VESTNIK Poštni urad 9020 Ceiovec E = Veriagspostamt 9020 Kiagenfurt š izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiagenfurt Posamezni izvod 3 šiiinge E mesečna naročnina 12 šiiingov E = ceioietna naročnina 120 šiiingov š P. b. b. ^tmmmnmmtmnummtmiuimiumnmnimiiitmtmummii LETNiK XXXV CELOVEC, PETEK, 15. FEBRUAR 1980 ŠTEV. 7 (1955) ZASKRBLJUJOČ RAZVOJ V AVSTRiJi: Sadovi omalovaževanja nevarnosti z desne V zadnjih dneh smo se spominjati februarskih dogodkov leta ^34, ki pomenijo enega najtemnejših obdobij v zgodovini naše države. saj je bil tedaj boj avstrijskega delovnega ljudstva za demokratične pravice v krvi zatrt in se je začela pot Avstrije preko klerofašiz-n^a v objem nemškemu nacizmu. Obletnica teh dogodkov pa je bila letos zasenčena s pojavi, ki mečejo značilno luč na današnji razvoj v Avstriji. Prav za obletnico februarskih dogodkov leta 1934 smo bili namreč na zelo prepričljiv način konfronti-tani z dejstvom, da so še danes žive in zelo vplivne tiste politične si-'s. ki so v tridesetih letih pokopale demokracijo. In kar je posebno za-skrbljujoče: da tem silam kakor te-daj slepo služijo tisti dejavniki, ki bi morali čuvati načela pravne države. Razvoj v nevarno smer je nakazovala že nezaslišana zaplemba znanstvene publikacije o desničarskem ekstremizmu v Avstriji, ko se je izkazalo, da je avstrijskemu sodniku očitno več vredna osebna užaljenost znanega desničarja, kakor pa nekdanji boj in današnja svarila avstrijskih antifašistov, ki na podlagi izkušenj iz tragične preteklosti hočejo pravočasno opozarjati na nevarnosti zopetnega oživljanja tiste miselnosti, ki je človeštvo že enkrat pahnila v brez-primerno nasilje in krvoprelitje. Temu udarcu proti avstrijskemu odporniškemu gibanju pa so v minulih dneh — prav tako s pomočjo sodnika - sledili še nadaljnji udarci, tokrat zaradi druge publikacije Koroški Slovenci pri deželnem glavarju Wagnerju Včeraj je deželni glavar Leopold Wagner sprejel predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev na informativen pogovor. O poteku razgovora bomo poročali v prihodnji številki. Ker je bilo v zadnjem času ponovno govora o letošnji 60-letnici koroškega plebiscita in je v tej zvezi deželni glavar napovedal, da bo k sodelovanju na uradni prireditvi povabil obe narodnosti v deželi, sta mu slovenski organizaciji ob priložnosti včerajšnjega razgovora glede takega sodelovanja tolmačili naslednje svoje poglede: Vse dosedanje prireditve o7? 70. o^-predvsem prireditev /eta 7970, s° razdvaja/e siovens^o in nemško Rovoreče Korošce, zato ^/ovenet og/i v ^a^or- Korošce, zato Prete^/osti;Mdi??Lmor ^°ti sode/ovati. Korošci 5iovenci so naeeino pri-Pravijeni, da se ade/ežijo uradne prireditve deže/e Korošec oL 60-/etnici ^°ro%pg% picTdscita, če dmdo mogii ^ode/ovati Lot enakopraven soodio-tMjoč sakjekt v vsek /azak priprav, Pt! obveščanja javnosti in pri prire-^*tvi sami v smisia nasiednjib predstav in prediogov.' 7. Zagotovljeno mora biti, da po-tfg govornikov dežele in zveze pri Uradni prireditvi dežele Koroške na-^topr t^dt govornik obeb osrednjih organizacij koroških Slovencev. 2. Letos slovensko in nemško govoreči Korošci že četrtič prirejajo Okto-. rski taLor/OLtoLcr-drerM. 