor Hugo Vajnberger, ki je odlično vodil Opšte jugoslovansko bankarsko društvo, odhaja v pokoj. Časopisje trnu ob tej priliki izreka splošno priznanje za njegove velike zasluge. Šumaka direkcija v Sarajevu je imela v tem letu 6,098.250 Din dohodkov7 in Din 4.812.000 izdatkov. Na področju zagrebškega Osrednjega urada za zavarovanje delavcev se tedenski prispevek za bolezni poviša od 39% na 42% enodnevne plače, za nesreče pa od 6 na 7 Din na vsakih 100 Din. Delež za delavske zbornice in borze dela se ne spremeni. Japonska uvaža lito cevi v Jugoslavijo, in sicer s cenami brez konkurence. Zdaj pa je pričela izdelovati takšne cevi tudi tovarna v Osijeku. Benito Mussolini je izjavil, da brez odprave carinskih zidov ni izhoda iz sedanje krize. Vojna med Japonsko in Kitajsko se je znova pričela. Japonci so zavzeli Sbanhaik-van v zalivu Liautung, ker so jim baje Kitajci umorili 4 vojake in razstrelili en železniški most. Japonci zapirajo v Mandžuriji ameriške državljane z obtožbo, da so organizirali zaroto proti japonskemu vojaškemu poveljniku. Nemški industrialci hočejo odstraniti kan-celarja Sohleicherja in prevzeti vlado popolnoma v svoje roke. Italijanski proračun za novo leto predvideva 17-7 milijarde dohodkov in 20"6 milijarde izdatkov proti 18-4 odnosno 20‘06 v preteklem letu. Grška vlada je odobrila kredit, 1 milijon drahem, za izvozne premije za. zelenjavo, grozdje in drugo sadje, toda samo za kvalitativno in standardizirano blago. Poljska je podaljšala veljavnost sedanjih uvoznih omejitev do oktobra 1933. Amerika zvišuje ceno bombaža. Iz mesta Memphis v državi Tennessee je dospelo poročilo, da so se tam sestali guvernerji sedmih držav in se dogovorili za znižanje cene bombažu. V letu 1933 bodo zmanjšali pridelek za 50 odstotkov. Kuba proti omejitvi sladkornega pridelka. Lastniki sladkornih plantaž so se izrekli proti vsakršni omejitvi. Posebno so proti Chadbourneovemu načrtu, ki je bil februarja sklenjen v Bruslju (v Belgiji) in ki je določal za vsako državo poseben kontingent. Avtomobilske tovarne v Detroitu so v zadnjem tednu sprejele 15.000 novih delavcev. Japonska je oddala Zedinjenim državam velika naročila za stroje vseh vrst. Nemška produkcija sirovega železa se je v novembru povečala za 38.088 ton na 370.5512 ton, produkcija sirovega jekla pa za 23.388 ton na 545.872 ton. Emisija kapitala v U.S. A. od januarja do novembra 1932 je znašala 1232*7 milijona dolarjev proti 3286-1, 0007 in 9221 7 v prejšnjih treh letih. Češkoslovaška produkcija sirovega jekla se je v novembru povečala za 90.000 ton, železna pa padla od 345.090 na »138.000 ton. Švedska tvrdka Elektrolux ustanovi v Zed. državah svojo tvornico snažileev za prah in hladilnikov. Trgovina z devizami in valutami v Grčiji se popolnoma prenese na Narodno banko. Proti špekulaciji se izdado strogi ukrepi. 840 miliiard Din so izdale Zed. države amer. za zralkoplovsitvo od 1. 1914 do 1932. Varčevanje italijanskih ladjedelnic. Po vzgledu ladjedelniške družbe »ItaHa« sta tudi Lloyd Tniestino in Cosulich znižnla Število upravnih svetnikov od 26 in 25 na <. Dividenda se je znižala na 2 in na 3%. Sw{eisUa podtika in čvcopa. H. Rusija se rada baha, da tam ni nezaposlenosti, da je zanjo gospodarska kriza uekaj, o čemer v Rusiji ni govora. Z nemalo ironije je ruski zastopnik Litvinov lansko leto na seji panevropskega odbora kot zastopnik Moskve cinično povdaril in podčrtal, da prihaja iz dežele, kjer ni gosjmdarstvo v nikaki krizi, kakor so P«-vdarjali zastopniki ostalih evropskih držav. To je