7'o dvo-Te^ično prireditev, ki išče nove oblice zbliževanja in sodelovanja med °ccma narodoma v deželi na podlagi enakopravnosti, je treba vkijnčiti v Uradni program dežele Koroške. , 7. Ob 60-letnici plebiscita je tre-sklicati mednarodni znanstveni ^ttnpozij, ki naj objektivno obravna-Zgodovino in posledice tega pie-tnscita. Program tega zasedanja naj Prtprvi mešana komisija zastopnikov dežele Koroške, Univerze za izobraževalne vede v Celovca in slovenskih osrednjih organizacij. d. Dne 7. decembra 7979 sta obe "srednji organizaciji koroških Slovencev predložili operacijski koledar; Uresničitev tega koledarja bi pomeni-pomemben korak za uresničitev ct. -7 avstrijske državne pogodbe. Od koroške deželne vlade pričakujemo, &r/!n'ČHespoga;%nj;';'HZKrfSM;čc-vanjem tistih delov operacijskega koledarja, ki spadajo tadi v njeno pristojnost. 3. Obe osrednji organizaciji koroških Slovencev bosta 73. maja 79770 v Doma glasbe v Celovca dostojno in svečano proslavili 23. obletnico podpisa avstrijske državne pogodbe ter 33. obletnico zmage nad fašizmom in osvoboditve Ttvstrije. Dežela Koroška naj se aradno adeleži te proslave. o ..nevarnosti z desne", ki je izšta pri socialističnem inštitutu na Dunaju. Hišna preiskava v centrali SPO in zaplemba osrednjega SPO-jevskega glasila sta brez dvoma ukrepa, ki dovolj jasno opozarjata na današnje razmere v Avstriji. Seveda pa do takih razmer, ki v povezavi z obletnico februarskih dogodkov leta 1934 naravnost silijo k primerjavam, ni prišlo po naključju niti ne čez noč. Nasprotno: ta nevarni razvoj dolgoletnega omalovaževanja dejanske nevarnosti z desne, današnje razmere so sad neodgovornega zadržanja političnih dejavnikov in pristojnih oblasti, ki zapirajo oči in ušesa pred čedalje predrznejšimi aktivnostmi desničarskih ekstremistov in pred zopetnim oživljanjem nacistične miselnosti. Posebno pikantno pri tem pa je to, da je „žrtev" tega razvoja postala prav tista stranka, ki zdaj že deset let sama nosi odgovornost za vladno politiko in torej tudi odgovornost za to, kako se v tej državi spoštujejo zakoni. Če opozorimo na dejstvo, da novi in stari nacisti lahko neovirano širijo svoj strup; da nemški nacionalisti nekaznovano grozijo z genocidom; da znan desničar lahko svobodno prireja svoja zborovanja in se celo poteguje za najvišji položaj v državi — na drugi strani pa sodišče in policija preganiaio demokratične ustanove, obsojajo in zaplenjajo njihove publikacije ter delajo pri njih hišne preiskave na zahtevo znanih skrajnežev, potem moramo pač priti do zaključka, da gre razvoj v Avstriji v nevarno smer in da je ta razvoj dosegel že zelo kritično točko. Tega bi se morala končno zavedati predvsem sedanja vladna stranka, ki nosi glavno odgovornost - ne nazadnje tudi v spominu na februar leta 1934 — da ne bi doživeli ponovitve tedanje tragedije. Prešernova proslava in počastitev Prežihovega Voranca ob tridesetletnici njegove smrti V počastitev siovenskega kuiturnega praznika je Siovenska prosvetna zveza v Ceiovcu tudi ietos priredita tradicionaino Prešernovo prosiavo. O prireditvi, ki je biia tokrat posebej posvečena 30-ietnici smrti veiikega koroškega siovenskega pisateija Prežihovega Voranca, obširneje poročamo na 3. strani. OB30-LETNiCi SMRTi Prežihovega Voranca vas Siovenska prosvetna zveza vijudno vabi na premiersko predstavitev ceiovečernega siovenskega fiima po Prežihovi istoimenski noveii Boj na požirainiku v ponedeljek 18. februarja 1980 ob 19.30 uri v AVLt SLOVENSKE GiMNAZiJE v Ceiovcu, Ebentaier StraOe 14. Prisotni bodo tudi giavni ustvarjaici fiima — režiser Janez Drozg ter igraica giavnih viog Bert Sotiar in Jerca Mrzei. Fiim, ki pripoveduje o boju za obstoj maiega kmeta, je iepa počastitev Prežihovega Voranca ob tridesetietnici njegove smrti. Prisrčno vabijeni! GRADiŠČANSKi HRVAT) PRi KANCLERJU: Neizpolnjevanje obveznosti bremeni mednarodni ugled Avstrije Kakor decembra iani predstavnike obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev, tako je prejšnji teden zvezni kancler dr. Kreisky sprejet predstavnike organizacij gradiščanskih Hrvatov, ki so mu prav tako obraztožili svoj potožaj ter posredovati predtoge in zahteve za rešitev odprtih vprašanj. Ob tej priložnosti so predstavniki gradiščanskih Hrvatov izročiti kanc-terju obširno spomenico, v kateri opozarjajo na bližnjo 25. obtetnico podpisa avstrijske državne pogodbe in v tej zvezi ugotavljajo, da je povsem nerazumtjivo, da Avstrija v vsem tem dolgem času ni izpotnita niti ene same bistvene obveznosti iz te mednarodne pogodbe, v kotikor se nanaša na potožai narodnostnih manjšin. Pri tem posebej poudarjajo, da tak odnos do manjšin bremeni ztasti ugted države, ki na drugi strani uspešno izpotniuje vlogo zaščitnice v boju za obstoj in razvoj južnih Tirolcev. „S tem je bita naši mati narodni skupini storjena nepopravljiva škoda," ugotavtjajo gradiščanski Hrvati, ki v svoji spomenici kritično occnjuiejo tudi sedanii zakon o narodnih skupinah ter izjavljajo, da more zaradi pomanjkljivosti tega zakona samo čten 7 državne pogodbe biti podlaga nadaljnjega boja za uresničitev manjšinskih oravic. V tej zvezi opozarjajo na tanskotetni obisk jugostovanskega zunanjega ministra Vrhovca na Du-naiu, ko se je Avstrija ponovno obvezala storiti vse potrebno, da zagotovi obstoj narodnih manišin ter jim omogoči narodni, kulturni in gospodarski razvoi. Zato bi morala Avstrija še pred obletnico državne pogodbe dati iasno in nedvoumno zagotovilo, da bo v bližnji prihodnosti dosledno izpolnila svoje obveznosti iz člena 7 državne pogodbe. Obenem s svojimi načelnimi stališči pa so predstavniki gradiščanskih Hrvatov izročili kanclerju tudi po- drobno izdelan ..operativni koledar", v katerem so oblikovali svoje predloge in zahteve glede reševanja konkretnih vprašanj, ki segajo oid finančnih vprašanj do uresničevanja dvojezičnosti v vsem javnem življenju ter od pouka hrvaščine na vseh šolskih stopnjah pa do gospodarskega razvoja območja, na katerem živi hrvaška narodnost. Na vse upravičene zahteve in utemeljene predloge gradiščanskih Hrvatov kancler ni vedel povedati kaj drugega, kakor da se je omejil na obljubo, da jih bodo na pristojnem mestu proučili. Njegovo opozorilo, da je reševanje manjšinskih vprašanj povezano s sodelovanjem v sosvetih, pa pomeni, da sc v uradni manjšinski politiki Avstrije očitno še nič ni premaknilo v pozitivno smer in je torej treba računati s tem, da bedo še naprej poskušali z najrazličnejšimi oblikami pritiska in izsiljevanja ukloniti manjšine v jarem tristrankarskega diktata. Poslabšanje ZDRAVSTVENEGA STANJA PREDSEDNiKA TiTA V zadnjih dneh je zdravnifki konziiij, ki zdravi jugosiovan-skega predsednika Tita, objavii sporočita, iz katerih izhaja, da je v zdravstvenem stanju predsednika Tita prifio do doiočene-ga posiabfanja. Tako je konziiij najprej sporočit, da okovanje poteka počasneje zaradi prebavnih motenj in zaradi tega, ker so se pojavite težave v zvezi z deiovanjem iedvic. V nasiednjem sporočiiu pa je konziiij objavi), da so pri zdravije-nju fe naprej prisotne težave v zvezi z deiovanjem iedvic in da je zdravijenje oteikočeno zaradi doiočenih znakov srčne sia-bosti. 15. 15. februar 1 — Nov kulturni dom prispevek Nove Gorice za kulturni praznik Z najraziičnejšimi kuiturno-umetniškimi prireditvami in drugimi manifestacijami smo Siovenci v matični domovini, v zamejstvu in drugod po svetu tudi ietos obhajati siovenski kuiturni praznik. Osrednja svečanost je bita po stari navadi na predvečer obietnice Prešernove smrti v Ljubijani, kjer so spet podeiiii tradicionaine Prešernove nagrade — najvišja priznanja za izredne dosežke na področju kuiture in umetnosti. Letos so ta najvišja priznanja prejeii siikar in grafik akademik Božidar Jakac, igraiec in režiser Stavko Jan in posmrtno pred nedavnim umrii pisateij Čiri) Kosmač. Poieg tega so podeiiii še 18 nagrad Prešernovega skiada, medtem ko so študentje prejeii še posebne Prešernove nagrade. dveh le-iz stekla Med ostalimi slovenskimi mesti se je Prešernu posebej poklonil Kranj, kjer so se prireditve vrstile skozi ves teden. V drugih krajih je bil kulturni praznik tudi v znamenju letošnje tridesetletnice smrti pisatelja Prežihovega Voranca. Na enkraten način pa je slovenski kulturni praznik počastilo najmlajše slovensko mesto — Nova Gorica, kjer so slovesno odprti novi kulturni dom. ..Vrtnica za kulturni dom" — otvoritev kulturnega doma v Novi Gorici je potekala res praznično in v navzočnosti številnih obiskovalcev z obeh strani meje, tako da velika dvorana niti ni mogla vseh sprejeti. Med navzočimi so bili tudi vodilni predstavniki družbenopolitičnega življenja Slovenije ter predstavniki slovenskih organizacij iz italije. V ospredju so sodelovale številne kulturne skupine in posamezniki iz Slovenije in iz zamejstva. Kot slavnostni govornik pa je znani slovenski pesnik Ciril Zlobec poudaril, da daje novi kulturni dom nadaljnje možnosti sodelovanja med ustvarjalci slovenske kulture na obeh straneh meje in s tem uresničuje teorije o enotnem kulturnem prostoru. Temeljni kamen za zidavo kulturnega doma v Novi Gorici je bil položen ob kulturnem prazniku leta 1978, ob kulturnem prazniku 1980 pa je bil dom odprt, torej je RAZSTAVA V CELOVCU: Pokrajine v stikat stvu (me gore Avstrijsko-jugosiovansko društvo na Koroškem prireja v gaie-riji ceiovške mestne hiše siikar-so razstavo pod nasiovom POKRAJiME v siikarstvu Črne gore ki obsega okoii sto dei črnogorskih umetnikov it obdobja 1900 do 1977. Razstava, ki jo je včeraj zvečer odpri deieini giavar Wag-ner, bo odprta do !9. februarja, in sicer ob deiavnikih od 10. do 