točno, gospodarsko udejstvovanje v Rusiji je zavzelo najširši razmahi vse panoge ruske industrije so V najbujnejšem razvoju, dela ne manjka za nobenega. Vendar cena te »zlate dobe« je človeška svoboda, ki je bila tak« težko izvojevana, cena je človek, ki je postal suženj orjaškemu načrtu. Zatorej svet, ki mu je svoboda draga, ne bi smel delati tega, kar dela. V izvrševanju velike zamisli pjatiletke Rusija n® štedi niti denarja niti naporov. Rusija opazuje, motri, sklepa in dela na vse kriplje. Skrbno zbira vse podatke, vse statistike, doibro pozna antagonizem med evropskimi državami, narodi in celo med |K>krajinami v isti državi. Rusija po svojih trgovinskih zastopnikih, po svoji špijonaži prodira v največje tajne, izigrava države, vzema jim trge, vodi pregovore z državo A, da preplaši drž.avo B. Svet se premalo zanima za mojstrsko diplomatsko igro sovjetske Rusije. Položaj in problem, o katerem mislim pisati, .je dovolj osvetljen, da morem podati nekaj primerov, kako trguje sovjetska Rusija z Evropo. Začnimo z našo najbližjo in najvažnejšo sosedo: Italijo. Italija s svojimi 42 milijoni prebivalcev, ki so nastanjeni na 1510.000 kv. km velikem teritoriju, vodi prisrčne diplomatske odnošaje s sovjcluk« Rusijo; da je italijanska podpora sovjetski diplomaciji v prid, more uvideti vsak, kdorkoli pazno zasleduje potek številnih mednarodnih konferenc. Italija trpko občuti ameriško carinsko politiko in ameriško emigrantsko politiko. Italija sodeluje na sovjetskem eks-portu s 5%. Baš napram Italiji je Moskva izvedla najbolj drzen in smel gospodarski napad, sicer si nam je težko zamislili sovjetsko udeležbo na milanskem velesejmu, kjer ruski trgovinski predstavnik v deželi, kjer so makaroni več kot poznana nacionalna jed, ponuja 14 vrst tega blaga; poleg tega je vsakovrstno blago na prodaj (k> konkurenčnih cenah. Predstavniki Moskve so tu, da sprejemajo želje odjemalcev in ustrezajo raznim zahtevam kupcev, znižujejo cene pod ceno najcenejšega konkurenta. Od bombaža do prer^oga, vse je predmet konkurenčne prodaje. :>9 vrst žita, 4 vrste moke za bel kruh, ki ga Rusija že od leta 1928. ne pozna ve?, 6 vrst koruze, 8 vrst fižola, 4 vrste sladkorja, 26 vrst suhega sočivja, makaroni vseh vrst od najtanjših do debelih kot prst; vse razne vrste lesnih izdelkov, parket), vrata, deske, okviri za okna. Naša slovenska lesna industrija radi sovjetske konkurence mnogo trpi, ker nas Moskva spodriva z italijanskega trga; saj iz daljne Rusije dobivajo Italijani cenejši les nego je les iz naših sosednih krajev. Poleg tega odločujejo mnogo Ibolj politični motivi, nego samo strogo trgovinski. Ako gledamo dalje po milanskem velesejmu, vidimo razstavljene starinske in nove preproge, 41 vrst raznih kož, 24 vrst produktov iz konoplje, 75 vrst kožuhovine, 150 vzorcev porcelana, celo vrsto galanterijskega blaga, igrač, balalajk, mandolin. Naj omenim na tem mestu, da so patenti najmanjša briga sovjetske trgovine. Pred nami so polni rils'736-03 5764-29 5738-81 5767-07 Pariz 224-68 225-80 224-77 225-89 Praga 170-45 171-31 170*45 171-31 Trst 294-46 296-86 294-35 296-75 Tako je deviza Amsterdam od torka na petek okrepila svoj tečaj za 1-67 točke, Bruselj za 1-95 točke, London za eno točko, New York za 2-78 točke in Pariz za 0-09 točke. V istem razdobju je popustil tečaj Berlina za 0-55 poena, Trsta za 0-11 poena, medtem ko je Praga v petek beležila ob torkovem tečaju. Edini Curih je bil na vseh borznih sestankih minulega tedna trgovan na dosedanji bazi 1108-35 za denar in 1113-85 za blago. Tečaji avstrijskega šilinga v privatnem kliringu so se gibali med 8-85 in 9-— dne 29. m. m. ter med 8-88 in 9-05 naslednjega dne (30. m. in.). Devizi Budimpešta in Dunaj še vedno nista beležili. Efektno tržišče Tendenca mlačna, za državne papirje čvrsta V papirjih Kranjske industrijske družbe je došlo na torkovem in petkovem borznem sestanku minulega tedna do edinih manjših efektnih zaključkov, in sicer obakrat (Mi tečaju Din 300-— za komad. Zanimanje za delnice tvornice dušika v Rušah je od četrtka (29. m. m.) sem zelo močno popustilo, kajti tega dne beleži ta papir le še Din 100 za denar, dočim je na petkov borzni dan tudi njegova denarna notica izostala. Večje je Ibilo povpraševanje po Vojni škodi, ki je od 27. do 30. m. m. okrepila svoj denarni tečaj za nadaljnjih 7 poenov in beležila Din 250-— za denar, brez blaga. Edina blagovna notica tega efekta je zabeležena v četrtek z Din 248-— a brez zaključka. Izmed ostalih državnih papirjev je 7% investicijsko ))osojilo notiralo v povpraševanju od 50-— (27 m. 111.) do 53-— (30. 111. m.), v ponudbi pa 52-— samo 29. m. m. Notice Blairovih posojil so bile (za denar) naslednje: 8% 44-— (torek, sreda) in 46-— (na ostala borzna dneva), a 7% 40-—, 41-—, 44-— ter 43-—. Blago 8% Blaira je bilo nudeno po 48-— v torek in. po 46-— v sredo, dočim je blagovni tečaj 7% Blaira tekom zadnjega tedna porasel za celih pet točk t. j. na 45-—. Lesno tržišče Tendenca slaba Leto 1932 je bilo — kakor se je že preje pričakovalo in domnevalo — naravnost katastrofalno v lesni trgovini. Ze ko j v početku je na cene vplival ruski izvoz lesa — baš v države, ki so bile doslej naše stalne odjemalke. Popreje že itak nizke cene so padle na minimum in mnogo producentov je produkcijo lesa sploh ustavilo, dočim so večja podjetja obratovala v zelo CIKGRI1A Naš pravi domači izdelek! zmanjšanem obsegu; pač le toliko, da niso obrata popolnoma ustavila. Vsled tega je bila nova produkcija sila majhna. Kljub tenni pa so se stare zaloge ponujale po naravnost sramotno nizkih cenah. S tem so kvarili cene vrhu vsega še naši lastni producentje. Prav posebno je bila prizadeta produkcija mehkega lesa, ker nam je Avstrija zelo občutno konkurirala vsled ugodnejše železniške tarife. Poleg tega pa so de-rutno vplivale tudi abnormalne razmere na denarnem trgu, ki so zavladale že koj spomladi na naših tržiščih, » katerimi se pa popreje sploh ni računalo. Kajti lom-bardi se niso mogli urediti, tudi menice se niso reeskomptirale; dosedanji kreditni sistem je sploh odpovedal. Vpeljava klirinškega prometa je ustavila izvoz skoro za dva meseca t. j. dokler se ni izkazalo, da kliring z Italijo — ki pride pri izvozu lesa v poštev — dobro funkcijonira. V splošnem pa moramo reči, da je bilo leto 1932 tudi za lesno trgovino — leto neprestanih presenečenj. Tudi po božičnih praznikih so se povpraševanja stalno množila, ne pa tako zaključki. Na tukajšnji borzi je bilo v minulem tednu prodano 2 vagona Ibukovih neobrobljenih desk, 2 vagona bukovih plohov, 2 vagona tramov in en kombiniran vagon tramov-desk. TRGOVINA S TURČIJO .»Trgovinski glasnik« piše: Kakor je znano, je mogoč izvoz v Turčijo samo proti kompenzaciji, to je, da se uvozi iz Turčije blaga za isto vrednost, kakor se ga je izvozilo v Turčijo. Tvrdka Isak Modiano, brat in sinovi v Carigradu bi bila pripravljena, iz naše države uvoziti v Turčijo železno in kovinsko blago, emajlirano posodo, steklo in steklene izdelke, kemikalije, kalcijev karbid, papir, lepenko, bombažne in volnene tkanine. Za kompenzacijo pa ponuja sirov