1i. in od 17. do 19. ure, ob sobotah pa od 10. do H. ure (ob nedeijah je razstava zaprta). Razstava nudi zanimiv vpogied v umetnost črnogorskega ijud-stva in je samo žeieti, da bi biia deiežna čim večjega obiska. Jugoslovanski dom je bit odprt na Dunaju Na Dunaju (na MargarctenstraRe v 5. okraju) so prejšnji teden svečano odprli osrednji dom Jugostovanov, v katerem se bodo zbirati jugostovan-ski državtjani, ki so na začasnem de- stavniki iz Ljutomera, kajti z Ljutomerom so dunajski „Cankarjevci" še posebno tesno povezani. Za predsed- nika društva je bi! ponovno izvotjen inž. Marjan Pirc, ki je poudarit po- tu na Dunaju, na Nižjem Avstrijskem men sodetovanja na tradicibnatnem in na Gradiščanskem. Gre za opuščeno kino dvorano s 400 sedeži, ki so jo sedaj preurediti s finančno podporo avstrijskih sindikatov. Otvoritev svojega doma na Dunaju so tamkajšnji Jugostovani povezati z bogatim kutturno-umetniškim sporedom, v katerem so se tekom treh dni zvrstiti poteg skupin kut-turno-umetniških ktubov jugostovan-skih detavcev priznani umetniki iz domovine; svoj bratski prispevek pa so dati tudi koroški Stovenci in gradiščanski Hrvati — iz Koroške je gostovat Obirski ženski sekstet pod vodstvom Vatentina Potanška, iz Gradiščanske pa je prišta fotktor-na skupina „Hajdenjaki". Prav tako minuti teden pa je bit na Dunaju tudi občni zbor tamkajšnjega stovenskega kutturno-umetni- srečanju zahodnoevropskih stoven-skih kutturnih društev v Ttibingenu. Govora je bito o uspešnem detova-nju društvenega pevskega zbora pod odstvom Avgusta Pavca. Nadatjnji uspešni razvoj društva pa jamči novo ustanovljeni mtadinski krožek. bil v prvi fazi dograjen v tih. Na zunaj je to stavba ter kombinacija betona in hotaveljskega marmorja, v njeni notranjščini pa so: dve dvorani in spremni prostori, upravne sobe novogoriškega gledališča, garderoba, bife in prostori za nastopajoče oziroma izvajalce. Velika dvorana v pritličju ima 450 sedežev in je namenjena predvsem glasbenim prireditvam, filmski dejavnosti, baletu ter kongresom in podobnim prireditvam, slovesnostim itd. Mala dvorana v kleti, kjer je 150 sedežev, pa bo služila predvsem komornim gledališkim predstavam, prav tako bo v njej mogoče prirejati filmske večere, recitale in druge manjše nastope. V navidez bolj tesnem foyerju, v katerem sta poleg vhoda v veliko dvorano tudi dohoda do garderobe in blagajne, je v levem kotu splet skulptur, delo akademskega kiparja Marka Pogačnika. Sploh je treba poudariti, da je dom tudi sicer opremljen z likovnimi deli v gtav-nem na novogoriškem območju živečih ali delujočih likovnih ustvarjalcev, tako da kot zanimiva arhi-tekturno-likovna rešitev predstavlja delo domačih ljudi. Skupna površina doma je 2000 kvadratnih metrov, stroški za gradnjo in opremo pa so znašali okoli 50 milijonov dinarjev. Vendar je doslej dograjena le prva faza novogoriškega Kulturnega doma. Drugo fazo, ki jo bodo gradili s pomočjo samoprispevka, nameravajo uresničiti v novem srednjeročnem obdobju. V bodočem delu doma pa bodo dobili ..streho" galerija, knjižnica, gledališke delavnice in dvorana za Primorsko dramsko gledališče — torej prostori, ki jih Nova Gorica s svojimi današnjimi 20.000 prebivalci res nujno potrebuje. Na svoj kulturni dom so prebivalci Nove Gorice morati čakati tri desetletja, zato je razumljivo, da se ga sedaj tudi temu primerno veselijo. Ta dom bo živel v najtesnejši povezanosti s kulturnimi domovi v regiji in z novim Cankarjevim domom v Ljubljani. Jasno pa so opredelili vlogo tega doma tudi do zamejskih Stovencev in do kulture sosednih narodov: vlogo, ki bo temeljila na sodelovanju in zbliževanju. Trajna skrb Avstrije za usodo Južne Tnrotske Med nedavno zunanjepoiitično razpravo v pariamentu na Dunaju je biio govora tudi o Južni Tiroiski. V razpravo je posege) tudi zunanji minister dr. Wiiiibaid Pahr, ki je obraziožii staiišče viade v tem vprašanju. Minister Pahr je posebej poudarii, da ostane Južna Tiroiska „permanentna naioga Avstrije" tudi potem, ko bi bii tako imenovani južnotiroiski „paket" v ceioti uresničen. Tudi še naprej bo Avstrija po izjavi ministra skrbeia za izpoinitev obijub in zagotovi) pariške pogodbe, kakor je biia vedno pripravijena intervenirati v Rimu, kadar so to žeieie prizadete narodnostne skupine. Trajna skrb, ki jo posveča Avstrija svoji manjšini na Južnem Tiroiskem, je brez dvoma iegitimna in povsem praviina. Prav tako iegitimna in praviina pa je tudi skrb, ki jo posveča Ju-gosiavija svojim manjšinam v Avstriji. Do tega spoznanja bi se morati končno priboriti tudi tisti krogi v Avstriji in ziasti na Koroškem, ki tako radi govorijo o ..vmešavanju od zunaj", kadar Jugosiavija opozori na neurejena vprašanja koroških Siovencev in gradiščanskih Hrvatov ter zahteva dosiedno spoštovanje dotoči) čiena 7 avstrijske državne pogodbe. Jugosiavija je sopodpisnica te pogdbe in torej nima ie pravice, ampak ima tudi doiž-nost, da čuva nad njenim izpoinjevanjem. V obeh primerih gre za mednarodne pogodbe in za mednarodnopravne obveznosti — pri itaiiji giede Južne Tiroiske in pri Avstriji giede siovenske in hrvaške manjšine. Torej morajo v obeh primerih veijati tudi enake pravice in enake doižnosti; tukaj ne more in ne sme biti dvojnih meri) in dvoiične morate. bo ga Lc ca te ve tu be rti 'h te sl P v t< t< P ti s r PODATKt O BREZPOSELNOST!: Koroška še vedno vodi med avstrijskimi zveznimi dežetami Tc dni so biti v koroškem tisku ob-javtjeni podatki o razvoju brezposet-nosti v Avstriji, iz katerih je razvidno „ža)ostno" dejstvo, da je Koroška še vedno dateč pod državnim povprečjem, kar se tiče zapostenosti oziroma zavzema voditno mesto z ozirom na odstotek nezaposlenosti. V vseavstrijskem meritu znaša odstotek brezposetnosti 2 "/o, na Koroškem pa kar 4,8 °/o, kar je brez dvoma vse prej kot razvesetjiv „rckord". Dateč nad državnim povprečjem je s 3 "/e tudi Gradiščanska, na Tiroiskem pa znaša brezposelnost 2,2 "/o detojemat-cev, medtem ko je v vseh drugih zveznih dežetab znatno pod povprečjem. Rekortd v pozitivnem pomenu dosega Predartska, kjer znaša brez-posetnost te pot odstotka. Precej botj razvesetjiv kot pa koroški „rekord" gtede brezposetnosti je razvoj zimskega turizma na Koroškem. V zimski sezoni 1978/79 so zabetežiti skoraj 2 mitijona nočitev, tako da je zimski turizem dosegel že tl,4"/o deleža na celotnem turizmu v naši dežeti. To pomeni, da se je detež zimskega turizma v zadnjih