Ibombaž in predelano volno ter sirove kože. Zbornica za trgovino in industrijo v Zagrebu priporoča trgovcem, da se obrnejo direktno na omenjeno tvrdko. USTANOVITEV ŽIVINSKIH SINDIKATOV NA ČEŠKOSLOVAŠKEM Na Češkoslovaškem je pričel z novim letom delovati poselben živinski sindikat, ki bo kontroliral ves uvoz živine in živalskih predmetov. Po objavljenem načrtu se bo ta sindikat delil v dve skupini in sicer bo ena sekcija za uvoz živine in mesa, druga pa za uvoz mleka, jajc in umetne masti. Vsaka sekcija 'bo štela 21 članov in sicer bodo organizacije producentov, kon-sumentov in trgovcev izvolile po 5 članov, šest članov pa bodo imenovala pristojna ministrstva. Dr. Pi sladna rceva kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. J. Kovač V državnih papirjih je bil proiml ra/. meroma neznaten, posebno v pogledu Vojut škode in Blairovih posojil, katerih je rav no Slovenija največ nakupila odnosno ii;en . • 2% loter. pos. 1881 Tobačne srečke 1888 4°/o Kranj. dež. pos. 1888 47,°/o„' „ „1911 4 /i°/o Zast. 1. kr. dež. banke . . , . 1 7j% Kom. zad. kr. dež. banke .... 19*4 -1932 1924—1931 1930/31 1930/31 1931 1929 1924 1924/26 Vrsta lesa Vagoni j Tisoči Din Desko ............ Plohi............. Trami............. Drva.............. Želein. pragovi Hlodi............. Drogovi .... Renieljni . . . Frizi............. Madrieri . . . Letve............. Rordonali . . . Ostale vrste lesa in meš. izdelki 1924/2(5 Skupaj Najmanjši promet izkazujejo industrijski papirji in efekti delniških družb kol nam predočuje sledeča preg led im tabela. Skupaj 15.f>89 '/. K temu je treba še prišteti promet v oglju, ki znaša tekom osmih let 613 vagonov v skupni vrednosti 4681 tisoč dinarjev. V istem času je bilo s posredovanjem naše žitne borae kupljeno oziroma prodano: Industrijski itd papirji Promet v letu Titovi Din Promet v blagu in vrednotah Valute Devize Efekti Trb. premog, družba Strojne tov. in livarne Kranj. ind. družba . . Združ. papirn. Vevče Deln. dr. pivov. Union Tov. klobukov ,Šešir' .Union" hotel, in stavb. d. d......... „Split‘‘ a. dr. cem. Portland............ Tvorn. za dušik, Rušo Delniška tiskarna . . Stavbna družba . . . „Nihag“ d. d.. Zagreb Tisoči Din Tisoči Din Tisoči Din Tisoči Din l. sem. 1924 1925 1926 Tisoči Promet v letu Vrsta blaga sem. 295 Laneno seme Deteljno seme Detelja . . . Slama .... Soršca . . . Konopna preja Grahorica . . Orehi .... Jabolka . . . Suhe slive . . Zeljnate glave Kože .... Laneno olje . Bencin . . . Cement . . . 1924/25/26 1927 1928 1930 1932 1925 1924 1924/25/28 1924 1925 1929 1928 1925 1931/32 192H 1924 1927-1929 1930 1925/29/30 1925 skupni efektni promet presega 25 milijonov dinarjev in obsega 190.988 komadov. Nasprotno je devizna in valutna borza pričela poslovati šele s 1. julijem 1927 ter je ipo gornji statistični tabeli baš zaključila s prvo polovico prvega decemija. V teh petih letih deviznega in valutnega trgovanja je bila dosežena za naše razmere vsekakor častna številka t. j. nad štiri in en četrt milijarde dinarjev. Zanimiv je pregled izvršenega prometa glede na posamezna tržišča kot tudi glede na poedine vrste kupčijskih predmetov. V času od 24. avgusta 1924 pa do 30. junija 1932 je bilo na tukajšnjem (borznem) lesnem tržišču prodano: Skupaj Iz končnega pregleda vseh na ljubljanski borzi — tekom prvih osmih let njenega poslovnega obstoja — izvršenih kupčij posnemamo, da je bilo v celem perfektuirano zaključkov (zaokroženo na dinarje) Skupno V Kfektih „ Devizah „ Valutah „ Lesu itd ., Oglju ., Žito itd. Sedež: Mokronog. Besedilo: Errath Joscf. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zaradi smrti imetnika in opustitve trgovine. Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 22. novembra 1932. Firm. 156/32 — Pos. I 40/2. Skupni promet žita itd. od 24. VIII. 1924—30. VI. 1932 Tisoči Din Vagoni Pšenica . . Koruza . . Ječmen . . Rž .... Oves . . . Ajda . . . Proso . . . Moka . . . Otrobi . . Seno . . . Fižol . . . Krompir . Ostale vrste Tisoči Din Promet v letu Vrste lesa in Udelkov t. j. skoro štiri in pol milijarde dinarjev. S tem jo na najoklatantnejši način dokumentirana potreba in koristnost borzne institucije, a tudi upravičenost njenega obstoja. 1928/29/30/32 1928/29 1924/25/27 1930/31 1926/31/32 1927/28/29/31 1927/28/29/30 1925/26/28/29 1925 1925/27 1924/26/27 1926/29 1926/27 1926 1929 1927/28 1928/29/30/32 1925/26 1932 1932 Tramiči............ Stebriči........... K rij i............ Kratice............ Jamborniki . . . Antene............. Brodarski pod . . Hmelovke . . . . Kostanjev les . . Jamski les . . . Brušeni les . . . Celulozni les . . Taninski les . . . Krajniki........... Kolobarji . . . . Zabojne deščice . Hrastove vozovne deščice . . . . Parketi............ Metlišča . ■ . • Sklopni stoli ■ ■ . Sedež: Tezno. Besedilo: Podlipnik Franc. Obratni predmet: trgovina in izvoz lesa Zbog opusta obrta. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, dne 2. decemlbra 1932. Firm. 989/32 — Rg A III 60/6. CENK ZA ŠPIRIT Na osnovi § 4, prip. 10, zakona o dopolnitvah in izpremembah zakona o trošarini je minister za finance določil cene za vse vrste špirita. Cene so naslednje: dehidrirani Špirit /.a mešanje z bencinom, frco tovarna ali njena postaja, 1 kg Din 5‘77; špirit za smodnik, frco Obiličevo, Din 11*60; pitni špirit, frco kupčeva postaja, za 1 hi stopnjo 10-20 dinarjev; enako špirit za gorivo 8-20; za ocet 8-20; za industrijske namene 8-20; za ojačevanje vina 6-25; izvoznega vina 6-35. Ista odločba odreja, da je pričeti z mešanjem in prodajati bencin mešan od dne 15. januarja dalje. Po 15. februarju 1933 se čisti bencin za pogon motorjev v državi ne bo smel več uporabljati. Na efektni borzi zaznamujejo največji promet bančni papirji: Tisoči Din Ko- madi Promet v letu Bančni papirji Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani razpisuje prvo pismeno dražbo za dobavo 6800 kilogramov bencina. Dražba bo dne 11. februarja 1933 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg št. 2, soba št. 30. — Jamčevina (5%, za inozemce 10%) sfe mora položiti naj-kesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogle-dajo in kupijo tudi i>ogoji. 1924-1931 1924-1929 1924—1930 1925-1930 1927—1931 1924/25 1927 1924/25 Ljublj. kred. banka Celjska posojilnica Merkantilna banka Kreditni zavod . . Jadr. Podun. banka Prva hrv. štedionica Zadr. gosp. banka . Slavonska banka . Skupai • DOBAVE Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 11. januarja t. I. ponudbe glede dobave 30.000 kg pšenične moke. Narodna banka . . Srbska privr. banka Skupno Veletrgovina kolonljalne In Špecerijske robe drgoucf m industrijci / Trgovski Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav in rudninske vode. Točna in solidna postrežbaI — Zahtevajte o*nikl se priporoča ta inmeviv ttni d Tovarna motvoza in vrvama “- Grosuplje pri Ljubljani Motvoz Grosuplje domai sUveuki izdelek -o- Svoji k svojim! Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovak^industrijsko d. d. »MERKDRc kot Izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana.