MVlll ■ U. 85 - CENA 105 SIT Praznični teden Prihodnji teden bo prazničen in za mnoge tudi dela prosti teden. V torek bo dan reformacije, dela prost dan in praznik evangeličanske cerkve v Sloveniji. Evangeličani, pri nas so bolj znani kot protestanti in Trubarjevi reformatorji, imajo častno mesto v slovenski narodni in kulturni Zgodovini s pisano besedo, ki je v njihovem času začela iiveti med Slovenci. V sredo bo dan spomina na mrtve. Dan je namenjen spominu na pokojne. Prav je, da se vsaj ta dan v letu poklonimo njihovemu spominu, ne glede, kdaj, kako in zakaj so umrli. Na Gorenjskem bodo temu prazniku v čast številne spominske svečanosti. Njihov program objavljamo tudi v današnjem Gorenjskem glasu. • J.K. Kranjski svetniki spet debatirali o organiziranosti športa Status quo, torej nič denarja za športno zvezo V sredo popoldne so kranjski svetniki, že četrtič v tem letu, spet govorili o sedanjem položaju in prihodnji organiziranosti športa v Kranju. Z veliko večino glasov so zavrnili predlog športne zveze Kranj o ustanovitvi javnega zavoda oziroma službe, podprli pa predlog župana Vitomirja Grosa, da je z odločanjem o bodoči organiziranosti najpametneje počakati do sprejema nacionalnega programa športa in zakona o športu. Mestno upravo so tudi zadolžili, naj do naslednje seje sveta 8. novembra predloži kriterije za delitev denarja športnim klubom in društvom v kranjski občini. • H. J. VEČ NA 4. STRANI Spoštovane bralke, cenjeni bralci! fraz t0re^» 31. oktobra, in v sredo, 1. novembra, sta Wtv cmeva " ^an reformacije in Dan spomina na Ptodfl' ^ato v torek Gorenjski ne b° i^el» P1* Vašem 6asiX*-cu oziroma v vašem poštnem nabiralniku bo Praz *?^a 5tev'*Ka spet v petek, 3, novembra. Za dvoj ^m smo vam danes pripravili Časopis v Priiinem ooseeui dodajamo pa mu tudi redno mesečno ,J°go Gorenjski glAS na 32 straneh. LONDON TvvinTA 5,4 dni. +pl f)G()Q 3011.2312 ™mUZZZ od 790 DEM 67 - 677 Tekma v Planici bo Kranjska Gora, 27. oktobra - Zaradi ugodnih vremenskih razmer in nizkih nočnih temperatur so delavci na planiških skakalnicah začeli že v noči s torka, 24., na sredo, 25. oktobra, pripravljati umetni sneg na 120-metrski skakalnici v Planici, kjer bo 9. in 10. decembra 1995 tekmovanje za svetovni pokal. Ker so bile tudi minuli dve noči primerno nizke temperature, je v Planici pripravljena že solidna snežna podlaga za decembrsko tekmo za SP. nedeljo dobrodelna maša na Brezjah £a materinski dom Angele Kotnik kra''0*11^' K' zbirajo denar za materinski dom Angele Kotnik v Postojni, so letos zbrali poldrugi milijon tolarjev. 27. oktobra - Tudi ima enak dobrodelni namen, gradnji materinskega doma. maša v baziliki Darove, ki jih bodo prispevali To je že druga maša Pomagaj na Brezjah verniki, bodo namenili iz- v na je že druga masa na Brezjah z enakim namenom. Slovenski smučarji in smučarke že težko čakajo novo se-zeno - Kljub nekaterim težavam s poškodbami in zamenjavo opreme, so najboljši slovenski smučar-ji in smučarke dobro pripravljeni na novo sezono, ki se čez dobrih štirinajst dni začenja v Tignesu v Franciji. To so povedali na sredini tradicionalni tiskovni konferenci alpskih reprezentanc v ljubljanski Vinoteki, kjer . v0cj .............. ■■—- - so skupaj s trenerji c'kam ^VomReprezentanc pripovedovali o pripravah na sezono in ciljih. "Ž veseljem "°v*nsV Za^et?k tekem in mislim, da bo letos zelo zanimivo," je bil dobro razpoložen 2&d0Vo|.| smučarski junak Jure Košir. Tudi ostali reprezentantje niso skrivali "ikoij vSt-Va' čeprav so zlati dekleta tarnala, da so bili letošnji treningi naporni kot še Vec na 37. strani v Stotinki. • V. Stanovnik, foto: Jurij Furlan i* I KURILNO OLJE • PO NIŽJIH CENAH! ^OČII A skladišče Medvode tel.: 061/611-340, 611-341 B.S. Radovljica tel.: 064/715-242 5S*5ržavljanstvo je namreč pomembno pravno in politično vprašanje, ki lahko vnese v slovensko javno in politično življenje številne probleme, če bodo rešitve polovične ali celo sporne s stališča mednarodnega prava in načel varovanja človekovih in državljanskih pravic. Razprava v državnem zboru naj bo stvarna in ne spolitizirana, sploh pa se ne bi smela sprevreči v dokazovanje, kdo je večji in kdo manjši oziroma bolj ali manj zaveden Slovenec. Na nevarnost tega so predvsem opozar-ja 1 i poslanci Slovenskih krščanskih demokratov. Na kolegiju predsednika državnega zbora Jožefa Školča so ugotovili, da ustavno sodišče lahko o določeni zadevi razsoja samo na pobudo državnega zbora. Ali bo tajka pobuda sprožena ali ne, bo odločeno na napovedani izredni seji. Pravno pa ni pov- sem jasno, kdaj lahko posdeže ustavno sodišče: ali lahko že v fazi zbiranja podpisov, kot je sedanji primer, ali po morebitnih zbranih 40.000 podpisih. Zbiranje podpisov bo nosti in pravne praznine, bo verjetno treba spremeniti zakon o referendumu in ljudski iniciativi. Na osnovi tega zakona utemeljujejo zbiranje podpisov v Slovenski nacionalni desnici in v Slovnski ljudski strani jejo njeno ustavno K ro! Odvzem državlajanste p ^ bilo lahko izrazito nacl ..^0i tično. Pretirani naciona^^ je povzročil v naši soses j, po svetu že prevečS,y Zavrnitev pobude o1, J mlado državo obvarov Poslanci so sprejeli V nadaljevanju 35. seje državnega zbora so poslanci sprejeli nekaj zakonov v tretji in predloge zakonov v prvi in drugi obravnavi. Problematiko kobilarne Lipica so preložili na naslednje seje. Vlada mora pripraviti nov predlog zakona. Državni zbor je sprejel spremenjena in dopolnjena zakona o deviznem poslovanju in o kreditnih poslih s tujino. Sprejem teh zakonov po hitrem postopku je uresničitev zahteve državnega zbora, da mora biti poostren nadzor nad poslovanjem s tujino. Državni zbor je zavrnil obravnavo predloga spremeb zakona o varstvu okolja, ki jih je predlagal poslanec Sašo Lap. Ustrezne spremembe zakona mora pripraviti vlada. Prvo parlamentarno obravnavo je prestal predlog zakona o prekrških. Med sklepi poslancev kaže omeniti tistega, ki nalaga vladi, naj za drugo branje pripravi skupno obravnavo zakona o prekrških in zakona o varnosti cestnega prometa. Prekrški na cestrah so v veliki meri povezani z ustreznim zakonom o prekrških. Sodnikov za prekrške naj bi bilo v Sloveniji dovolj. V tretji obravnavi je bil sprejet nacionalni program razvoja slovenske železniške infrastrukture. Glavni naj bi bili dve smeri: med Koprom in slovcnsko-avstrijsko mejo na Štajerskem ter med Jesenicami in Dobovo. Vlada naj razmisli tudi o ponovno vzpostavitvi nekdaj opuščenih prog. Odločati se bo treba tudi o gradnjih hitrih železnic. Na osnovnih progah naj bi bila omogočena hitrost do 160 kilometrov na uro. Glede cest pa Slovenija Še vedno vztraja na dveh osnovnih smereh: od Jesenic do Obrežja in od Kopra do vzhodne Slovenije oziroma do madžarske in avstrijske meje. • J. Košnjek Stranke in druge skupine še dega razdora med^drŽa ^Ji se naprej odzivajo na zbiranje Liberalna akademija podpisov in na zahteve po reviziji podeljenih državljanstev. Liberalna stranka posega v zgodovino in ugotavlja, da je takratni notranji minister pre budo za nedopustno nia' j ej5 tacijo nestrpnosti, ki K\ človekove pravice in V1 : pravne države. Takosop Jan( varal slovensko javnost in tične Nemčije do pe skupščino s podatkom, da bo Francije in stalinistične ^\ , na tak način dobilo janstvo samo okrog ljudi. V resnici janstvo dobilo 160.000 ljud Revizija je potrebna zaradi državi- jetske zveze. Za DeIflj0js<'ap 16.000 Slovenije je zbiranje po^jioir pa je državi- sporno in nesprejemljiv a jei 160.000 liudi. z vidika Temeljne usV0l! listine iz leta 1991.,*^ ohranitve še sprejemljivega vidika Ustave Republ1* vLj razmerja med naturalizirani- venije. Zbiranje P°°P],^ mi in dejanskimi Slovenci. To zato tudi neke vrste je mogoče storiti sistemsko. Vsem, ki so dobili državljanstvo po 40. členu, je treba podeliti potni list za tujce, v njihove pravice pa ne bi posegali s tem, bi da bi uredili svoj status skladno z zakonom. Stranke vladajoče koalicije, Liberalna demokracija, Združena lista in Slovenski krščanski demokrati nasprotujejo zbiranju podpisov in referendumu. Komisija za volivcev, ogrožanje nov, ki so lojalni in janje nestrpnosti. SloveijV r* tem kazi pozitvno P jtiJ. Y pred svetom in Evropo^ Jb je dosegla prav zaradi ^vr^i ravni spoštovanja Člo^jtfK pravic. Slovenska Iju" .„n^ naka in Slovenska naC',Jrči desnica vztrajata pri rrejw!lj dumu in zavračata vnap .^j diskvalifikacije ter P anje. Morebitne J^v Eravičnost in mir pri Slovens- sporne zadeve sta pr,P pj i škofovski konferenci v javni ni dopolniti. Predvsein fv,|ifje izjavi nasprotuje pobudi za mora upoštevati p° splošen oovzem državljanstva državnega zbora. Nesloevencem, ki so ga dobili J« I 'ar. Q\ Ur Or STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOV lC$j Izjave, sporočila Demokrati Slovenije protestirajo, da so žrtve vojne še vedno obravnavane kot socialna kategorija. Pomoč jim namreč pritiče samo, če so socialno ogroženi. S tem je kršen 50. člen ustave, ki določa, da mora država zagotoviti vojnim veteranom in žrtvam vojnega nasilja posebno varstvo. Združena lista socialnih demokratov bo konec tega tedna priredila v Ribnem srečanje socialdemokratskih strank iz sosednjih držav in dežel. Slovenski krščanski demokrati obžalujejo, da državni zbor ni sprejel predloga, da bi občine ustanovili tam, kjer je bila referendumska volja ljudi jasna. SKD bo na tej zahtevi vztrajala še naprej. Župani in občinski ter mestni svetniki Združene liste so na posvetovanju ugotovili, da se sedaj kažejo problemi lokalne samouprave, na katere je stranka ob sprejemanju zakonodaje opozarjala. To je bila reforma mimo volje ljudi. Pomanjkljivo urejeno fiunanciranje občin ogroža osnovno šolstvo, otroško varstvo, knjižnice in obnovo lokalnih cest. Z nepremišljenimi in zgolj političnimi posegi v lokalno samoupravo je treba prenehati. • J.K. Slovenska nacionalna stranka Radovljica Ne izstop, ampak izključitev Radovljica, 27. oktobra - V taki stranki me ne bo zraven, v kat?^cij* nočejo za predsednika, je naslov sporočila Občinske organ^ 0v Slovenske nacionalne stranke Radovljica glede pisanja o izstopu iz stranke. V pismu je izraženo presenečenje nad takim p>sa L$ "Namreč, teh nekaj članov, ki so svojo politično in materialno *a .d želeli doseči pod okriljem SNS je predsedstvo SNS v Ljubljani že F^o meseci izključilo iz stranke zaradi finančnih nepravilnosti in zase^"^ imenovane šank politike. Na* predsedstvu so poudarili, da .sojjjg objavljeni v Gorenjsdkem glasu 17. oktobra neresnični in izmi zato za Nacionalno stranko Slovenije brezpredmetni znebili ljudi, ki so že dalj časa razdiralno delovali v stranki," so zaP..jyjjj|H izjavo in dodali, da se je članstvo povečalo z aktivnimi in zanesJ člani, pripravljenimi delati za program stranke. • J.K. Slovenska ljudska stranka Levica ne bo plačala dolga Ljubljana, 27. oktobra - Izvršilni odbor Slovenske ljudske str zavrnil trditve in žaljive komentarje v Magu, ki skušajo povzročiti ^ jcvi^, stranko in njene visoke predstavnike. Namigovanja, da bi slovenski ^ ji plačala dolgove SLS zaradi onemogočitve Janše, so žaljiva, zl°na,{tlveji^|j brez vsake osnove. Niti levica, niti kdo drug ni odplačal dolgov ljudske stranke, ampak se ga postopoma zmanjšuje z velikimi p*123 članov in simpatizerjev stranke. • JJK. i i.iui oglasi: telefon: U64/ZZ3-444 - sprejouamu »v^mukuviiv w wH«tuu ■»»», —~. v«™,™---- = Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve: po ceniku. Prome" stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 105,00 SIT Čigava so gorenjska pokopališča in kdo skrbi zanje? Tihi dom pri cerkvici... ^"hS"?0, Čc bi vprašali 9«* bi dobili množico ra- 1. odgovorov, da zato, Eni bi ker to ker so tako umrlim, spet |.°vorili bi JI .umr»ni, spei XDJdvrniMa zato, ker ^fpovsodSpodobi- Tačas Je H ,?°Pct »Ov. P'ava mala pre-oirzlica urejanja Kfizanteme in D°do za nekai dni *tlaUšža spremenila pa bo nato Ob r:;,P° starem. ^rKv1Ci sredi vasi leži mŠf**' Med star kam-(Orobni So stisnjeni grobovi, kamni najrazlič-nrobI»k in velikosti So Pripovedujejo o onih, *ne2 "as zapustili. Oče eter' r ma Marija, stric Št^riia kremenov pe-4 c>PresJrSt-^osaJene rože o* 3i*,aPolai!?a" Plameni svečk ^0*W vetni. Pred dne-ivljern "^lna na mrtve in ob ol otrebP°Kopališča oživijo. Si DŽe n° Je posaditi nove iv tobu na^enJati pesek na ■d \ ; Pnnesti šopek krizan- 'i^nit; Sey.ob vsem tem *i ,^ti naših rajnkih. Tok-f>enis°;uSe sprehodili po >raeVannj,hovo Podobo in ?a?Je- )!kl'cal ntek sem "ajprej JPSjlo p a kranjskogorsko skrbi za ostala jeseniška • VUazna uslužbenka p^Ši vi 1*' da imai° v v«laro • *ar dve pokopališči m n pokopališči *,aJletn°Va,Na staro že kri u P°kopujejo več, ^*rJ? možno bodo v >o not sP.ominski park. ^nalJ?k°PalBee ureja ko-A ki MetJe Kranjska preveč, ureja tiste oier..nasPloh odstra <^N in ' kar ZOD časa N^hTa pKušča na t takn V 8rebne stor- v prejšnji ?n'šk0CvapreJ opravlja ,lJe lf!,K°munalno pod-ki še naprej K°vinar pokopališča. V novi občini Jesenice so kar štiri pokopališča, v Rodinah, na Brezni-ci, Planini pod Golico in na Blejski Dobravi. Na vseh pokopališčih je skupno nekaj manj kot 3600 grobov. Kot upravljalci skrbijo, da je pokopališče čimbolj urejeno, njihova je skrb za pokopališke poti, za košnjo trave, odvoz smeti... Poleg tega opravljajo celoten pogrebni servis, v njihovi oskrbi pa sta tudi mrliški vežici na Brez-nici in Blejski Dobravi. Tako kot v Kranjski Gori imajo tudi v Bohinjski Bis- trici kar dve pokopališči. Eno je resda staro vojaško iz prve svetovne vojne, ki pa je bilo pred kratkim s pomočjo Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve temeljito obnovljeno. Kot vsako leto bo tudi letos ob prazniku sppominska komemoracija, kjer se bodo spominu padlim poklonili diplomatski predstavniki držav, katerih vojaki počivajo v bohinjski dolini. Poleg tega pa so v občini bohinj še štiri civilna pokopališča: v Bohinjski Bistrici, v Srednji vasi, Bitnjah in na Kprivni-ku. Za bistriško pokopališče skrbi bohinjska enota Radovljiškega komunalnega podjetja, upokojeni delavec danes skrbi za mrliško«veži-co, navada, da pokojniku skopljejo grob sosedje pa se tod še vedno kar močno drži. Ostala bohinjska pokopališča so v skrbi krajevnih skupnosti, oziroma njihovih posebnih odborov. Tako kot za bistriško pa radovljiško komunalno podjetje skrbi trudi za blejsko pokopališče ter nekaj pokopališč v novi občini Radovljica. Za manjša pokopališča še vedno skrbijo pokopališki odbori krajevnih skupnosti. Prav vsi, tako komunalni delavci kot odborniki si prizadevajo pokopališča čimbolj urediti, pri Čemer pa so, vsaj v krajevnih skupnostih, dela v precejšnji meri odvisna od višine za to namenjenih sredstev. A kakšno udarniško delo se kljub temu še najde. Šenčurska občina premore eno pokopališče. Pri njegovem urejanju Komisiji za pokopališke dejavnosti tamkajšnje Krajevne skupnosti pomagata dva delavca v okviru javnih del ter skrbnik vežice. Podobno skrbijo za pokopališča v naklanski občini. Naklans-ko, dupljansko in podbreš-ko pokopališče so v lasti krajevnih skupnosti in žup-nišč, za upravljanje pa skrbi-jo odbori krajevnih skupnosti. Ti poskrbijo za tekoče vzdrževanje in organiziranje pogreba, za vse poskrbijo občani sami, v občini pa vsaj zaenkrat še ne razmišljajo o tem, da bi za upravljanje z njimi ustanovili J°^njska pokopališča v glavnem skrbijo komunalna podjetja ali krajevne skupnosti. Lastništvo pokopališkega m«jišča si običajno delijo občine, župnišča ali krajevne skupnosti, za grobove pa povsod skrbijo svojci sami. T*»«h ,ahko Pošalimo, Po čem so rože? Vprašanje, ki je v teh dneh popolnoma na mestu. Trenutno je po gorenjskih cvetličarnah najevč povpraševanja po krizantemah in nageljčkih, pa tudi druge vrste roi ne ostajajo ravno v cvetličarnah. V veliki večini cvetličarn so bili dan pred izidom časopisa o cenah še silno skrivnostni, saj se bo večina za nakup roi odločila ob koncu tedna. Kljub temu, po zbranih informacijah boste za krizanteme v velikimi cvetovi odšteli od dvesto do dvestopetdeset tolarjev, pajkovke so nekoliko cenejše -najcenejše dobite le za stopetdeset tolarjev, v povprečju pa boste zanje odšteli med sto šestdesetimi in dvesto tolarji. naročila. Po potrebi in proti plačilu so pripravljeni urediti tudi posamezne grobove. S spremembo lokalne samouprave se v novih občinah v škofjeloškem koncu, vsaj kar se pokopališč tiče, ni kaj bistveno spremenilo. Za ona pokopališča na deželi skrbijo krajevne skupnosti, za centralno v Loki Komunalno podjetje. Lastnik žir-ovskega pokopališča na občina Ži DobraČevi je občina z,in, javno podjetje^niti da bi le to zanj skrbi posebna komisija, prepustili kakemu drugemu Pokopališče se je pred ne- podjetju. V nasprotju s tem pa v Kranju za red in pogrebne storitve skrbi javno podjetje Komunala Kranj. Poleg pokopov je njena skrb urejanje nasadov oziroma izgleda pokopališča v celoti. Njihovo delo na pokopališču je v davnim širilo, nov kamnit zid pa je sezidan skladno s celotno urbanistično podobo prostora. Za konec pa še skok v Tržič. Od petih pokopališč, kolikor jih je v občini, kar za štiri skrbi Komunalno pod- kopališču že zmanjkuje prostora, tako da se morda že v nekaj letih tam obeta prenehanje pokopov. Vlogo centralnega pokopšališča bo takrat prevzelo kriško pokopališče, kjer so na novem delu vpeljujali parkovni sistem grobov. Na zeleni travi stojijo samo spominske plošče, gorijo svečke. Marmornati in granitni robniki so tam postali preteklost, zelena trava pa povezuje en grob z drugim, tretjim... Novost, ki so jo kljub nekaj težavam najemniki dobro sprejeli in ki bo tam po zagotovilih tudi ostala. Uroš Špehar GORENJSKA OD TORKA DO PETRK AMZS Pri AMZS so po gorenjskih cestah od torka do danes pomagali 28 vozilom, in sicer so jih morali 15 odpeljati, 13-tim pa so nudili pomoč kar na kraju nesreče ali okvare. GASILCI Od gasicev, ki nas varujejo na Gorenjskem, so imeli te dni intervence v Kranju, na Jesenicah in v Škofji Loki. Kranjski gasilci so imeli zanimiv primer reševanja varuške, ki je, zdi se nam, da vsaj na Gorenjskem, vse bolj prisoten. Otroci so se namreč naveličali svojih varušk in so jih začeli zapirati na balkone, v sobe ali pa kar ven iz stanovanja. Tokrat je otrok izbral balkon, vse skupaj pa se je srečno končalo, saj so zaskrbljeni varuški nazaj na njeno delovno mesto pomagali kranjski gasilci. Imeli pa so še tehnične intervence, in sicer so vozili vodo za Cestno podjetje. Tudi jeseniški gasilci so imeli od torka do danes kar nekaj tehničnih intervencij. V Jcklarni II je bilo vode preveč in so jo morali črpati, na Prihodih pa premalo, tako da so jo morali tja prepeljati s cisterno (seveda ne tiste z železarne, pač pa čisto, pitno vodo). V železarni so opravljali tudi delo z lestvijo, ki sojo nato še enkrat uporabili pri montaži javl-jalcev požara v skladišču mazil Bela. Za vsak primer pa so bili prisotni in pripravljeni za primer nezgode oz. požara med predstavo v Gledališču Tone Čufar. V Škofji Loki je v Hafnerjevem naselju v nekem stanovanju prišlo do kratkega stike pri grelcu vode v kuhinji, ki se je nato tudi vžal. Da ne bi prišlo do večje katastrofe (voda in elektrika se namreč, kot vemo, ne marata preveč) so poskrbeli škofjeloški gasilci. NOVOROJENČKI V Kranju se je od torka do danes rodilo 13 otrok. Med njimi so bile 4 deklice in kar 9 dečkov. Najtežji bajsek je tehtal 4.700 gra-iriov, najbolj nežna pa je bila deklica z 2600 grami. Tudi na Jesenicah so jokali. Najmanj 1 deklica, 2, dečka in verjetno vsaj še njihove srečne mamice. URGENCA Brez urgentnih primerov pa tudi tokrat nikakor ni slo. Tako so imeli v jeseniški bolnišnici na kirurgiji 106 primerov, na internem oddelku 29, na pediatriji 18 in na ginekologiji 21. precejšnji meri odvisno od jetje Tržič. Na tržiškem po- Brez svečk med prazniki ne gre. Največ gredo v prodajo zaprte, njihove cene pa se gibljejo od devetdeset pa vse do dvesto, tristo tolarjev. Sveče se zaenkrat najbolj splača kupovati kar neposredno pri svečarjih, ki vam poleg ugodne cene večinoma nudijo zares široko izbiro. WBL< r /pohištvo, beIa tehnika, VORTOPEDSKE VZMETNICE V TEL: 064/403-871 - ■NLC«3i TRGOVINA S POHIŠTVOM. SR BESNICA 81 ■C O C Ikos, d.o.o., Kranj ni v stečajnem postopku V vašem cenjenem časopisu se je pred časom pojavila novica, da je družba IKOS, d.o.o., v stečaju, s podpisom vaše sodelavke. Včeraj, dne 24. 10. 1995, je bilo v članku namenjenemu podjetju Planika ponovno objavljeno, da gre poleg Tekstilindusa, tovara Iskre in IKOS-a v stečaj še podjetje Planika. To stalno ponavljanje napačnih informacij povzroča našemu podjetju veliko škodo, saj ne moremo več nabavljati materiala z naročilnicami, kar je v času splošne nelikvidnosti velik problem oziroma vsak dan prihajajo v hišo naši upniki, ki zahtevajo plačilo tudi za nabave, ki jim še ni potekel plačilni rok. Direktor IKOS, d.o.o., Kranj Anton Kaštivnik Osnovnošolci o blejskem turizmu Bled - "Tudi mi otroci imamo svoje ideje o izboljšanju turistične ponudbe Bleda. Udeležite se okrogle mize na temo Naš boljši turistični jutri, ki bo v petek, 27. oktobra, ob 18. uri v avli osnovne šole prof. dr. Josipa Plemlja na Bledu," so v vabilo zapisali blejski osnovnošolci in še dodali, da bomo le s skupnimi močmi lahko vrnili Bledu nekdanji sijaj in pomen. Med pogovorom bodo predstavili raziskovalni nalogi Labodi in Naš boljši turistični jutri, pripravili pa bodo tudi odrsko predstavitev z naslovom Belo - črno -modro - belo. Po pogovoru bo še ogled razstave eksotični metulji. • CZ. Po praznikih knodajalska akcija Skofja Loka, 27. oktobra - Rdeči križ Škof j a Loka vabi na krvodajalsko akcijo, ki bo 2. in 3. novembra v šolskem centru na Podnu. Odvzem krvi bo od 7. do 13. ure. Pred odvzemom svetujejo lahek nemasten zajtrk. Krvodajalce bo pregledal zdravnik, po odvzemu pa bodo vsem postregli s toplim prigrizkom. Kri marsikomu vrne zdravje ali celo reši življenje, zato so krvodajalci tudi k tej akciji prisrčno vabljeni. Kviz Ali te poznam, Gorenjska? Šenčur, 27. oktobra - Društvo prijateljev mladine iz Šenčurja pripravlja medobčinski kviz za sedmoŠolce pod naslovom "Ali te poznam, Gorenjska?". Sodelovale bodo ekipe iz občin Šenčur, Cerklje in Preddvor, v teh krajih se bodo tudi izmenično zvrstila tekmovanja, v Šenčurju pa bo na koncu veliki finale. Prva prireditev bo v petek, 10. novembra, v domu krajanov v Šenčurju. • D.Z. Kmalu nadaljevanje izredne seje Tržič, 27. oktobra - Na tretji izredni seji občinskega sveta občine Tržič, kije bila 19. septembra 1995, so svetniki in gostje obravnavali probleme zaradi gradnje na varovalnem pasu vodnega zajetja Črni gozd v Podl-jubclju. Kljub obsežni razpravi so takrat zasedanje prekinili brez spre-jema predlaganega sklepa o dovoljenju za izgradnjo bencinskega servisa in hkratni prestavitvi vodnega zajetja. Dogovorili so se, da bodo izredno sejo nadaljevali, ko bo na razpolago dovolj strokovnih podatkov o raziskavah za novo zajetje pitne vode. Kot smo izvedeli v občinskem vodstvu, je poročilo geološkega zavoda o nidrogeoloških raziskavah že v Komunalnem podjetju Tržič. Na osnovi ugotovitev bodo pripravili gradivo za nadaljevanje izredne seje občinskega sveta, ki jo predvidevajo v prvi polovici novembra. S. Saje IZ GORENJSKIH OBČIN Vse lovske hiše in koče v TNP so državna last Bodo nekatere stavbe podrli ali oddali v najem Ko je uprava Triglavskega narodnega parka postala javni zavod, je hkrati država postala lastnica dvanajstih z^aI|j0J lovskih hiš v parku, treh zidanih gospodarskih stavb, 33 lesenih lovskih koč in šestih drvarnic in garaž. Ni Bled - Ker država za vzdrževanje stavb ne zagotavlja denarja, zavod pa ga ima zaradi izpada dohodka od komercialnega lova vse manj, je svet javnega zavoda TNP na seji v sredo predlagal, da bi s problematiko vzdrževanja stavb seznanili ministrstvo za okolje in prostor, in da bi napravili spisek stavb, ki jih bo zavod uporabljal za svoje dejavnosti (lov, vodenje, turizem, raziskave, izobraževanje), in spisek stavb, ki bi jih lahko oddali v najem, odstranili ali prodali. Stavbe je zgradilo nekdanje državno gojitveno lovišče Triglav in so bile zemljiškoknjižno last uprave Triglavskega narodnega parka kot pravne naslednice uprave gojitvenega lovišča. Ko je parlament pred štirimi leti sprejel zakon o zavodih, je uprava parka postala javni zavod, republika pa lastnica vsega njegovega premoženja: vseh zidanih in lesenih lovskih hiš in koč, gospodarskih stavb, garaž in drvarnic. Nekajletne izkušnje kažejo, da je država le formalna lastnica, medtem ko je na obveznosti, ki izhajajo iz lastnine, pozabila. Vzdrževanje in upravljanje stavb je še naprej v pristojnosti zavoda, ki pa mu država doslej za to ni priznavala ali krila nikakršnih stroškov. Prednost so dali centru v Trenti Na seji sveta javnega zavoda TNP so za namestnika predsednika sveta fcv?''''J//' Staneta Peterima, svetovalca vlade in dobrega poznavalca razmer v TNP, Pr,:\i l računalniški program s številnimi pomembnimi podatki o parku in s^'ent.^ ministrstvu za okolje in prostor predlagajo začetek postopka za spremembo &1,1 Jf TNP in statuta o javnem zavodu TNP. Čeprav sta do konca leta še dva meseca, v i j že zdaj ugotavljajo, da ne bodo uresničili letošnjega programa. Razlog je v tem, "j1 ^ moči in sredstva usmerjali v izgradnjo in ureditev informacijskega centra v T^jluv izvajalcem del še vedno dolgujejo okoli trideset milijonov tolarjev. Tudi za Lm je v državnem proračunu za delovanje zavoda in za uresničitev številnih nalog pre<* premalo denarja, zato bodo prek političnih strank poskušali vplivati na povišat komercialnega lova, ni bilo ka predlagajo, da bi si obnovo denja po parku, neYdt t problemov, težave pa nastaja- in vzdrževanje stavb olajšali naj bi republiška y,a„fe|Si Dokler je zavod denar za to zagotavljal z zaslužkom od jo zato, ker mora park zaradi tako, da bi dotrajane stavbe, dala. Nekaj stavb je Fj prilagajanja mednarodnim ki jih že nekaj let ne upor- vodstvo parka Že 0 standardom postopno ukiniti abljajo za prenočevanje, od- dolgoročni najem, rji stranili (Kot, Voje), nekatere pa namenilo za stavbe naj bi oddali v najem informacijskega £ za potrebe naravovarstvene Trenti, vzgoje, raziskovanja in vo- lov. Ker ni pričakovati, da bi se država v prihodnje kaj poboljšala, v javnem zavodu Triglavskega narodnega par- I Seja občinskega sveta Kranjska Gora Več za tekmovalni šport in manj za rekreativce S seje sveta mestne občine Kranj Kranjska Gora, 26. oktobra - Kranjskogorski svetniki so ob prisotnosti številnih športnih funkcionarjev govorili o problematiki športa v obeh občinah. Smučarski avtobus v letošnji sezoni ne bo vozil le iz Gozd Martuljka, ampak tudi iz Mojstrane vse do Planice. Ko so kranjskogorski svetniki v najpomembnejši točki dnevnega reda obravnavali poročila in problematiko športnih organizacij v občini, so ugotovili, da so občina, ki ima zelo razvito športno tekmovalno in rekreativno dejavnost. V Kranjski Gori že deset let deluje Alpski smučarski klub, ki ne vzgaja le odličnih tekmovalcev, ampak pripravlja tudi različna tekmovanja, ima smučarsko šolo, poskrbi za rezervacije smučišč, za treninge in tekme, za prodajo smučarskih vozovnic in ima informacijsko pisarno. Ob tekmovalni dejavnosti je klub razvil pomembno dejavnost, iz katere črpa sredstva za dejavnost kluba. Na pokalnih tekmovanjih je med 43 klubi na odličnem devetem mestu. Med številnimi pomembnejšimi doseženimi rezultati je tretje mesto Jureta Koširja na olimpijskih igrah, 10. mesto v kombi-naciji na olimpijskih igrah, 3. mesto v skupni uvrstitvi slaloma za svetovni pokal. Zelo dobri so tudi mlajši tekmovalci. Toda Alpski smučarski klub pestijo težave s prevoznimi sredstvi, prav tako pa morajo velik del sredstev za treninge zbrati starši, bodisi s prispevki ali prostovoljnim delom. Smučarski klub Mojstrana je manjši klub, prav tako Športno društvo Planica z dejavnostjo smučarskih tekov, smučarskih skokov, kegljanja na ledu in rekreacijo občanov. Sekcija za tek na smučeh sodi med najboljše klube v Sloveniji. Poleg društev z zimskimi športi je v Mojstrani še tenis klub Mojstrana, v katerega je bilo lani včlanjenih 128 članov. Poleg rekreacijskega igranja tenisa so začeli z načrtovanim treningom v mlajših kategorijah. Trenirajo v Mlačcah, na igrišču, ki so ga lani dokončno uredili, zdaj pa je velik problem zagotavljati sredstva za kvalitetno vzdrževanje in obnavljanje. Poleg raznih športnih društev so v občini zelo dejavna tudi planinska društva. Za področje športa v obeh občinah - jeseniški in kranjskogorski - naj bi ustanovili javni zavod ali skupno službo, ki bi skrbela za športne objekte, pripravljala programe, skrbela za racionalno trošenje sredstev ter opravljala strokovne naloge Kranjskogorski župan se je številnim športnim delavcem, ki so bili na seji, zahvalil za njihovo amatersko delo. V prihodnje bo treba denar, ki se zbere v športu, bolj nameniti za tekmovalni šport, manj pa za rekreativne športe, saj bi pri rekreativnih športih finančno morali sodelovati predvsem posamezni-ki.Na seji so med drugim razpravljali tudi o SKI busu, ki že nekaj let v zimski sezoni vozi po kranjskogorski občini in je za uporabnike zastonj. Stroški SKI busa so v lanski sezoni znašali milijon in 600 tisoč tolarjev, zanj pa prispevajo RTC Žičnice, Turistično društvo Kranjska Gora in posamezni hoteli. Smučarski avtobus bo vozil tudi v letošnji zimski sezoni, vendar tudi iz Mojstrane in do Planice. Sčasoma naj bi tako v kranjskogorski občini uvedli lokalni promet. D.Scdej Športna zveza na vajetih Svetniki so končno zmogli nekaj konkretnih sklepov v zvezi položajem in prihodnjo organiziranostjo športa v mestni občini te Frrj S s< lastnino teh objektov reševal predlagal župan. Prav pri lastništvu športnih objektov. z novim olimpijskim plavalnim bazeno ^iri. pravzaprav odprl boj med športno^ J« mestno upravo. Marko Troppan je ^e\J^ Star župan kot pogoj za financiranje vZ.|j pogodbo. Z njo je med drugim z?he^ udeležba domačih gradbenikov pri n°.v g^'1 prihodnjo pomlad naj bi namreč začeli *fljj* blok ob cesti, nato pa še tri stavbe s stane> . pf^ Občina si je s pogodbo zagotovila nakupa stanovanj po ugodni ceni za ?xC oiW \ zgradbe na Mlaki 1, ki jo bodo v Y porušili. V Tržiču so tudi odločeni, da bodo vhP$Vj|S sami poskrbeli za izgradnjo neprofitn'^jli ^t Po županovih napovedih bodo kmalu a.efCi} vanjsko podjetje Tržič, za registracijo *a pripravljajo. • S. Saje Vi odi, Vel 1>is N Z GORENJSKIH OBČIN a šola s prilagojenim programom v Škofji Loki praznuje svojo 50. obletnico ^°vna šola , na dan, ko so začeli s prireditvami ob svoji 50. obletnici, so izvedeli, da bodo šolo JJ*ye leto dogradili. & vod«?'?'j?^' 0^ODra - Včeraj so se z učnimi delavnicami, Id f0gjaJ zunanji sodelavci, na osnovni šoli s prilagojenim L^Mii h*1 a '^e'a 'anež'ča" v Škofji Loki začele prireditve s * Pa s Praznova,i 50- obletnico svojega obstoja. Vsa ta J ^'"JŠniih srecuJeJ° s prostorsko stisko, ki pa bo prav po "i^lem noviican s prizidkom končno rešena. Vse večji 80 zaposlitve prizadetih otrok. ra novica za praznik i lQd< ^et mmeva od >Snovni x ,'. ko so bili na 5S>« v Škofji Loki P prvi "pomožni" Sia'rl? P°meniJo začetek ^vnei r-ok z motnjami v ^stan« *n telesnem razvo-^poZ?telJ Je bil pionir na Jnežij: Ju' defektolog Jelo Sprva je bila to pomožna šola, nato se je reklo posebna šola, danes pa je to šola s prilagojenim programom. Vseh ten 50 let pa se je šola srečevala s prostorsko stisko, najprej kot "gost" osnovne šole v Šolski ulici, pa tudi izgradnja v Podlubniku v letu 1973 ni prinesla pravih rešitev: ostali so brez delavnic, učne kuhinje, telovadnice, celo zbornico in pisarno so morali preseliti v naknadno jim dodeljeno hišniško stanovanje. Prihodnje leto naj bi izgradili prizidek s površino 350 kvadratnih metrov, ki naj bi te zadrege rešil. Denar naj bi prispevale vse štiri občine na področju nekdanje občine* Skofja Loka in pristojno ministrstvo. Kot nam je povedala ravnateljica Kristina Sokolov, letos obiskuje to šolo 75 učencev v razredih od 1. do 8. razreda in 12 huje prizadetih v oddelkih delovnega usposabljanja oziroma oddelkih vzgoje in izobraževanja, kot se jim po novem reče. Prav v tem šolskem letu imajo na novo po dogovoru z ministrstvom za šolstvo tudi 9. razred, saj 7 učencev ni moglo nadaljevati šolanja, niti dobiti zaposlitve. Vse to namreč postaja hud problem: če so nekdaj večino po koncu šolanja uspeli zaposliti, le redki pa so bili sposobni za nadaljnje šolanje na 2 in 3 letnih šolah, pa je slika sedaj obratna - več jih gre v nadaljnje šolanje, zaposlitev pa je vedno težje dobiti. Ocenjujejo celo, da bi Škof j a Loka nujno potrebovala neko delavnico pod posebnimi pogoji, kjer bi se lahko zaposlili prizadeti in vsaj deloma skrbeli za svojo eksistenco, ne pa da obstaja vedno večja nevarnost, da so prepuščeni predvsem sami sebi in da se znajdejo med klošarji. Praznovanje zlatega jubileja se je začelo že kmalu po začetku šolskega leta: v vseh novih občinah so, ali pa še bodo pripravili razstave tehničnih in likovnih izdelkov svojih učencev, za včeraj pa so se dogovorili, da z zunanjimi sodelavci pripravijo učne delavnice: iz plastelina so oblikovali razne [>redmete, barvali majice, slika-i z slikarko Majo Subic, dve mamici, ki sta frizerki, sta jim pokazali, kako se lasem streže, v kuhinji so se naučili peči dražgoške kruhke, gasilci so jih seznanili s svojo opremo in s taborniki so se naučili postaviti šotor in zakuriti taborni ogenj. Za najmlajše pa so v vrtcu pripravili zanje igrico in igre v katere se bodo lahko vključili. Za 8. decembra načrtujejo zaključno proslavo in odprtje širše razstave v jgaleriji na Loškem gradu. • S. Žargi Cerklje nastajajo vaške skupnosti Septembra in oktobra so se v občini ^Wt» Jr-!'ul zoori krajanov v osmih krajevnih Skupnostih, odlogi $^e, *uPan ?ranc čeb> " „oilj, na njih pa so se ljudje 'V 8tari 0r& > zelijo, da krajevna skupnost deluje še naprej v 0 Mke $,aiU2aciJski obliki ali pa se oblikujejo samostojne Me. jih i"p;?stL °d 30 vasi, kolikor jih je v občini Cerklje, •Hnost p že odločilo, da bodo delovale kot vaške ?l\ odcen-i °v|od ^ za ta korak še n so odločili. Prva se / SrPnost p a^tefanJa gora, ki je prej sodila v krajevno °lj sku V< D.Ž. na delovnem mestu Bolka, upravnik pokopališča jemalo cenjen poklic ^0,ečine°2j'Vencev« Svečke gorijo. Smrt v družini. Trenutki njunif 8ube. Vsakdo med nami se je že srečal z njimi, sliti n'a poskrb>jo, da nam v težkih trenutkih ni treba .«,«_?? takrat za nas nuine. a odvečne stvari. ■J i, ^'Un rr^T**" " * ' oSliSca Vc0dJa>anjskega vs°i 2a nieoSmrtJe tako zanj *,2a n?:*mrtJe tako zanj i^anji 80ve sodelavce SS drugihsP/emljevalka. a in I' * ost svojcev. fi Čk" "V lio?6' Plamenčki Aj*l* mTri VOJCem v naJ" < ?>ejon^an> k'jim lahko t\ >t^!lienoslavno - 4 'a>8o Pravzaprav ^CnaPonoSen\ d°Poldne, ^^S-dS6- En šofer, en iSl PomnLJ VS1 vse- druž-J^^£J?-kNov klovni )*i>- MoTnNra bo,eči- ^niPokoinkPande^7dPcl-V nla. tt^L- - Delo se vv^^mivanje Preobla. čenje. Priprava vežice. Naročilo rož, sveč, vencev. Pevci bodo prišli na pogreb. Vse je urejeno, pripravljeno, iz ozadja, skorajda skrito. Črnina, rože in žalujoči. Na pokopališču je izkopan nov grob. Novo slovo. Delo, ki bi ga premnogi ne mogli opravljati. Delo za dobre živce, delo za potrpežljive. Policijski klic. Nova nesreča, nov pokojnik. Prizori groze, žalosti. Prizori iz vsakdanjega delovnika. Za pet mož na kranjskem pokopališču. Zanje se preredko najde beseda zahvale. Kljub ustrežljivosti in potrpežljivosti. Morebitne majhne napake, v očeh svojcev postanejo večje, velike, na koncu pa je prepogosto slišati tisto: "Saj so komunalci, saj vendar to morajo storiti". Imamo upravičeno tako mnenje? • U. Spehar Raziskovalni tabor TNP' 95 Prijetno s koristnim Gorje - Zveza prijateljev mladine Ljubljana - Center je v sodelovanju z gorjansko osnovno šolo in tudi z denarno pomočjo blejske občine pred kratkim pripravila v Gorjah drugi petdnevni raziskovalni tabor z naslovom "Triglavski narodni park '95. Na taboru je sodelovalo 35 učencev z ljubljanskih osnovnih šol Poljane, Ledina, Prežihov Voranc, Tone Cufar, Vodmat in Majde Vrhovnik ter z osnovnih šol Ruše in Gorje. Sedmim osnovnošolskim mentorjem so na taboru pomagali tudi zunanji sodelavci: upokojeni gozdarski strokovnjak Marjan Šolar z Bleda, uslužbenci zavoda TNP, Neva Ažman, Mira Žemva, krajani Gorij in drugi. Delo je potekalo v sedmih raziskovalnih skupinah. Preučevali so geološko sestavo tal na obrobju TNP in ogroženost gozdov v parku, živalske in rastlinske vrste v Radovni, ledeniški relief in posledice delovanja ledenika, pridelovanje hrane na gorjanski zemlji in kulinarično tradicijo Gorij. Udeleženci tabora so odigrali tudi prijateljsko odbojkarsko tekmo z vrstniki z gorjanske šole, igrali tenis, se na Bledu sladkali s kremnimi rezinami, plesali na zabavnem večeru v osnovni šoli... Na sklepni prireditvi, ki jo je s harmoniko popestrila domačinka Angelca Sterk, so predstavili delo po skupinah in pripravili priložnostno razstavo, ki naj bi jo v prihodnjih mesecih "postavili" tudi v sosednih osvnovnih šolah in na blejski občini. Novembra bodo izdali še bilten, ki ga bodo s pomočjo računalnikov izdelali učenci osnovne šole Gorje. • C. Z. Prejšnji petek so domžalski florjani dobili nov gasilski avto. Fantje iz Centra protipožarne varnosti so z avtomobilom vred dobili najsodobnejšo opremo za tehnično reševanje, da pa so v tem zares pravi mojstri, so dokazali na predstavitveni vaji. Stoenko so popolnoma, rešili "ponesrečenca", avto pa je tako doživel svojo krstno akcijo. Ustih pravih si v Centru želijo čimmanj. • U.Š. Dve desetletji tovorne žičnice na Ledine Temeljita prenova za jubilej Kranj, 25. oktobra • Kranjski planinci ugotavljajo, da je bila odločitev za izgradnjo tovorne žičnice na Ledine pred 20 leti pravilna in koristna. Doslej so s to napravo prepeljali blizu 50 tisoč ton materiala. Pomembna je tudi za varstvo narave, saj z njo odvažjjo odpadke iz Kranjske koče v dolino. Pri prenovi žičnice sc opravili za skoraj milijon tolarjev vredna dela. Ekipa Jezerjanov je zaslužna za prenovo tovorne žičnice na Ledine. • Foto: F. Ekar Poleti 1975. leta so se Lovro Rutar, Janez Ponikvar, Ivan Pogačnik, Jože Koštun in drugi lotili izgradnje tovorne žičnice na Jezerske Ledine. Posebno drzen podvig je opravil pilot helikopterja Dragan Hanžel, ki je prepeljal na goro skoraj 400 kilogramov težko jeklenico. Le-ta je omogočila vleko nosilne in vlečne vrvi čez ostenje do zgornje postaje 1700 metrov visoko. Tovorna žičnica je bila nepogrešljiva pri gradnji Kranjske koče v letih 1975 - 1977. Tudi vsa leta doslej je prišla prav pri oskrbovanju postojanke na Ledinah, kamor so prepeljali že blizu 50.000 ton materiala. Pomembno vlogo je odigrala pri varovanju okolja, saj omogoča odvoz odpadkov v dolino. Kadar je na strehi koče ostal helikopter v okvari, so jo uporabili za dostavo rezervnih delov, večkrat pa je služila tudi za nujen transport ponesrečencev ali obolelih. "Do letos ni bilo na žičnici nobene okvare, saj smo jo redno vzdrževali. Za 20-letni jubilej smo napravo temeljito obnovili, pri čemer nam je priskočila na pomoč ekipa sposobnih Jezerjanov. V dobrem tednu dni so ob koncu septembra obnovili zgornje sidrišče in nosilne stebre ter z veliko spretnosti ponovno namestili jeklenice. Vrednost opravljenih del ocenjujemo na blizu milijon tolarjev. Ta prenova bo omogočila solidno obratovanje naprave v prihodnosti. Za planinsko žičničarstvo je letošnje leto pomembno tudi zato, ker smo se na pobudo Kranjčanov dvakrat sestali upravljala tovornih žičnic. Na naš predlog je bila ustanovljena podkomisija za tovorno žičničarstvo pri gospodarski komisiji Planinske zveze Slovenije. Z njeno pomočjo naj bi dosegli tipizacijo in legalizacijo vseh naprav, redne tehnične preglede žičnic in izobraževanje osebja. Žal je za upravljalce vse večji problem neurejenost dostopnih poti skozi gozdove do spodnjih postaj žičnic in pomanjkanje denarja v novih občinah za vzdrževanje približno 260 kilometrov planinskih poti v nekdanji občini Kranj," je ugotovil predsednik PD Kranj Franc Ekar. • S. Saje REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA Poljanska c. 2 objavlja naslednji prosti delovni mesti 1. SVETOVALEC L ZA PREMOŽENJSKO PRAVNE ZADEVE Pogoji: - visoka izobrazba - VII/1, pravne smeri - 5 let delovnih izkušenj - strokovni izpit za delavce v državni upravi - preizkus znanja za dejanja v upravnem postopku 2. SODELAVEC ZA PROMETNA DOVOLJENJA Pogoji: - srednja izobrazba - V, upravno-administrativne ali družboslovne smeri - 2 leti delovnih izkušenj - znanje strojepisja - znanje uporabe računalnika - strokovni izpit za delavce v državni upravi Poleg navedenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še splošne in posebne pogoje določene z zakonom o delavcih v državnih organih. Za delovno mesto pod št. 1 bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, za delovno mesto pod št. 2 pa bomo sklenili delovno razmerje za določen čas - za čas nadomeščanja delavke med porodniškim dopustom. Pisne prijave s kratkim življenjepisom ter z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo najkasneje v 10 dneh po objavi na naslov: REPUBLIKA SLOVENIJA, UPRAVNA ENOTA ŠKOFJA LOKA, Poljanska c. 2, Škofja Loka, 64220. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po odločitvi. Dobrodelna maša za materinski dom Angele Kotnik Matere brez doma bodo dobile streho nad glav( Angela Kotnik, ki ima v Ljubljani dva materinska domova, zdaj skuša spraviti pod streho še tretjega. Doslej so ji pomagali dobrotnik1. Kranj, 27. oktobra - V Postojni je namreč cerkvena skupnost Družine Kristusa Odrešenika, ki ji pripada Angela Kotnik, dobila v dar staro hišo. Porušili so jo in zdaj na istem mestu na novo gradijo dom za matere brez doma. Novinarki Neva Žcleznik z Naše žene in Jana Debeljak z Radia Kranj sta lani začeli dobrodelno akcijo za novi materinski dom Angele Kotnik. Dobrotniki so doslej zbrali-poldrugi milijon denarja. Hiša še vedno ni dograjena, na zatočišče pa že zdaj čaka več mamic z otroki. "Pritličje in prvo nadstropje materinskega doma v Postojni je končano, v sobah že stanuje pet mamic z otroki, imamo tudi hišnika z družino. Treba pa je izdelati še mansardo, kjer bo prostora za še enkrat toliko stanovalk," je povedala Angela Kotnik, ustanoviteljica cerkvene skupnosti Družine Kristusa Odrešenika, ki je svoj prvi materinski dom v Ljubljani osnovala že leta 1976. V Ljubljani ima jih na naš naslov pošiljajo socialne službe. Oddane imam že vse sobe, ki sploh še niso dograjene. Ker se brezdomnim materam mudi, bomo ponovno zbirali denar dobrotnikov. Za naš materinski dom bo v nedeljo, 27. oktobra, že tretja dobrodelna maša. Prva je bila januarja v cerkvi v Dravljah, daroval pa jo je nadškof in metropolit dr. Alojzij Šuštar. Druga je bila maja na Brezjah, tretja bo v nedeljo spet na Brezjah. S prejšnjo smo zbrali prek 300 tisoč tolarjev." "Dobrotniki, ki so prispevali za državo, naj v večji meri prispeva za tovrstne socialne naložbe." Dodajmo še, da si je Angela Kotnik s svojo nesebično dejavnostjo zagotovo zaslužila večjo pozornost države. Resda je njen prvi materinski dom star komaj dve desetletji, že prej pa je ta dobrotni-ca jemala pod streho mlade matere, ki z otroki niso imele kam iti. Po Angelini zaslugi je v normalnejših okoliščinah zraslo najmanj pol stotnije otrok, mlade maje • začasno dobile streho nad so si pozneje večinorna življenje in osnovale družil« Matere z otroki v stfe^ ganejo dobra srca. Zag?1 f tudi vernike pri nedeljsK' baziliki na Brezjah, *l h posvečena materinskem« Potem pa je, kot rečeno, » država. • D.Z.Žlebir Prenovljeni šolski prostori Kovor, 27. oktobra - Danes ob 11. uri bodo v osnovni šoli KoV° % goste, ki so jih povabili na ogled dveh novih učilnic. Kot Jey Angelin materinski dom, so se letos *k*M- X-.. f M -JTZ:.M zelo izkazali. Zbrali so milijon dve hiši, kjer je ponudila gostol- tolarjev in pol, kar pa še ne ravnatelj OS Bistrica Anton RuČigaj, so nove prostore P" ^ jubje več kot 40 stanovalcem, poleg zadošča za dokončanje del," nam predelavo učiteljskega stanovanja in pisarne krajevne skupnosti«^ mater z otroki tudi ostarelim ses- je dejala ena od pobudnic dobro- pa so uredili tudi zbornico in sanitarije. Gradbena dela so j delne akcije Jana Debeljak iz končana do začetka novega Šolskega leta, vendar so morali pocjj ^ Radovljice. "Dobrotniki so doslej novo opremo. Naložba je občino in šolo stala približno h Jji naredili dovolj, da bi lahko svoj tolarjev, z njo pa so v več kot stoletje stari šolski zgradbi ** tram cerkvene skupnosti. "Nadaljnja gradnja v Postojni je žal zastala, ker ni denarja. Na sprejem v materinski dom pa čaka že vrsta mamic, ki bodisi same najdejo pot v naše domove, bodisi biv delež prispevala tudi država. Sicer možnosti za enoizmenski pouk, organiziranje podaljšanega ^ razmah popoldanskih dejavnosti. Ker v šoli ni telovadnice, so pa je eden od namenov dobrodelnih akcij tudi ta, da spodbudijo del dvorišča, ki ga bodo namenili za igrišča. • S. Saje Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene dejavnosti Kranj, Slovenski trg 1, razpisuje na podlagi Odredbe o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil (Uradni list RS, št. 28/93 in 19/94) JAVNI RAZPIS za zbiranje ponudb za organizacijo in izvedbo športa mladih v Mestni občini Kranj za šolsko leto 1995/96 1. Naročnik: Mestna občina Kranj, Oddelke za družbene dejavnosti, Kranj, Slovenski trg 1. 2. Predmet razpisa je sofinanciranje in izvedba naslednjih programov za mlade na področju Mestne občine Kranj: 1. občinska tekmovanja osnovnih in srednjih šol 2. regijska tekmovanja osnovnih in srednjih šol 3. programi športa v šolah (športna značka) 4. dejavnost šolskih športnih društev 5. dejavnost predšolskih otrok (cicibaniada, ciciban planinec, vrtec na snegu, vrtec v vodi, športna značka I. stopnje) 6. Programi za počitnice (plavanje, smučanje, smučarski teki, tenis, igre z žogo idr.) 7. šola drsanja za učence osnovnih šol 8. šola drsanja za cicibane 9. izvedba programov mladinskega hokeja 3. Mestna občina Kranj namenja za sofinanciranje programov od 1 - 6 v šolskem letu 1995/96 sredstva v višini 5.800.000,00 SIT. Višino sredstev za sofinanciranje posameznega programa bo določila Komisija za šport županstva Mestne občine Kranj na podlagi predloženega programa. 4. Za programe od 7 - 9 bo Mestna občina Kranj zakupila določeno število ur ledu na drsališču v Kranju. 5. Na razpis za sofinanciranje programov se lahko prijavijo športna društva, zveze društev in podjetja, ki so registrirana za opravljanje razpisane dejavnosti in imajo sedež v Mestni občini Kranj. 6. Ponudba naj vsebuje: - ime in naziv ponudnika - podatke o registraciji - navedbo in opis programov, ki bi jih izvajali - navedbo in opis programov, ki so jih že izvajali - navedbo oseb, ki bodo organizirali oziroma izvajali programe - terminski plan izvedbe programov 7. Ponudniki lahko oddajo ponudbe tudi za izvedbo posameznih programov. 8. Merila za izbiro so razpisni pogoji in ostali pogoji v skladu z odredbo o postopku za izvajanje javnega razpisa za oddajo javnih naročil ter merili in kriteriji za financiranje športa mladih Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. 9. Ponudbe pošljite v roku 15 dni od dneva objave na naslov: Mestna občina Kranj, Oddelek za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, 64000 Kranj. 10. Ponudba mora biti v zaprti ovojnici in označena "Ne odpiraj - ponudba za organizacijo in izvedbo športa mladih". Na ovojnici mora biti naveden točen naslov ponudnika. 11. Odpiranje ponudb bo naslednji dan po preteku roka, določenega v 9. točki, ob 12. uri v sobi št. 162 upravne stavbe Mestne občine Kranj. 12. Ponudniki bodo obveščeni o izidu javnega razpisa najkasneje v 10 dneh po dnevu odpiranja ponudb. 13. Dodatne informacije lahko zainteresirani dobijo na Mestni občini Kranj, Oddelek za družbene dejavnosti, Slovenski trg 1, Kranj, pri ga. Vesni Paljk, telefon 373-160. MESTNA OBČINA KRANJ ŽUPAN VITOMIR GROS, dipl. inž. Nič učenja, veliko spanja in televizije Kranj, 27. oktobra - Naslednji teden se bodo šolarji lahko spočili od vseh šolskih muk in nemuk. Teden dni je ravno dovolj časa, da si naberejo novih moči, malo pokukajo v šolske knjige, ki so po njihovem mnenju vse po vrsti predebele. Kako bodo preživeli počitnice, pa je še največ odvisno od njihove iznajdljivosti. verjetno drsat. Kot navijač Hokejskega kluba Jesenice pa upam, da si bom lahko ogledal tudi kakšno njihovo tekmo, na Jesenicah seveda." Sladjan Martič, Srednja ekonomska in upravno-ad-ministrativna šola (SEUAŠ) Kranj: "Kaj vse bom počel teh devet dni, še ne vem. Malo se bom učil, verjetno bom šel tudi kdaj v kino. Kakšne resne načrte bomo s prijatelji naredili šele, ko bodo počitnice nastopile. So pa ravno dovolj dolge, da se lahko spočijemo." Katja Vidic, Fakulteta za organizacijske vede: "Tudi študentje imamo počitnice, ki pa so nekoliko okrnjene. Kaj posebnega ne načrtujem. Če bo lepo vreme, se bom gotovo sprehajala po naravi. V kolikor ne bo, mi bo več časa ostalo za gledanje televizije, posebej kake dobre komedije." Uroš Valjavec, SEUAŠ Kranj: "Med počitnicami bom le spal, ha, ha,... Če pa ne bom spal, bom šel Sabina Deržek, SEUAŠ Kranj: "Za počitnice nimam v načrtu nič posebnega. Vem le, da bomo z družino odšli na pokopališče. Zagotovo jih bom preživela kar lepo doma. Malo se bom sprehajala, pa bo. Učila pa se ne bom prav nič." S. Š., slike: T. Doki Za grob je treba skrbeti celo leto Kranj, 27. oktobra - Vsi sveti je praznik, ko se množično spomnemo pokojnih. Pokopališča zacvetijo, kot bi nastopila pomlad, na grobovih se v njihov spomin prižgejo sveče. Ta dan se izkoristi tudi za obisk pri sorodnikih. Naši anketirani pa zagotavljajo, da 1. november ni edini dan v letu, ko obiščemo grobove. Marjeta Bergant iz Kranja, upokojenka: "Mislim, da dan spomina na mrtve ne sme biti edini dan, ko počistimo grobove, zanje moramo skrbeti celo leto. Sama bom šla ta dan v Domžale, kjer imam pokopane domače, istočasno pa bom obiskala tudi sorodnike." Nataša Rant iz Železnikov, dijakinja: "Z družino bom šla na pokopališče v Zali Log. Vendar to ne bo prvič letos, saj grob obiščemo tudi nekajkrat med letom. Tudi sama grem večinoma zraven." Milan Rozman iz Kranja, upokojenec: "Kot rojen Kranjčan moram iti le na kranjsko pokopališče. Mislim, da je en dan v letu potreben, da se spomnemo umrlih. Vendar pa moramo za grobove skrbeti celo leto in ne le na ta dan." Mitja Lipicer iz Jesenic, študent: "Z mamo bova šla na pokopališče v Blejsko Dobravo. Tja gremo tudi večkrat med letom. Verjetno pa bova praznik izkoristila tudi za obisk pri bližnjih sorodnikih." • S. S., slike: T. Doki Otrc cv6 ^ATfj —————————— VRHUNSKA ITALIJANSKA v MODNA ZNAMKA ČEVLJA IN OBLEK MISSONI SVOBODE 9, BLED 64260; TEL.: 74 i 724 °dprto: od 9. do 12. In od 15. do 19. ure nedelja od 14. do 19. ure _ ORn^A TEKSTILNA, ^VJTVENA IN GUMARSKA ŠOLA KRANJ ^ Staneta Žagarja 33 **p,SlJJe delovno mesto ŽITELJA MATEMATIKE ^S0en cas s skrajšanim delovnim časom - 9 ur tfj prijav F ^siov/ dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na I v Sole v 8 dneh po objavi. fOdajainih0^61'6 K0KRA KranJ z več kot 45-letno tradicijo v svojih Ni***.. In na oddelkih veleblaaovnice Kokra Globus Donuia m h imoderno tekstilno blago za vse starosti, bogato izbiro ^ke'rT tennike, športne opreme, kvalitetno izbiro koles ter ^'ičam^^6 CAM. PUpY- v svoji ponudbi ima tudi novo p-iega jn s^°kra Globus, kjer naredijo lepe cvetlične aranžmaje iz ga, nagradnih akcij in spremljanja želja kupcev i za predstavitev sezonskega blaga s pomočjo petek, 20. oktobra 1995, ob 17. uri potekala na 1995 v pritličju veleblagovnice. Manekenke, se predstavili v modelih posameznih oddelkov L0le9 kva,KVfže9a cvetja. ^aneW t od,°čili za predstavitev sezonskega blaga s pomočjo y^ ^ko )e v petek, 20. oktobra 1995, ob 17. uri potekala Kotlinotrociso se ?i 0 oblik se Je zbra,a in s' naPeto ogledovala scensko in ™ske d IK°van oder ter lepe, modne in kvalitetne modele za hladne *e dni lik c r° Dlet© i °9ati in Pestri ponudbi je KOKRA predstavila veliko don ?l modnin ženskih nogavic - Polzela, Prebold, Kunert, ;, oatkov, moških srajc, ženskih bluz, spalni program za dame 0tr'?de °tro§kem rti in T Pro9ramu s° simpatične deklice pokazale lepe modele n a,tiice oh u*ranJke. Omenjena je bila tudi velika nagradna igra ua Ž°tr<%e 1fkuPu Pestre otroške opreme CAM in PUPY, ki jo imejo 5E?PestritL lku v Prit''čju veleblagovnice. T1 -d°.datki in usnjeno galanterijo. 0r\ arv z ohrtZliLrtev iesensl(ih dni so prispevali modele modnih in ^riietirni Slka Benetton. Vse to v modnih linijah 60-let s kratkimi ^ rB.... modeli ter svetlečimi modnimi dodatki. hI - br m!?' trenirke Frurt of the loom ter Disnev program za hladne 5 0vke j, ,niadr|e zimske dni je športni oddelek Kokre predstavil ot ^e kom , exa' goretexa, polartexa, bunde (Elan, Iteu), smučke. 7 i fiffi< trenirke Frurt of the loom ter Disnev program za J3ke koipk - om ^ VSE GENERACIJE z veliko izbiro jesensko-tHw °stniki ■l|e.' maJ'c- iaken. kavbojk in modnih dodatkov so ikrila q Pr|sli na svoj račun. Vmes je povezovalka programa 6 ^ Kraneniski 9,as obiskovalcem z nagradno križanko podjetja BES^ Prišli e iqaM ,x,'anj. to!0 kostimnsl^e so crjčudovale krila, puloverje, hlače, jakne, veliko jfPodje 0l10v 'n plaščev. Z eleganco v jesenske dni so lahko Ceker>i so dovali modele za vsak dan in svečane priložnosti. Ca'a v vpLk?s''' modne čevlje PEKO, prodajalna Peka se seveda tudi C^riov !Dla9ovnici KOKRA Globus. Zadovoljstvo obiskovalcev in 4t ^udi krf 16 kazal° na obratih vseh prisotnih na koncu modne V se Do° so se ugasnili reflektorji, so bili oddelki živahni s kupci j^r%ijimi ™° v KOKRI potrudili, da ponudbo popestrimo tudi i ^o-zirJu "J™ akcijami in oživimo kratke in temne ~2lrrrav tako pri založbi Mladinska knjiga in sicer lani ob 70-etnici TNP, pa je v zvrsti umetniških in krajinskih knjižnih del, založba prejela častno priznanje. • L.M. RAZSTAVA SODOBNE UMETNOSTI Minuli teden so v najglednejšem budimpeštanskem razstavišču Muesarnok ob prisotnosti slovenskega in madžarskega kulturnega ministra odprli odprli razstavo z naslovom Parasite Museum, zbirka Slovenske umetnosti devetdesetih let. Razstava bo odprta do sredine novembra, nato pa se bo januarja prihodnje leto selila nemškim Bochum maja prihodnje leto pa še v Moskvo. Slovensko likovno umetnost devetdesetih let predstavljajo likovna dela devetih umetnikov oziroma skupin: Jože Barši, Mirko Bratuša, Irvvin, Dušan Kirbiš, Marko A. Kovačič, Tadej Pogačar, Marjetica Potrč, Petra Vari Simončič in Veš, slikar, svoj dolg. Razstava se predstavlja kot enoten organizem in ne kot zbirka del. To še posebej poudarja igra z naslovom razstave; naslov označuje delo Tadeja Pogačarja, ki si je dela ostalih osmih umetnikov "prisvojil" in jih uporabil kot sestavne elemente svojega dela. Razstava nudi vpogled v najbolj vitalen segment sodobne slovenske umetnosti. Koncert razstave pa sta ob sodelovanju vseh izbranih umetnikov zasnovala Zdenka Badovinac in Igor Zabel. OBČINA ŠENČUR Komisija za šolstvo, varstvo otrok, kulturo in prireditve v občini V občini Šenčur niso znani vsi nosilci kulturne dejavnosti, zato komisija vabi k sodelovanju vsa kulturna društva, skupine in posameznike. Interesenti se lahko zglasite na občini Šenčur v ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure in v sredo popoldan od 14. do 16. ure, kjer boste dobili vprašalnik, s pomočjo katerega boste lahko predstavili svojo dejavnost. Zadnji rok za oddajo izpolnjenega vprašalnika na občino Šenčur, Kranjska c. 2, je 15. november 1995. Predsednik komisije Viktor Bizjak, I. r. Zveza kulturnih organizacij Kranj in Prešernovo gledališče Kranj Sobota nMiJa Lutkovno glodafltto TRI« PETER KLEPEC sobota, 28. oktobra 1995, ob 10. url, v Prešernovem gledališču TELE-TV KronI O O GLAS KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Simfonični orkester Domžale- Kamnik KONCERT OB PETINDVAJSETLETNIH Domžale - Petindvajsetletnica Simfoničnega orkestra Domžalc-Kamnik je vsekakor jubilej, ki vzbuja PjjS* pozornost ne le zaradi let delovanja orkestra, pač pa tudi zato, ker je instrumentalni orkester s svojim lj"m$i sestavom pri nas vsekakor nekaj posebnega. Jubilej bodo glasbeniki počastili z jubilejnim koncertom <* petek, ob 20. uri v domžalski cerkvi. __ Sedanji orkester ima vsekakor še daljšo tradicijo, saj izhaja deloma iz Salonskega orkestra Glasbene šole Domžale in Komornega orkestra Kamnik. Oba orkestra sta bila številčno prešibka za veliko simfonično zasedbo, zato je leta 1969 prof. Tomaž Habe skupaj s še nekaterimi pobudniki predlagal združitev obeh orkestrov. Pod njegovim glasbenim vodstvom je imel orkester že prve celovečerne orkestralne nastope. V orkestru so igrali tudi pedagogi fjasbene šole, učenci višjih etnikov in ostali ljubitelji glasbe. Prof. Habe je orkester vodil več kot dve desetletji, skoraj triindvajset let, zdaj pa ga je zamenjal Aleksandar Spasič. Konec novembra se bo Simfonični orkester Domžale Kamnik udeležil 2. revije simfoničnih orkestrov glasbenih šol v Krškem. Pred leti je bila podobna revija že v Domžalah in to dvakrat, na njej pa so sodelovali tudi orkestri iz Celja, Ljubljane, Nove Gorice in Ljutomera. "Ob jubileju se seveda manj misli na težavna obdobja, ki jih je orkester vsekakor tudi imel in jih še ima. Če omenim samo neustrezne prostore za vaje, saj orkester gostuje v Glasbeni šoli v Mengšu. Morda bo v prihodnje kaj bolje, ko se bo zgradila nova glasbena šola v Domžalah," je povedal prof. Habe, ki bo na jubilejnem koncertu z orkestrom izvedel drugi del glasbenega programa. Za Simfoničnim orkestrom Domžale- Kamnik je zanimiva terega sem sestavil pfjjg' sem izbral v spomin no umrlega skladatelja j Lesjaka ter Moj mira_ skladbo Pogled z g"^ orkestrom bo igrala P ^juj Eva Bohte, letošnja dip' ka iz razreda Dubravi* šič," i«* nnvftdal Toma* . je povedal To^, Pravzaprav je kar s* so ta kamniško orkester dobro V°r., po' dTi*L leta le v Kamniku in v :evii lah, saj je zunaj teh k rak J malo nastopal. Lani J? sploh prvikrat nastop" ^ Simfonični orkester Domžale-Kamnik na enem svojih nastopov v grobeljski cerkvi. jani in to v Slovenski - :{ niji, solist na končen«n in pestra glasbena zgodovina. Ob začetku festivala komorne glasbe v cerkvici v Grobljah -pred 25 leti - mu je pripadla čast otvoritvenega koncerta. Z njim je takrat nastopil znani Eianist Aci Bertoncelj. Za prvi oncert je bilo tolikšno zanimanje, da so ga v jesenskem delu morali ponoviti. V komorni sestavi je orkester razen tudi vsa kasnejša leta nastopal na tem festivalu. Tudi letos, ko je grobeljski festival praznoval visok jubilej. imenovanih mladinskih koncertih, že od vsega začetka pa tudi na novoletnih koncertih. "Dokaj pred drugimi smo uvedli zdaj že tradicionalne novoletne koncerte. Ko je bil orkester povabljen, naj nastopi na prireditvi v sedanji tovarni Helios, smo ugotovili, da je bil naš izbran glasbeni program zelo dobro sprejet. Zato sem ga dopolnil se z odlomki iz oper, z večno zelenimi melodijami in nastal je splet glasbe za simfonični orkester, ki poslu- šan Z orkestrom pa niso nasto- šalcem izredno ugaja. Tudi pali samo uveljavljeni glasbeniki kot Aci Bertoncelj, Stanko Arnold, Tone Grčar in drugi, pač pa so dobili priložnost nastopa tudi mladi glasbeniki, ki so prav v tem orkestru začenjali svoip glasbeno pot: oboist Matej sarc, flavtist Matej Zupan, klarinetist Jože Kotar, pianista Eva in Rok Bohte in mnogi drugi. Poleg grobeljskih koncertov je orkester nastopal tudi na tako ZUPANOVI DNEVI Zasip - Te dni v Zasipu tečejo še zadnje priprave na obeležitev sedemdesetletnice delovanja kulturno prosvetnega društva. Tudi tokrat bodo, že peto leto zapored, priredili Zupanove dneve, v katerih se bodo med drugim predstavile vse tri sekcije društva: vokalno instrumentalna skupina Strune, oktet LIP Bled in mladi gledališčniki iz Zasipa, povezani v Mali vaški (m)odrc. Ker kulturni dom še obnavljajo, točen datum začetka Zupanovih dnevov še ni znan. V sklop obnove pa sodi tudi odprtje spominske sobe gledališkega igralca Jožeta Zupana. • M. A. Film POTOPLJENI SVET V kratkem začenja svojo pot po slovenskih kinematografih ameriški film Potopljeni svet (VVaterworld), ki je je na pot po svetu pospremila oznaka doslej najdražjega filma vseh časov. Od najbolj ambicioznega projekta v zgodovini filma, in najbrž še nekaj naj-ev poleg tega, vsekakor ne gre pričakovati še izjemnega umetniškega dosežka. Tega verjetno ustvarjalci filma s producentom Charlesom Gordonom na čelu niti niso nameravali ponuditi občinstvu. "Hoteli smo, da bi gledalci dvorano zapuščali z občukom, da so se dobro zabavali," je izjavil producent, ki z dosedanjimi tremi nominacijami za oskarja za film Field of dreams prav gotovo ve, kako se stvarem streže. Akcijsko pustolovska filmska zgodba z mnogoterimi ekološkimi namigi je postavljena daleč v prihodnost, ko se človeštvo sooča s kar se da težavnimi posledicami nespametnega ravnanja z naravo. Prevladuje morje tako kot na začetku stvaritve sveta, vmes so se zgodile in v časovni ciklus potopile civilizacije, ki so materialno podobo sveta očitno precenjevale. Ta predmetni svet oziroma, kar je od njega ostalo, se kot navlaka, odpadna šara valja pod nogami ljudi, ki na redkih umetnih otočkih sanjajo o Kopnem. Najsodobnejša filmska tehnologija je z ekipo brez dvoma sijajnih z oskarjem ali vsaj z nominacijo zanj nagrajenih hollywoodskih ustvarjalcev vsekakor dala zelo gledljiv film. Čas, ko bodo današnji tankerji le še zarjavele galeje, na katere niti jadra ni mogoče postaviti, je morda še zelo daleč, toda veter, ki premika Mornarjev katamaran, je na morju od nekdaj. Kevin Costner, Denis Hoppe, Jeanne Tripplehorn in mala Tina Majorino je igralska ekipa, ki je z režiserjem Kevinom Reynoldsom ustvarila več kot soliden vtis. • L.M. novoletnih koncertov se je doslej nabralo že petindvajset - če štejem še letošnjega." Ena od značilnosti Simfoničnega orkestra Domžale- Kamnik je bila tudi ta, da ni zanemarjal slovenske orkestralne glasbe. "Ker se te glasbe razmeroma malo izvaja, se mi je zdelo potrebno, da je orkester vsako leto naštudir-al vsaj eno ali celo dve slovenski orkestralni deli. Nekajkrat smo to vključili tudi v novoletni program. Če pa se je zgodilo, da nisem našel kaj primernega, sem celo sam kaj napisal za orkester. Tudi tokratni jubilejni koncert, za ka- pianist Vlado Mlinanj,, )t[ ster je takrat že voo p dirigent prof. SpaS' '^s instrumentalist v o a ljubljanske Opere. je tudi nastop V tamkajšnjih zimskih g V programu j^ilfti certa - na njem b°d.°J^0 nim članom podelili v* a priznanja - je tudi JJJj koncert za flavto; Z JJ f bo nastopila flavtist*" y\ Krečan. Zanimivo bo JU prisluhniti tudi fc»*7>< gove suite Peer Gytt* j? čevićevi simfoniji Št. 7 večerih, kar pome"1^ mimo tradicija, ko r.-jftC nastopal skoraj %Lef ne domače občinstvo. * uv y ^ lejnega koncerta smo ^ kem delu sezone pre of,1 zaradi daljše turneje ZDA in Kanadi zarn'f dla. Novoletni koncc^jSfj^s. kakor bo," je povet" ki je orkester vod" ^ letošnjem nastopu r>^ nem mednarodnemi J Groblje. • Lea M«^ NOV PAKET SODOBNEGA ROMANA Cankarjeva založba je pred dnevi predstavila drt,Pjf knjig tretjega letnika zbirke XX. stoletje. Izšel?*>J\ ponatis Mornarjeve knjige Kulturni problem slo^, Stoletnico rojstva Josipa Vidmarja je založba o^^Su knjigo, ki bo kot že zdaj' kaže, razburkala javnost 1■ ,0 skoraj tako kot pri svojem izidu leta 1932. Spremno be je napisal dr. Aleš Debeljak. . Roman angleškega pisatelja Johna Fovvlesa M a* fijTCc; S 2 n z, r-i d U S; k t r« n N av I C Koman angleškega pisatelja Johna rovviesa i«-" w knjigah je zgodba o odraščanju skozi zaljubljeno8^Ji Ij^ pno vplilrih imen nrnTneoa nr»stmr»Hf»rni7ma se ie U . i, CfU eno velikih imen proznega postmodernizma, se je ^jJ^T^lo romani Žena francoskega poročnika, Mušica in $o^P*Č Magom pa se vsekakor uvršča med pisatelje, ^gViTOtf magičnim in vsekakor komunikativnim pisanjem v sa j^rl^ prozni vrh. Delo je prevedla Ksenija Dolinar, spremo j ^ napisal Matej Bogataj. v\ie^tl% Madžarskega v Evropi in svetu vsekakor uveljav'j številne jezike prevajanega bralstvo tokrat prvič spoznava i svetu vsekakor uveij dna zdelati lasten program izvedbe po-ižvecij~ne8a ukrepa (metoda in način izvedbe, faze *arj i vC.2 r°ki' način kontrole nad izvedbo); PrOor tCV dircktorja za kontrolo nad izvajanjem 'astni ama sanaclje, ki mora tudi sam izdelati svoj ^sistem kontrole; ■ nja!J^ Poročanje direktorja o uspešnosti izvaja- tielav ?8fama dclavskemu svetu in sindikatu. uPošt SVet ^e te 2anteve potrdil in naložil vodstvu, da eva pri pripravi predloga sanacijskega programa. 4? Vanjskih sindikatov zahteva nje programa ,Kr«njs T0,^ievai SVET KRANJSKIH SINDIKATOV Območna zbornica sindikatov podjetij in ustanov riPornK katerega imamo tudi sicer kar nekaj strokovnih mb> dopolni, in sicer: ?»i se iadol*!ai,vsen delovnih področjih za vsak ukrep folc H?nkretno odgovorni delavec In določi Ne dovolimo šikaniranja delavcev Obenem smo še zadnjič opozorili direktorja splošnega področja, da s presežki ne bo delal po domače, kar je očitno (in na splošno) njegova navada ter, da ga njegovo nepoznavanje pravne stroke prav v ničemer ne opravičuje pri tra-parijan, ki jih počenja. Delavski svet je zato na našo zahtevo in na predlog samega direktorja sporno obvestilo umaknil iz dnevnega reda. Vostvo se mora namreč zavedati, da bo sindikat pri postopku določanja trajno presežnih delavcev striktno vztrajal na izpolnjevanju vseh predpisanih rokov In postopkov ter zahteval razdelavo vseh potrebnih kadrovskih ukrepov pred dokončno ugotovitvijo za katerega od delavcev res ni druge rešitve kot zavod za zaposlovanje. Zadnji poizkus pred tragedijo Sprejem sanacijskega programa na delavskem svetu je po našem mnenju zadnji poizkus rešitve Planike z "lastnimi močmi" ter ob podpori zunanjih dejavnikov. Verjetno zdajšnje vodstvo možnosti po- navljanja ne bo več imelo, zato upajmo (predvsem zaradi vseh zaposlenih in ohranitve Planike), da mu bo uspelo. Svojo vlogo bo v tem primeru morala odigrati zlasti država In tudi banke, pa ne samo z načelnimi obljubami in kot ponavadi takrat, ko bo že prepozno. Država je ob umirajočem gigantu prepočasna Za to, da bi se država končno vendarle zbudila in začela probleme, na katere jo Planika že dalj časa opozarja, tudi reševati, je Svet kranjskih sindikatov v zvezi s tem predlagal izvršnemu odboru sindikata podjetja še dodatne sklepe, in sicer: 1. Delavskemu svetu podjetja morajo zadolženi za Izvedbo sanacijskega programa In generalni direktor takoj predložiti progame Izvedbe posameznih ukrepov. Ocenjujemo, da je neizvajanje sklepov delavskega sveta v tem trenutku v Planiki enako sabotaži, zato zahtevamo, da generalni direktor In delavski svet ustrezno ukrepata in odgovorne sankcionirata v skladu s svojimi pristojnostmi. 2. Zahtevamo še intenzivnejše Izvajanje drugih variant "mehkega" reševanja eventuelnih presežnih delavcev. 3. Dogovoriti se s centralo in panožnim sindikatom tekstilne in usnjarske industrije, da problematiko celotne panoge v najkrajšem času predstavi državnemu zboru s predlogi takojšnjih ukrepov na državni ravni. 4. Če vse skupaj ne bo prineslo nikakršnih rešitev za Planiko, bo Svet kranjskih sindikatov, skupaj s sindikatom podjetja, sam uporabil vse metode pritiska in sindikalnega boja, ki nam bodo v tem primeru edinole ostale. Majda Maček Jančič VJe i2 ift1^' ki je bil posredovan za sejo delavskega sveta jj ^He n • 95, so Dile naše PrlPomDe v veliki meri upoš-d N^aht JrnanJ Pa ravno na kadrovskem področju, kjer i S*1* oh J'da mora kadrovska služba specificirati predrt 5- Rlei delavce najmanj za obdobje do konca leta \ P^vjrje na^in prenehanja delovnega razmerja ^^finifi16 uP°kojitve, sporazumna prenehanja, predvi-IU*tuacija> določen Čas...). je na n°sti je bilo napačno posredovano, da l°vaK u delavskega sveta 12.10.1995 sode-tudj ^v°oodni sindikat, saj tega sindikata kot •tftnn'^dstavnikov panožnega sindikata tekli, čv" UsnJarske Industrije sploh ni bilo na se-»tva JK*v je velika večina sindikalnega član-^"-^ ntihove"" .Na, gga. Gospe in gospodje poslanci: Vas ni sram?! Predlog zakona o poslancih, s katerim si slednji želijo zagotoviti kup novih privilegijev, je brez kakršnihkoli moralnih zadržkov podprla večina poslancev državnega zbora. Njihovo dejanje je izraz ali nepoznavanja ali ignoriranja trenutnega gospodarskega stanja v slovenski družbi. Treba jih je ustaviti. Zakaj ne s skupno akcijo sindikatov? Poslanec P. Rašič in njegovi sotrpini )a 11 Kara iavskega sveta smo 2ato Ponovno zahtevali in I iV r°ku en ° 8lavne8a direktorja, da bo strokovna služ ■V Poslanec, imenujmo ga v stilu angleške humoristične nadaljevanke Državnik novega kova, P. Rašič je v državnem zboru izjavil, da podpira sprejem novih poslanskih privilegijev v zvezi z predčasnim upokojevanjem poslancev in visokimi odpravninami, ker imajo poslanci pravico biti enakopravni z delavci. Delavci so lahko tehnološki presežek, lahko se sindikalno organizirajo in se tako zaščitijo. Njegov kolega je tarnal, tla se s poslanci po končanem mandatu ne more početi kakor svinja z mehom. ko se jim je iztekel "delavski" mandat v podjetju? Bodo spet pripravniki? Bodo hranili družine z dvanajsturnim delavnikom za minimalno plačo pri zasebnikih, ki jim nesposobna država (tudi vi gospe in gospodje) ne zna zaračunati niti rezervne gume pri Mercedesu? Delavci imajo res pravico do začasnega prejemanja nadomestila za Čas brezposelnosti in res imajo pravico do zakonske odpravnine. Toda nadomestilo v višini samo 60 % mizerne delavske plače lahko prejmejo za dobo dveh let le tisti, ki imajo najmanj dvajset in več let delovne dobe. Pravica do odpravnine pa še zdaleč ne pomeni, da delavci "^ueneea t*»H«o"°~a----7i™j'"T~^Ti7 ♦--------a—T Tretji se je pridušal, da so se nemški parlamentarci odpravnino tudi dobijo. Več kot tristo delavcev kranjskih Pfedvldene nJS-S^ p sinaikatu posredovala 2gražali nad neugledno restavracijo, v kateri se poslanci Terminalov že nekaj let čaka izplačilo odpravnin. Tožba A 23* viden?mu svetu in vodstvu je sindikat predstavil tudi ^ >LUdinid «r.eševanja težke situacije in jim dal kar nekaj \ ^bilo deie,,vkako naJ se stvari lotijo, predvsem zato, da bi ' ~-*uUo dpi«*, uaJ5C »lva" »uujo, pret ta. . manJdeIavcev podjetja. hranijo. In četrti je zaključil, da so vsega krivi le novinarji, ki so glavni krivci, da delo poslancev ni cenjeno. Zakaj naj vas cenimo? Če so izjave, povzete iz slovenskega časopisja, resnične, <)W J^b -~ j ■■ up««« so izjave, povzcic ve. &iuvcn;»Kcga časopisja, icmuiuc, rozi il Hi?ni od^0^"^^0511"1' Dodo P° obljubah vodstva v gospe in gospodje poslanci, vaše delo tudi nikoli ne bo cen- upokoj< JcSVar«,te?lay^ene in sanacijski program sproti dopol- jeno. Redkim izjemam, ki spornih privilegijev ne podpirajo, stoično j Pa*0tl ^asn^UD^na ćase Durnirn razpravam, sindikat hi v takojšnje Čakanje na 1» Sev^Hhnebo fK'av *aZrad?Slenim hitro položiti račune. se že vnaprej opravičujemo. Takšnega sprenevedanja, ki zaradi zaužite prevelike doze moralne pokvarjenosti naravnost sili k bruhanju, delavski želodci ne bodo prenesli. Gospod poslanec P. Rašič, s kakšno pravico zahtevate nove poslanske privilegije v imenu enakopravnosti, ko dnevno v državi, kjer ste najvišje zakonodajno telo, stotine delavcev ostaja brez zaposlitve. Z delavci se že dolgo počenja kot svinja z mehom. Med njimi so tudi tisti, ki so vključeni v sindikate in imajo vso zaščito, vendar ekonomija zahteva svoje. časih, ko vlada in parlament načrtno rušita pravosodni sistem, se ne splača. Preden bo sklicana prva obravnava, bo podjetje - dolžnik že tretjič v stečaju. Ne bodimo ovce Pozivamo vse brezposelne in zaposlene, pripravnike in jence, sindikaliste in direktorje: ne bodimo ovce, ki prenašamo, da nas za nos vodijo druge ovce samo zato, ker jim je nekdo po volilni pomoti obesil zvonce za vrat. Ne bodimo ovce, ki jih država z novimi davki, prispevki in privilegiji vsak dan, doma in v službi striže in striže. Ne gre več. Volne je zmanjkalo. Ostrigli ste nas do kože. K? ama t n,U ° zadolžitvah in realizaciji sanacijskega velikokrat tudi slabe in ne morejo vplivati na preobre- fcl?'^8aieHrani zgovornih - predvsem direktorja pod-4 h< i^aian- ski svet na nas° zahtevo zadolžil, da kon-1 tu. Jdnje in poroča dalie delavskemu svetu in sindi- } Pr0gr' P^jetia bomo torej ves čas preverjali realiza-%\. n> Če bo treba. zahtevali ukrepanje. 1 *sti|0 & ***kov ni Pro8ram razreševanja menitve gospodarstva zato, da se nasiti nenasitna država, katere zelo drag del ste tudi vi. Ob tej priložnosti vas vsemu navkljub vabimo, da pristopite v naš sindikat, saj bi nam 90 poslancev plačalo članarino v višini, ki nam jo plača celotno naše članstvo v Planiki. Direktor, poslanec, pripravnik Bivši direktor, zdaj poslanec, se boji, da bo po prenehanju mandata spet pripravnik. Če je sposoben gospodarstvenik, ga bodo v podjetjih sprejeli z odprtimi rokami. Če pa je na direktorsko mesto zlezel le po strankarski liniji in so 1 n X 0 ■'•i! ^ohv a S ko in Bela krajina-7. Dolenjska, 8. ObSjT 9. Ob Savinji in Sot"-10. Podravje, U.?o^ Ta poglavja se delijo na podpoglavij in p°%, Gorenjsko so to DoJ1 a Kamnik, Modvodc, &° Loka, Kranj, Ttfm Radovljica, Bled, Bo/1"' Jesenice in KranjsJ3 Gora. Ob koncu vsa*« poglavja so navedene ^ istične informacije, ^ polnjujejo besedil01 fotografije. Našli b<*k| tudi seznam vseh tu«1* nih informativnih cen' po Sloveniji-Od danes naprej je ^ na voljo v vseh s'°^C^o' knjigarnah po ma»°r v dajni ceni 1.995 toIa Jjj * dobite pa jo lahko tu turističnih društvi" £, Sloveniji. Želja avt?'y pa je, da bi bil vod^ prej na voljo tudi v ^ • Polona O*" Če želite naročiti turistični vodnik po Sloveniji, lahko pokličete »$, na telefonsko številko 064/214-709 ali pa pošljete kupon na naslov p Dražgoška 6, 64000 Kranj. Ime in priimek.................................................................................................................. . n 5' želim naročiti...................izvod(ov) turističnega vodnika po Sloveniji po ceni 1.995.° Naslov.............................................................................................................................. Ohranitev ogroženih delovnih mest v Planiki istrstvo S6 odziva na zahteve sindikata ^obodni sindikati iz Planike £«*J*g* * gospodarske dejavnosti izročM>gW 8'edc pomoči države za ohranitev ogrozenin klovnih mest v Planiki. Jndikat tekstilne in usnjars-"jpredelovalne industrije v ?*v»m Zveze svobodnih sindi-kJjov Slovenije, kamor je ?*ljučena večina delavcev "anjske Planike, je 4. okto-™r» pripravil sestanek pre-flstavnikov Planike z ^rastrom za gospodarske dednosti dr. Maksom Tajnikar-lern in državnim sekretarjem Jr« Vladom Dimovskim ter flvema svetovalcema. Ponov-n.°» kot že nekajkrat doslej, so "Mikati prikazali ministrstvu Svol pogled na položaj delav-**\ v teksilni in usnjarskopre-Jejovalni industriji. Ob tej Prožnosti so ministrstvu izroča tudi predlogi Svobodnega ^naikata Planike glede pomoti držav* -1- lev ogroze- Oo?i meStV Planiki* 8aranr- B sončno <\J° Predvidevali uMCpv t* 1990 zmanjšalo za 29,7 odstotka, oziroma za 4776 ljudi. Celotni prihodek je leta 1994 predstavljal 2,9 odstotka prihodkov industrije in rudarstva. Medtem ko je v induastriji indeks rasti proizvodnje v leti 1994 znašal 106,4 odstotka, je v proizvodnji obutve le 98,4, kar pomeni, da se tu recesija nadaljuje. Panoga je izrazit neto izvoznik in pokriva uvoz z izvozom 192,2 odstotka, izkazuje pa tudi veliko zadolženost. Poleg ocene gradico vsebuje še opis sedanjih oblik pomoči ministrstva za gospodarske dejavnosti tekstilni in usnjarskopredeloval-ni industriji ter predlog kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje polo-editov"v^I?5"illŠan^nrih Oceno In predlog ukrepov tUriranje ^--3 Pre^lnlk" odbor sindikata tekstilne zmanjx"J.c proizvodnje, PevkovTn^ obvezn°sti pris-vitev '"davkov ter zagoto- i2v°2nike inCfncij za ne-to v°znih »nanciranje iz- j2Vo7n P?slov Prek slovenske M«ne družbe. deJavntr-tV° za gospodarske stania °Sl Je pripravilo oceno je v torek obravnaval izvršni in usnjarskopredelovalne industrije na svoji izredni seji. Predlagal je nekaj dopolnitev gradiva, preden gre v vladno obravnavao. Delo se zahteve sindikata Planike pokrivajo s predlogom kratkoročnih ukrepov ministrstva. Konkretna izvedba pomoči Planiki pa je zdaj pomoči in pre tr^voadn2iboljŠanJe P°ložaia odrona"od dogovorTvods^a končnih ;,*f „PreJ?' tkanin, podjetja s pristojnimi minis-koDr 'ii ,lzde'kov in usnjars v J ^reaelovalne industrije bilo Jot?! }e vodnji ,nec.le.ta !994 v proiz-d e i o v ,Ja 'n usnjarskopre-*an0*u V n» industriji Poslenih 4.48 nA*tn*\r» Aa Ws?v>uslirih.,vindustriJi in se je Y;u- Število zaposlenih Primerjavi z letom trstvi. Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije bo vztrajal pri upravičenih zahtevah sindikata Planike do države, hkrati pa pri nujnosti razreševanja položaja celotne panoge. Milena Sitar odarsko ministrstvo mrzlično išče rešitve poslaf W,^tv° za gospodarske dejavnosti je 20. oktobra industr*Sln^atu tekstilne in usnjarskopredelovalne tajnika • p,5mo (podpisana sta minister dr. Maks Zadeva ln dr^avr,i sekretar dr. Vlado Dimovski), ki bi|0 n Pr°DJe»natiko Planike. V pismu je rečeno, da je sestani. ministrstvu medtem organiziranih Že več podlatj°V z v°dilnimi v Planiki. Na sestankih so na Planiki 8anac,iskega programa, ki ga je predložila V2roke y Popolnoma proučili položaj tega podjetja, Pr°Kram n^m tudi nadaljnje ukrepe v zvezi s sanacijskim predsta10??. Plarnke. Hkrati je bil z vodstvom Planike, "^tnistrT ministrstva za gospodarske dejavnosti in Sestanek Za ekonomske odnose in razvoj skupni K na Skladu Republike Slovenije za razvoj. ^ŽrieStr^Va 23 gospodarske dejavnosti intenzivno išče pi§e v refuve za sanacijo finančnega položaja v Planiki, Pr°raču Pvmu• Olede na omejenost in namembnost ^iriistr«8 srcdstev ter glede na veljavno zakonodajo tavjja s*v° za gospodarske dejavnosti konkretno ugo-garanri- ni P°gojev za izdajo kakršnekoli državne K]ju0 t^e Za potrebna posojila, ki jih Planika potrebuje, dorečen U ^e b''° v sodelovanju z vodilnimi Planike že '^v>dnn°* ne^aJ kratkoročnih ukrepov, ki bi zagotovili *"etja, predvsem pa plače zaposlenih. Delno ^ k, ^avnfi! lajajo iz notranjih ukrepov, delno iz subvencij med bili do^vrgan(?v'28 neporavnane obveznosti do bank banka^ ,orieni ^ ustrezni scenariii in dogovori m m državnimi organi. scenariji in dogc ,0 vlade h ^ rečeno, da je v interesu obeh, ministrstva ekonomi* ^ ^aruka ohraniv obsegu, ki bo zagotavljal v okvir« Psovanje. Zato tudi intenzivno išče reSitve M|yustriia v '"•'l"'IU" »zueikov in usnjarskopredelovama razrner v tk a namen so na podlagi ocene stanja in Preie »u»*,?mo^i> ki jo je potrebna celotna proizvodnja N£^n,»^6iiWr1 V t> pripravljeni kratkoročni in dolgoročni ukrepi. ?eJavnneU: leb Panogah v ministrstvu za gospodarske S. No ^dikat tehSIan* V Proceduro vladi, ko jih prouči tudi panog. OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO. S sindikatom je podobno kot z zavarovalnico Kaj imam od sindikata? Kakšna je podobnost med sindikatom in zavarovalnico? Nikoli ne veš, kdaj boš zavarovalnico potreboval: nekateri je na srečo nikoli, marsikdo pa bi jo, pa žal ni bil zavarovan. Kaj imam od sindikata, je pogosto vprašanje delavcev, članov organizacije, katere osnovni cilj je zaščita njihovih pravic in dostojno plačilo za delo. Odgovor je torej na dlani: v sindikat se povezujejo delavci, da bi združeni in s tem močnejši sledili prej omenjenemu cilju. Vrtoglavi zneski sodnih postopkov Definicija je eno, vsakodnevno življenje pa drugo. Mnogi člani posamezniki zase niso nikoli iskali pomoči pri sindikatu, ne socialne ne pravne, medtem ko so drugi te možnosti izdatno izkoristili. Sistem je podoben kot pri zavarovalnici. Nikoli ne veš, kdaj jo boš potreboval. Nekateri je na srečo nikoli, marsikdo pa bi jo, vendar žal ni bil nikoli zavarovan. Danes so kršitve na področju delovnih razmerij pogoste. Pred časom je Delavska enotnost objavila izračun stroškov sodnega postopka zaradi prekinitve delovnega razmerja v primeru, da delavec najame odvetnika, in da gre za nekoliko bolj zapleten primer. Znesek je bil v primerjavi z delavsko plačo vrtoglavo visok: nekje med 200 in 300 tisoč tolarji. V takih primerih brezplačna pravna pomoč in zastopstvo na sodišču za delavca, ki mu je bila kršena ena od pravic in je že zaradi tega v stiski, veliko pomeni. Tega se zavedamo šele takrat, ko smo sami osebno prizadeti. Dokler se krivice dogajajo drugim, pač živimo v utvari, da se pa nam kaj takega že ne more zgoditi. Moč sindikalne organizacije Drugo, kar je pomembno širše za vse zaposlene, pa je tisto, kar sindikat pomeni kot organizacija delojemalcev na državni ravni. Čim bolj množična je ta organizacija, tem večjo moč ima. V vladi, državnih organih in v državnem zboru se sprejemajo odločitve, ki imajo posledično vpliv na položaj gospodarstva in s tem delavcev. Tam se odloča, koliko bo država socialna v najširšem pomenu besede, torej tudi v tem, ali bo delovna mesta ohranjala ali pa bo dopuščala, da se množice ljudi selijo iz proizvodnje na Zavod za zaposlovanje ali v predčasno upokojitev. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je zaenkrat največja po številu članstva in najmočnejša po stroki med sindikalnimi centralami v državi. Svoje predstavnike ima v skupščini zavoda za zdravstveno zavarovanje, v skupnosti pokojninskega zavarovanja, v državnem svetu, v ekonomsko socialnem svetu, skratka v precejšnjem številu institucij, ki imajo vpliv na urejenost za delavca pomembnih vprašanj. Res je, da sindikata ni v državnem zboru, kjer se sprejema zakonodaja, od nje pa je največ odvisno, kakšen bo socialno pravni položaj delavcev. Toda s pre dhod nimi pobudami, zahtevami, pritiski, je posamezne rešitve možno doseči tudi tu. Vendar pa je za to potrebno veliko strokovnega dela, znanja in ppogajalske spretnosti. Če bodo na primer v novem zakonu o delovnih razmerjih zmanjšane pravice presežnih delavcev, potem tudi v podjetjih ne bo nobene možnosti iztržiti zanje ugodnejšega položaja. Sodelovanje pri upravljanju Pred dvema letoma je državni zbor sprejel zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju in s tem pravico do delavskega direktorja v vseh večjih podjetjih, predstavnikov delavcev v nadzornem svetu in do sveta delavcev, ki bo imel nekatere pristojnosti pri upravljanju podjetja. Najbrž ni treba posebej poudarjati, da brez sindikata tega zakona ne bi bilo, in da ga bo treba braniti, saj bi ga delodajalci že sedaj najraje ukinili. Potem je tu tudi splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo, ki vendarle pomeni osnovo za vse nadaljnje pogodbe. Povprečna plača v gospodarstvu Slovenije v višini 800 nemških mark res ni veliko, vendar bi bila brez dolgotrajnih in trdih pogajanj, v katerih je nosil svobodni sindikat levji delež, še bistveno nižja. Sindikati dejavnosti so v svojih pogodbah dosegli tudi nekatere za delavce ugodnejše rešitve, ki jih vsebujejo posamezne pa-nožne pogodbe. Pripadnost večtisočglavi množici Tako je treba gledati sindikat celovito, s tem, da ima vsaka raven organiziranosti svoj pomen in svojo vlogo. Brez sindikatov dejavnosti, povezanih v zvezo ter njihovega strokovnega dela bi sindikatom v podjetjih manjkalo bistvene osnove za delo, seveda pa tudi obratno, brez sindikatov v podjetjih stroka in politika sindikata na vrhu nima ne legitimnosti ne potrebne moči, ki jo daje množičnost članstva. Biti član svobodnih sindikatov pomeni pripadnost veliki, več sto tisoč članski množici, ki združena in solidarna lahko marsikaj doseže. Članarina, ki jo član plačuje v višini 0,6 odstotka od bruto plače, torej nekaj sto tolarjev mesečno, omogoča tej organizaciji delovanje, strokovnjake v vrhu organizacije in razvejano mrežo po vsej državi, tako da imajo sindikalni zaupniki in člani možnost kadarkoli dobiti strokovno in pravno pomoč ter svetovanje. Milena Sitar, sekretarka Pravnikov nasvet Dodatek za delo prek polnega delovnika in dnevnice Vprašanje: Ali se dodatek za delo prek polnega delovnega časa in dnevnice izključujejo? Odgovor: Splošna kolektivna pogodba opredeljuje dodatke v 40. členu, povračila v zvezi Z delom pav 45. členu. Dodatek za delo prek polnega delovnega časa je tako določen v višini 30 odstotkov od osnovnega osebnega dohodka za polni delovni čas. V skladu s 45. členom se delavcu povrnejo tudi stroški službenega potovanja, bodisi dejanski stroški bodisi stroški v pavšalnem znesku. Za odsotnost nad 12 ur pripada cela dnevnica, od 8 do 12 ur odsotnosti polovična dnevnica, znilana dnevnica pa v primeru odsomosti od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom delovnega časa in konča dve uri po njem. Določila v zvezi s temi stroški so v kolektivnih pogodbah dejavnosti opredeljeni zelo splošno, tako da je odprta motnost specifične ureditve v aktu podjetja, pri čemer se ena in druga pravica ne moreta izključiti. Podlaga za izplačevanje dodatkov je delo v deljenem delovnem času, ki je za delavca manj ugodno, medtem ko so podlaga za izplačevanje povračil (tudi dnevnic) stroški, ki jih ima delavec zaradi opravljanja dela. • Milena Uršič Sindikat upokojencev na Gorenjskem Po objavi programske listine in vabila v sindikat upokojencev, kar smo objavili na sindikalni strani Gorenjskega glasa prejšnji mesec, smo prejeli precejšnje število pristopnih izjav. Tako danes sklicujemo iniciativni odbor za ustanovitev območnega odbora sindikata upokojencev na Gorenjskem. Iniciativni odbor sestavljajo: nrof. Srečko Krč z Jesenic, ing. Milan Gregorčič ter Pavel Žerovnik iz Radovljice, Milivoj Erovič iz Kranja in Polde Logonder iz Škofje Loke. Iniciativni odbor bo izbral predsednika in oblikoval predlog organiziranosti sindikata upokojencev na Gorenjskem. Za tiste, ki ste pristopno izjavo prejšnji mesec spregledali, jo danes ponovno objavljamo. Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki 620-201 (sindikalna centrala v Škofji Loki) in na številkah sindikalnih pisarn na Jesenicah (81-585), v Radovljici (715-262) ali Tržiču (53-308). Milena Sitar ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE IZJAVA Podpisani(a) _ rojen(a)_ stalno prebivališče__ osebna številka upokojenca pri ZPIS (razvidna iz odrezka pokojnine) EMŠO izjavljam, da se včlanjujem v sindikat upokojencev Slovenije, povezan v ZSSS. S to izjavo dovoljujem, da se mi sindikalna članarina mesečno odteguje od pokojnine. dne Podpis_ Ne prezrite * Izhodiščna plača po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za prvi tarifni razred je v zadnjem trimesečju 1995. leta 43.196 tolarjev, za negospodarstvo pa 33.200 tolarjev. * Zajamčena plača za zadnje trimesečje 1995je 31.666. *ZajamČena plača je osnova za izračun denarnega nadomestila pri zavodu za zaposlovanje in denarne pomoči * Najnižji znesek izplačanega denarnega nadomestila na zavodu za zaposlovanje znaša 80 odstotkov zajamčene plače, to je zadnje trimesečje letošnjega leta 25.332 bruto. Najvišje denarno nadomestilo je štirikratnih najnižjega nadomestila, to je 101.328 tolarjev bruto. * Delei dejanske plače v dovoljenem znesku po dogovoru o politiki plač za mesec julij (zadnji znani podatek) za gospodarstvo 84,08 odstotka in za negospodarstvo 83,48 odstotka. * Nagrada ob upokojitvi znaša za mesec oktober 200,478 tolarjev, solidarnostna pomoč v primeru smrti delavca ali njegovega družinskega člana (oziroma v drugih primerih, ki so določeni v panoinl ali podjetniški kolektivni pogodbi) je 66.826 tolarjev, regres za prehrano 10.377 tolarjev. * Povprečna bruto plača v gospodarstvu Slovenije za mesec julij je 103.690 tolarjev, kar je osnova za izplačilo regresa za letni dopust v gospodarstvu, kjer ga še niso izplačali v celoti po dogovoru o politiki plač ln drugih prejemkov zaposlenih v gospodarstvu. ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE ENGINEERING T R G O V I N A PROIZVODNJA KRANJ objavlja prosto delovno mesto NATAKARJA Pogoji: - IV. st. strokovne izobrazbe ustrezne smeri - delovne izkušnje so zaželene Kandidati naj pisne prijave s priloženimi dokazili o strokovni usposobljenosti pošljejo na naslov: Elektrotehnično podjetje Kranj, Mirka Vadnova 11, v 8 dneh od dneva objave oglasa. Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas 1. leta, zaradi nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Delo bo potekalo predvsem v popoldanskem času. O izbiri bomo kandidate obvestili v zaključenega roka za prijavo. 15 dneh od JAVNO PODJETJE KOMUNALA KRANJ, p.o. Ulica Mirka Vadnova 1, 64000 Kranj Odvoz odpadkov med prazniki Javno podjetje Komunala Kranj obvešča občane, da bomo odvažali komunalne odpadke za oba praznična dneva (31. 10. in 1. 11. 1995) v torek, dne 31. 10. 1995. Prosimo občane, da upoštevajo obvestilo in pripravijo kontejnerje v torek, 31. 10. 1995, na običajno odjemno mesto. Obveščamo vse občane, da v kontejnerje ne odlagajo gradbenega materiala, kamenja in vejevja, saj to niso komunalni odpadki in jih ne bomo odvažali. ŽIVILA KRANJ trgovina in gostinstvo DEŽURNE PRODAJALNE MED PRAZNIKI V ponedeljek, 30. 10., so vse prodajalne normalno odprte. V torek, 31. 10., so od 8. do 12. ure odprte vse prodajalne - razen specializiranih. WrWrWrWrWrWrWrWrWrVrWtWr>^^> V sredo, 1. 11., so od 8. do 11. ure odprte naslednje prodajalne: PC Planina, SP Grintovec, SP Storžič Kokrica, SP Cerklje, Delikatesa Kranj, Sončnica Kokrica, Market Center Bled, SP Radovljica in SP Vitranc Kr. Gora. V prodajalni SONČNICA NA KOKRICI lahko dobite CVETLIČNE ARANŽMANE ali pa jih predhodno naročite! Medi OVINAZZDRAVIUIN (M MATERIALOM D.O.O, Kidričeva 47a, SI- 64000 Kranj *& /fax: 064/ 21 87 87 • Pomožna zdravilna sredstva • Ortopedski pripomočki • Nogavice proti krčnim žilam • Program inkontinence <^l/{sclima perilo iz angora volne (čedima 4 Velika izbira perila iz angora volne za ženske in moške. Del. čas: vsak dan od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure TOPLICE DOBRNA e, drogi prijatelji, velikg lidel, toda tole je kraj, o katerem sem sanjal", je daljnega leta 1814 gospod franc %§. 9(ajetan pl. CDienersBerg vzneseno pisal z 'Dobrne svojemu prijatelju v Qradec. (d.kor, 49. PRALNI STROJ 709 X gotovina EH ■n&fanm- Y,<{,kDV,pk>,d, kort. SUŠILNI STROJ SPWT 900 gotovina I zmogiTrvost5kg,temp.suknja40-60°C 4). HLADILNIK HT 15.3 f-KO gotovina ^ vel čekov, pk, kred. kari. 46. HLADILNIK HD 14.52 gotovina mm vet čekov, pk, kred. kari. ZAMRZOVALNA SKRINJA 210 210 litrov gotovina I ver čekov, pk, kred. kart. ZAMRZOVALNA SKRINJA43 gotovina K W\m,m>^ ve(.(.ek0¥iPkkred.kflrt. 64>. ZAMRZOVALNA OMARA 12.3 EX0 gotovina I 120 litrov več čekov, pk, kred. kari. ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK EC $41 gotovina I steklokecomična ploščo, 4 kuholni prostori veHeko¥) pk< krea0ft. 91.! PLINSKI ŠTEDILNIK 551 gotovina Eašaššdf^Tnft veeUekov, pk, kred. kort. 63.10?^ 550 gotovina mmmmm 4pW<^ip«*ort ve^ekoV)PUr>aort, 49.VU KOMBINIRANI ŠTEDILNIK 511 gotovina I ? električno in ? plinska kuholrHi prostoro ^ ^ ^ ^ ^ 49. KOMBINIRANI ŠTEDILNIK KS 911 gotovina mdššm^rT^ ■ TMM%A\Mu kuholni prostori VS(. (-ekov> pk> kred. kort. 64.90^ SUPER UGODNO PO SUPER CINA? kovinOtehna 40 14 K GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK *°žko Čuk: državi moramo jasno reči, da se javna poraba prihodnje leto stvarno ne sme povečati Poslance napeti na gospodarsko idejno kopito bankarsko usklajen predlog proračuna za prihodnje leto za gospodarstvo ni primeren, saj e ne bi smel stvarno povečati "dbor'r8' °"c*0",ra " Nfl prvi se je sestal novi upravni obra Gospodarske zbornice Slovenije in takoj na začetku Gosr»nJiVa* Pred'°g državnega proračuna za prihodnje leto. Pikoi . s*veniki so drug za drugim povedali, da je prevelik, borj0na 1 Pa J° pritisnil predsednik Jožko Čuk, ki je dejal, da posj 1 n°vimi metodami dela o tem skušali prepričati "aPel ' ^' naJ J'*1 Pova")m na regionalne posvete in jih ; "a gospodarsko idejno kopito, kakor je slikovito dejal. med poslanci ter v gospodarskih forumih političnih strank, je dejal predsednik Čuk. Hla strankami politično Proraien Predlog državnega H ^Una za prihodnje leto sospodarstvo ni primeren, Se ne bi saj vgrajena 7-odstotna inflacija pa visoka. Stroški dela so v primerjavi s konkurenti na tujih trgih previsoki, predvideno zmanjšanje prispevnih stopenj za 0,5 odstotka (s 44,7 odstotka na 44,2 odstotka na plače) ne bo bistveno prispevalo k večji konkurenčnosti, je pa zaželeno. Šele za leto 1998 so predvi- smel realno Ho dp.Za PrimerJ£vo P°8leJ Podi Pečati •Jrugam na Češko, ki Sl0vrnje let0 Prav tako kot 8osnr,HJa računa na 5-odstotno b0 arsko rast, javno poraza i 3 namcravajo povečati le pri n 0dstotka- medtem ko je „0 'as Predvideno 5,5-odstot- ^ttaardt.-*1 pre~ Bistvena stvar je sa"je javne porabe DriKat?re države namerava-celo dnJ'e leto javno porabo °dsto»rianJSati' Grčiia za 1'5 ^stotk' Madžarska cel° za 5 D&vJ^StSS Odlaganje pokojninske in se iav^bl morali jasno reči, da davčne reforme Predlog državnega proračuna za prihodnje leto je uvodoma predstavil Marjan Širaj. Predvidenih je 582 milijard tolarjev prihodkov, kar predstavlja 4,8-odstotno stvarno povečanje, odhodki pa naj bi znašali 571 milijard tolarjev, kar pomeni 4,4-odstotno stvarno povečanje. Privatizacijske kupnine pa naj bi znašale 8 milijard tolarjev. Delež javnofinančnih prihodkov in odhodkov v bruto domačem proizvodu se prepočasi zmanjšuje, Slovenija je s 47-odstotnim deležem teh prihodkov nad ravnjo evropskih držav. Zmanjšati bi se morali že prihodnje leto, ne pa šele v naslednjih letih. Predvidena in v izračunih upoštevana 5,5-odstotna rast bruto domačega proizvoda je optimistična, n°poJeačSrabane sme styar- stvar e, U' saJ Je to temeljna Uve|ja • . VeniJa namreč mora ja, L }l strategijo varčevan-ra2Voi 00 prinesla preskok v ti pa ]*° Paradigmo. Zmanjšano va?01^3 Prispevke za social-DriK0?1' Predlog proračuna Je nodnJe leto pa obljublja ^anSsbolično 0,5-odstotno Pa orti )e' večJe zmanjšanje k od|a8a na leto 1998. Če ga javno' bi moTaVl dotlej ^ani«?,°rabo „vsaJ postopno n0 sj?*1.1« za 2 odstotka letna j;J.zlasti delovno mtenziv- ob indust reme nja tako velikih la. uenitev ne bo več zdržale t P°litiknga ne bomo povedali niCa nm v gospodarska zborno ne ge T ocHgrala svoje n0vp rej m°ramo uporabi-metode dela, lob iranje dene bistveno nižje skupne prispevne stopnje obveznega socialnega zavarovanja (na 38,25 odstotka), kar bi bilo mnogo bolj primerljivo s konkurenti iz drugih držav. Za gospodarstvo nikakor ni sprejemljivo odlaganje pokojninske reforme in davčnih reform na leto 1998, z njimi je treba začeti takoj, saj je že zdaj pozno. Za izvoznike le 7,1 milijarde tolarjev Po zakonu naj bi bilo prihodnje leto izvoznikom kot subvencioniranje prispevkov za socialno varnost namenjenih 10 milijard tolarjev, vendar proračun predvideva le 7,1 miljarde tolarjev. Za gospodarstvo je nesprejemljivo stvarno 8,4-odstotno povečanje plač zaposlenih v državni upravi in v izvajalskih organizacijah. Otežilo bo tako sklepanje dogovora o politiki plač kot tudi morebitnega socialnega sporazuma ter bo demonstracijsko vplivalo na gospodarstvo. Zgolj globalni podatek o številu zaposlenih v državnih organih in izvajalskih organizacijah je premalo, saj nekateri segmenti javne uprave niso ažurni, gospodarstvo pa nasprotuje nenehnemu ustanavljanju novih agencij in skladov. V realne finančne možnosti bi morali uokviriti tudi sprejete nacionalne programe. Čimprej pa bi morali pripraviti premoženjsko bilanco države. Davki višji kot drugod Razpravljala so podprli Šir-ajeve ocene. Zvonko Perlič iz združenja podjetnikov je dejal, da predlog proračuna nikakor ni prijazen do podjetnikov, zanimivo pa je, da so prihodki napisani le na eni strani, odhodki pa kar na 266 straneh. Tone Hrastelj je dejal, da je znaten del izvoza v delovno intenzivnih panogah, ki so sorazmerno bolj obremenjene, nasploh pa so davki višji kot v drugih državah. Miran Goslar pravi, da bi morali javno porabo zmanjševati vsaj 2 odstotka letno, če naj bi leta 1998 znašala 38 odstotkov bruto domačega proizvoda. Miroslav Štrajhar je dejal, da bi morali vse to povedati poslancem in zato z njimi pripraviti regijske posvete. Bozo Kuharic pravi, naj bi zgradili kakšen kilometer cest manj, da bi povečali konkurenčnost našega gospodarstva in se vprašal, kam gre denar za razvojne spodbude, saj je naštel kar 140 različnih razpisov. Draško Veselinovič je opozoril na zastarel in okorel davčni sistem, z davčno reformo pa se odlaša, zato ostaja siva ekonomija nerazrešen problem. • M. Volčjak Foto: Jurij Furlan novljeni prostori Zavarovalnice Triglav v Radovljici h hitrejše in učinkovitejše delo 'Slav aj' ok*ODra " Vodja območne enote Zavarovalnice •.v*ecario an°er Troha je včeraj popoldne v Radovljici ^posP'6^8' SV0Jemu namenu prenovljene prostore radovl-^r°store °Vne eno*e* V pritličju stavbe so tako povsem obnovili fc°tovo DZa.tepanje zavarovanj in pisarniške prostore, prav P°krit0 n .dobrodošla pridobitev tudi povečano in delno Parkirišče za ocenjevanje škode na vozilih. Nna ,Vanais 'Jst milijonov tolarjev P PrennovSeiciJa .zaklJučuJe iektoVn;c"OVe poslovnih ob-lako a'Gorenjskem. Lani so »k mn0„Vi1,,Pros.t0^ ' b^rifem" n,a Jesenicah, v Hvlj^ Poletju pa tudi v vaeksander £otJe .poudaril J^ve,/ Tr,oha. je poslo- e>no takonHVe S°tekal° .. 'Jivo h o da ni prese-enjsk° dejatvo, da so gor- ieiošniemP.0slovalnice v osnovno vodilo pri tem hitro izplačilo odškodnin, ki nadomestijo izgubljeno ali poškodovano dobrino. "Za to, da lahko poslujemo hitro in kvalitetno, potrebujemo primerno usposobljene delavce in ustrezne rezervne sklade, brez katerih zavarovalnica ne more poslovati, in na tem področju smo še vedno najmočnejša zavarovalnica v Sloveniji," je dejal Aleksander Troha. V močno zastopniško mrežo zavarovalnice je na Gorenjskem ta čas vključenih več kot sedemdeset zastopnikov, dvajset na območju Radovljice. Z reševanjem škodne problematike se jih neposredno ukvarja štirideset. Poslovni prostori v Radovljici so obnovljeni ravno v letu, ko Zavarovalnica Triglav praz- več zavarovanj za ln ODČ^n?1^"6 P°djeti- l-,nJi zhr,a"e ter z zavaro- Ii°te 2dlar]ev: Polovico te b£an0v nimi zavarovanji fr^rlf? Tri*lav letno SletS?VTredvidevajo,da ?«Jai5e^Pla«aK več kot 3,5 *0t n„ . ,l0,arjev Odškodnin Poudarjaj, odškodnin, je njihovo Kot je poudaril direktor poslovne enote Zavarovalnice Triglav Aleksander Troha, je njihovo osnovno vodilo zagotvavljanje čim bolj kvalitetnega servisa na področju sklepanja zavarovanj, še bolj pa na področju likvidacije, to je prijave in ocenjevana]a škode. V ta namen so v Radovljici posodobili prostorno pisarno in uredili pokrit prostor, kjer je mogoče hitro in učinkovito ocenjevanje škode na vozilih v vsakem letnem času. V zgornjem nadstropju so prostori, kjer se srečujejo zavarovalniški zastopniki, v njih pa so ta čas razstavljene slike Bernarde Šmid nuje petdesetletnico prve za-varovalne pisarne na Gorenjskem. V zvezi s tem so avgusta razpisali natečaj za najstarejšo zavarovalno polico na Gorenjskem in ob tem naleteli na zgoden odziv: Gorenjci so poslali kar sto starih, lepo ohranjenih zavarovalniških dokumentov, nekaj celo iz prejšnjega stoletja. "Iz tega vidimo, da je bil na Gorenj-sem vedno dober odnos do zavarovalništva. Stari in ohranjeni dokumenti kažejo, kako pomembni so se vedno zdeli lastnikom," je v otvoritvenem nagovoru dejal Aleksander Troha. • • M.A., foto: Tina Doki V devetih mesecih bilančno vosto povečali za 13 odstotkov Gorenjska banka prodira na slovenski bančni trg Kaj bodo napravili z odkupljenimi delnicami, se še niso odločili Cerklje, 25. oktobra - Gorenjska banka je v Hribarjevi hiši pripravila tradicionalno tiskovno konferenco ob svetovnem dnevu varčevanja. Predstavili so tekoče poslovanje in novosti, novinarskih vprašanj pa je bilo malo, saj so težavni časi minili in Gorenjska banka vse bolj utrjuje svoj položaj. Tuji revizorji so ocenili, da se lahko brez večjih težav sooči tudi s tujimi bankami, kar ji omogoča njena politika varnega poslovanja, racionalnega poslovanja in trdnosti ostalih finančnih elementov. Bilančna vsota Gorenjske banke se je v letošnjih prvih devetih mesecih povečala za 7,4 milijarde tolarjev oziroma za 13 odstotkov in konec septembra tako dosegla 61,9 milijarde tolarjev. Največji delež v tem povečanju imajo sredstva občanov, ki so porasla za 19 odstotkov. Zbrana sredstva je banka usmerila predvsem v naložbe pravnim osebam, ki so se povečale za 10 odstotkov in v posojila občanom, ki so se povečala kar za 75 odstotkov. Podjetjem je bilo odobrenih 21 dolgoročnih posojil. Ob ohranitvi stvarne vrednosti kapitala z rezervami in rezervacijami je banka v letošnjih prvih devetih mesecih poslovala z dobičkom, ki je znašala 499 milijonov tolarjev. To predstavlja 98 odstotkov lanskega dobička. Plačilni promet s tujino je v prvih devetih mesecih znašal 845 milijonov mark, kar je 4 odstotke več kot lani v tem času. Letos pa so izdali že 42 garancij tujim bankam, s čimer si Gorenjska banka prav tako utrjuje položaj. Delnice lahko prodamo, umaknemo ali prodamo, odločitve o tem še nismo sprejeli, iščemo najboljšo možnost, saj bo odločitev vplivala na kapital oziroma poslovni rezultat. Vsekakor pa bo odločitev tudi v interesu delničarjev, ne le banke same, je na vprašanje, kaj bodo napravili z delnicami, ki so ji kupili od NLB, odgovoril direktor Zlat ko Kavčič. Foto: G. Šinik Širijo poslovanje izven Gorenjske Gorenjska banka vse bolj prodira na slovenski bančni trg, izven Gorenjske je doslej prodrla predvsem s potrošniškimi posojili prek pogodbenih prodajalcev avtomobilov, pri katerih je moč najeti posojilo, ne da bi se kupec oglasil v banki. Poslovno sodelovanje izven Gorenjske ima že približno 30-odstotni delež. Gorenjska banka pa namerava razširiti tudi bančno mrežo, saj ima v načrtu odprtje ekspoziture v Ljubljani. Poglobili so sodelovanje s Slovensko izvozno družbo, ki refinacira izvozna posojila, prva kvota znaša 400 milijonov tolarjev, kar pomeni, da bodo lahko refinancirali za približno 800 milijonov tolarjev posojil. Komitente izven Gorenjske pa so seveda privabili tudi s septembra povečanimi obrestmi za vse vrste vezanih vlog, ki so zdaj nad ravnjo konkurenčnih bank. Štirje novi bankomati Vrste v bankah skušajo odpraviti s preusmerjanjem prejemkov občanov s hranilnih knjižic na tekoče račune, kar varčevalcem omogoča uporabo bankomatov in plačilne kartice Activa. Na Gorenjskem ima banka 20 lastnih bankomatov, njeni varčevalci pa lahko uporabljajo še 200 bankomatov po Sloveniji. Te dni so oziroma bodo priključili štiri nove bankomate v Preddvoruin Podlubniku v Škofji Loki ter v Lipnici in Cerkljah, kjer bosta bankomata postavljena ob šoli in trgovini. Plačilno kartico Activa ima v Gorenjski banki že približno 15 tisoč imetnikov tekočih računov, v Sloveniji pa Activo uporablja že 112 tisoč ljudi, kar pomeni, da je nesporno najuspešneješa plačilno posojilna kartica. Od maja naprej izdajajo tudi kombinirano plačilno kartico Activa-Eurocard/ Mastercard, v Gorenjski banki so jih doslej izdali približno 1.500. • M. Volčjak Na potezi je stečajni senat Tržič, 25. oktobra - Vrata tržiške tovarne Lepenka, kjer je proizvodnja obstala marca letos, so še vedno zaprta. Tudi stroji še naprej stojijo, po daljšem remontu pa so ponovno zagnali le tovarniško hidrocentralo. V bližnji prihodnosti bi se lahko zavrteli tudi stroji, če bodo uspeli tovarno prodati novemu lastniku. "Moj predlog o prodaji Lepenke kot celote je pred nedavnim že podprl upniški odbor. Čeprav smo vložili veliko truda in časa v ugotavljanje možnosti za prisilno poravnavo, do tega ni prišlo. Zato je bila to edina logična rešitev. Končna odločitev je seveda v rokah stečajnega senata, ki naj bi se v tem tednu opredelil do predloga upniškega odbora. Potencialni kupci, med njimi tudi dokaj zainteresirani, zagotovo obstajajo, zato bo prodaja Lepenke možna," je sporočil stečajni upravitelj Mitja Ulčar o najnovejših dogajanjih okrog tega tržiškega podjetja. • S. Saje POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK 1995 jjMg NA ŠTIRIH KOLESIH Lada samara M/ME Lada avto je pred kratkim predstavilo novi različici modela samara z dodatnima oznakama M in ME. Novi različici se od drugih samar razlikujeta po novih (dodatnih) spojlerjih, obrobami pragov in odbijači v barvi karoserije ter dodatnimi lučmi (vse našteto je rezultat domačega znanja in proizvodnje v sodelovanju z ljubljanskim podjetjem Euroline), pri različici ME pa tudi po aluminijastih platiščih, električnem pomiku prednjih stekel, osrednji daljinsko vodljivi ključavnici, blokadi vžiga in radiu Pioneer. Za zdaj bosta paketa opreme M in ME na voljo samo v kombinaciji s petvratno karoserijo in 1500 kubičnim motorjem, vse samare pa so serijsko opremljene z gumami Michelin MXT Energv, poleg tega pa pri Ladi avtu priložijo tudi vso obvezno opremo. Prodaja Ladinih avtomobilov se je septembra ustavila pri številki 239, v vseh devetih mesecih pa je bilo na slovenskem trgu prodanih skupaj 1924 avtomobilov, največ modelov samara (1138), terenske nive (483) in karavan (303). Končno so pri zastopniku uspeli zagotoviti tudi ustrezno količino modelov niva z 1,7-litrskim motorjem z direktnim vbrizgom goriva. Tudi za lado nivo pri Ladi avtu v pripravi paket E, ki bo vseboval elektriko za dvig stekel v vratih, osrednjo ključavnico in blokado vžiga. • M.G. Turbodizelski motor za Suzuki vitara Japonski Suzuki bo v svojem terenskem avtomobilu vitara, v začetku prihodnjega leta začel ponujati še tretji pogonski agregat. Tokrat gre za 2,0-litrski dizelski motor s turbinskim polnilnikom in močjo 52 KW/71 KM, ki so si ga sposodili pri Mazdi. Motor bo na voljo v karoserijski izvedbi s petimi vrati, njegova moč pa se bo na kolesa prenašala s pomočjo štiristo-penjskega samodejnega menjalnika. • M.G. Dodatno pokojninsko zavarovanje Za stara leta... Zavarovalnica Concordia jje mlada zavarovalnica, uradno je registrirana od sredine prejšnjega leta. Nova zavarovalnica pa je na slovenski trg prinesla tudi zavarovalniško novost -dodatno pokojninsko zavarovanje delovnega mesta. Po mnenju predstavnikov zavarovalnice Concordia dodatno pokojninsko zavarovanje tudi pri nas postaja realnost. Državni pokojninski sistem naj bi bil v prihodnje samo osnova, ki bi jo dopolnjevali z različnimu vrstami dodatnih pokojninskih zavarovani. Zavarovalnica Concordia je slovenskemu trgu to možnost že ponudila. Dodatno pokojninsko zavarovanje delodajalcu omogoča nagrajevanje dobrih in uspešnih delavcev ne le v času zaposlitve, ampak tudi kasneje, na jesen življenja. Zavest, da se dobro delo ne nagrajuje samo z boljšo plačo, ampak tudi z boljšo pokojnino prispeva k temu, da delavec vztraja na svojem delovnem mestu, skuša dobro delati še vnaprej, delodajalčevo vplačevanje v dodatni pokojninski sklad pa v večini primerov obrodi sadove. Prav tako je potrebno omeniti, da delovna mesta, za katere je delodajalec pripravljen plačevati, postanejo bolj cenjena. Danes pri Concordiji nudijo možnost korporacijskega zavarovanja - delodajalec pri zavarovalnici zavaruje tista delovna mesta, ki se mu zdijo pomembna oziroma tiste delavce z delom katerih je zadovoljen. V kratkiem bodo pri zavarovalnici svojo ponudbo razširili še na individualna dodatna pokojninska zavarovanja, za katera se bodo lahko odločili posamezniki sami in prostovoljno plačevali v svoj dodatni pokojninski sklad. Sistem dvojnega pokojninskega zavarovanja - obveznega državnega in dodatnega prostovoljnega naj bi po spremembi zakonodaje postal realnost tudi pri nas. Kako visoke bodo naše pokojnine, bo torej v prihodnosti v precejšnji meri odvisno od nas samih. • U.Š. Po dveh letih, odkar smo v Sloveniji dobili prvo restavracijo McDonald's na Čopovi ulici v Ljubljani in naslednjih dveh, ki so jih pred letom odprli v Mariboru in Celju, je danes na Smartinski (ob parkirišču Inter-spara) v Ljubljani začela obratovati tudi prva McDrive Prostoren za družjno &CHRYSLER VEDNO S POGLEDOM NAPREJ Udoben za službo. AVTODELI - AVTOSALON ŽELEZNIŠKA 6, LESCE, TEL.: 064/718-596 restavracija. To pomeni, da je poleg običajnega načina postrežbe, v restavraciji je na voljo 110 sedežev, hrano mogoče naročiti tudi direktno iz osebnega avtomobila. V McDrive restavraciji boste sicer deležni običajne McDonald'sove ponudbe od hamburgerjev, cheesburgerjev, Big Maca, krompirčka, shakea, brezalkoholnih pijač, sladoleda, toplih napitkov, jabolčnih pit, solat, McChicken sendvičev..., Eosebnost pa je delovni čas, saj o restavracija odprta od 8. do 24. ure, ob petkih in sobotah celo do 3. ure zjutraj. Podjetje McDonald's je v štiridesetih letih zraslo v veliko mednarodno podjetje, Id je konec lanskega leta štelo 15.205 restavracij v 83 državah, ki so v letu 1994 ustvarile skoraj 26 milijard dolarjev prometa. Trem McDonald'sovim restavracijam in danes odprtemu McDri-veu v Ljubljani, se bo v začetku novembra pridružila tudi McDrive restavracija v Mariboru. • Igor K. NAGRADNI KUPON 51 PRIMARE_I NA BENCINSKIH SERVISIH NA GORENJSKEM KRANJ: Labore 2* • Zlato polje 2** MEDVODE: Medvode 1* • Medvode 2 • Medvode 3 • Škofja Loka 2 (Trata) • Železniki * • Tržič 1* • Bohinj* • Bled 2* • Koroška Bela • Lesce* • Kranjska Gora 2* * servis odprt tudi ob nedeljah! VAM NUDIMO TUDI PLIN ZA GOSPODINJSTVO PETAOL PETROL PETROL VELIKA NAGRADNA IGRA - CORRADO, GORENJSKI GLAS, RADIO KRANJ Ko boste zbrali 9 od objavljenih 12 kuponov, jih zalepite na dopisnico ali na kupon iz revije HiFi Journal ter jih vse skupaj pošljite na naslov: Corrado, Vodopivčeva 2, 64000 Kranj, najpozneje do 10. januarja 1996. Javno žrebanje bo 16. januarja, v oddaji "Dober Zvok" na Radiu Kranj! 100 nagrad, v skupni vrednosti 10.000 DEMl MEŠETAR Cene krmil KŽK-jeva mešalnica krmil na Trati pri Škofji Loki (vse & brez prometnega davka, trgovine in zadruge imajo še dod do 7-odstotni popust): ____, prodajna cena (v Sum * razsuto vrsta krmila TL-štarter (za odstavljena teleta) 34,60 TL-pit 1 (za goveda od 150 do 250 kg) 28,00 TL-pit 2 (za pitanje goveda nad 250 kg) 24,30 K -18 (za krave molznice 18 % SP) " 28,40 PU-štarter (za pujske do 15 kg) 47,80 BEK 1 (za prašiče od 25-do 50 kg) 28,60 BEK 2 (za prašiče nad 50 kg) 26,40 BRO-štarter (za piščance) 42,30 BRO- finišer (za piščance) 41.30 NSK (za kokoši nesnice) 32,30 PUR-štarter (za purane do 8 tedna) 43,20 koruzni šrot ODKUPUJEMO HLODOVINO IN CELULOZO VSEH Vf$ UGODNI PLAČILNI POGOJI. ČlRLEŠ Cirles, d.o.o., Tupaliče 21, Preddvor POSEK IN ODKUP LESA tel.: 064-45-420, mobitel: 0609 - 629 41$ Trgovina AGROIZBIRA Smledniška c. 17, Kranj, telefon 324-802 ima v zalogi naslednje rezervne dele Za kmetijsko mehanizacijo: BCS KOSA 127 CM PRST ITL VPLINJAČ OJNICA PVC ZETOR VODNA ČRP. BOSCH ČRP. LAMELA SKL. ZAGANJAČ 2.390,00 985,00 7.200,00 900,00 6.990,00 28.900,00 4.000,00 22.900,00 URSUS rtn(l<) ČRPALKA VODE C 335 BAT + CIL. KPT 9.800« LAMELA SKL 3.400,^ HIDR. ČRP. C 335 14 IMT ČRPALKA VODE LAMELA SKLOPKE LAMELA KAPD. GUMA 600 x 16 8.660, 8.1» 5.900, 5.090,0 UTB ČRPALKA VODE ITL. 8.990,00 ČRPALKA GORIVA 1.590,00 ČRPALKA BOSCH 39.900,00 ZAGANJAČ UTB 19.800.00 RAZNO cfl00 OLJE SUPER 5 10 I 2.9^JJ OUE SUPER 3 10 I 2.750'J, AKUMULATOR 12-100 Ah 9« AKUMULATOR 12 -18 Ah l7-3°r' EROTIČNI IN SEXUALNI TELEFON 09O31-20 -+ SAMO ZA ODRASLE 156 SIT/MIN -+KISSUNE -> 24 UR V ŽIVO A*TTR<*CT PREROK p p 101, 61260 LJU» Zaupajte evoje težave načl"1 Prt,j$>* • •vojlm videnjem Vam bodo f° \ premagati nepremagljiv^. ^ Prerokl:TanJa.Marlca.Ka^,£iiJ Llvanka.MaJda, »trol^-^rMj M\ZAUPAJTE NAJBOU^fA STARI DVOR Škofja toka, Kidričeva 26, tel.: 634 - 800 POSODA. MRU GOSPODINj^^ Čl< AJNI PRALNO SUŠILNI STROJ PHILC0 88.117.- TV GORENJE V0YAGER 55 cmTTX POMIVALNI STROJ PHILC0 64.983,40 toj si N 01 h0 CENE SO ZA GOTOVINO DO PRODAJE - w^mmmmm nemogoč^ vreme ro? nes ncm vremenoslovci napovedujejo še Pooh?r°n]a son^no vreme> Jutri pa naj bi se L ota#*o. vendar naj bi bilo še suho. V nedeljo de^° £aP°vedih strokovnjakov začelo tudi J-UNINE SPREMEMBE ~" mmmmW mm ™ mm» mmmmmm mm ~ mmm mmmmW mmmmmm Don*!f V torek nastopil ob 5.26, bo do ^ae[/fca do 22.17, ko bo nastopil prvi krajec, Orj erscn^over^ vremenskem ključu sneg in vihar. naprej pa nam ključ napoveduje Kofe iz Bara... ]V ZVEZDE-miO GALUNIČ y^°jhni nf'e i° zvečer pride k vam domov na obisk s ^jskih^ Sa sPreJmete ali Pa tudi ne. Voditelj oddaje hbo,0> Č h ^ari° Gal"™? bo vaš gost tokrat le jutri, v Qrio'jees ste spremljali našo oddajo Glasba je življenje. ^e*ice\, $*Cer Profesor slovenskega jezika in pravi, da svojih r>°)e glasi)11 S^a^ Pet*' Menda imajo walkman raje kot petje. " Qsba ;P Ž!16 P°glede na svet nam bo Mario razkril v oddaji jj fbliubii d*lvlJenJe- Heleni Blagne je v Nedeljskih 60 Mario Sla je biiayieški satirik, dramatik in pisatelj Bernard Shaw, ^sbeni^ *e znan po svojem pikrem jeziku, sicer ni bil se ltQl Za' l\^a Je stokrat gibal v glasbenih krogih in je fod pian ega Poznavalca glasbe vseh zvrsti. Nekoč je n\U !f ?*°5}l Shawa, če mu lahko napiše priporočilo. No biljard. Biljard igra NOVOSTI Je takole ustregel. '^0Pina°^/ie■ vam PriPor°čam pianista, gospoda R. Igra Q'b°lje ' a)kovskega, Liszta in biljard. Biljard igra Q Zelr>0(* Sflaw' kai menite o violinistu K.? Tod ^ SpommJa na Padarevskega! aHarevski vendar ni violinist!? ... oziroma tega črnogorskega mesta, kjer je sicer blazno lepo, a v zadnjih letih o krajih, ki so tam dol, Slovenci pač razmišljamo drugače. Pa ne, da ste mi verjeli, da Barcafe prihaja iz Bara. To je bila samo šala, šalica, skodelica... Ja, sicer pa je to najbrž eden boljših kofetov tlele naokoli, vsaj moja mama tako pravi, pa brez, da bi mislili, da gre tlele za kakšno reklamo pa to... Naša pesnica Nada, ki se je po rimerskem duhu spomnemo še izpred dveh, treh let je tokrat napisala: Ko Šifrerju ne gre kaj preveč od rok, nervozen gleda naokrog, a ker nosek mu še dobro dela, se veselo na stolu zavrti, ko mu kava Barcafe zadiši. To Je to," bi rekel Šifko.. Sedaj pa k današnjemu žrebanju. Moram reči, da ste tokrat spet poslali zelo veliko dopisnic, tako, da bo tisti, ki bo izžreban zares pravi srečnik, ali pa srečnica ane. Pa izdajmo ime, tadam, tadam to je, to je Gerlica Van da, Zupančičeva 29, Kranj. Za zadnjič sem dolžan ime nagrajenca, oziroma nagrajenke, ki ji bomo rekli kar Mikelj Mojca, Zg. Bitnje 50, Žabnica. Tako, razdelili smo, zdaj pa naprej. namreč. Kar se tujih zade-vlc tiče pa so tu Smashing Pumpkins z dvojno cedejko, pa Joe Satriani, Simplv Red, The Pogues, Roxete (d'best of), Bryan Ferry isto, pa The Pretenders z uspešnicemi v unplugged varianti in seveda famozna techno kompilacija Gama MM 3. NAGRADN VPRAŠANJE ŠT. 190: Hej tudi to ni reklama, ampak samo nagradno vprašanje, namreč kdo, katera slovenska radijska postaja je izdala techno kompilacijo Gama MM 3, po enki in dvojki seveda. Ker je vprašanje tako težko, da bo zaradi tega Gorenjski glas vsaj pol kile težji, ga zato rešite čimprej in dopisnico pošljite na Gorenjski glas, Zoisova 1, pripis "Jodlga-tor". Da vam še odgovorim. Mojca jest sem Aligatorja spomnil, tako da je žohca sedaj pri njem, Katarini in Nataši pa hvala za pohvale okrog Odprtih strani, ki so mi najbrž res kar solidno izpadle, pa saj vesta kako je to, če ti kdo reče, tole si pa še kar dobro naredu'... Kar frčiš... pa čav. ~ SKODA Volksiv^rn Group V zadnjem času smo vas bolj švoh obveščali o novostih zaradi takih in drugačnih razlogov. Jap... Pa pojdimo k stvari. Naša scena: Adi Smo-lar + Leteči potepuhi "Bog ne daj, da bi crknil televizor", pol metalci Requiem, pa stari ročke rji Buldožer in še eni od tam nekje, le da so bolj zabavnjaki, Faraoni SEMINAR RETORIKE OD 24. DO 26. NOVEMBRA V KRANJU. INFORMACIJE NATEU061 225137; KJER LAHKO NAROČITE KNJIGE O UMETNOSTI GOVORJENJA la: as°pisna notica se je glasi- "-.še le°bZTn1premier Drnovšek Sset 1- na letališče Brnik *"'v'«iL?"' Stal Pred zaPrti-mffJf, zdaj sPet tooo? edinimJ)ila me8l'a nad našim f lm0 nCl0nalnim letališčem j takai Hl T810 ^leteti? Ali Kaj? Pred vrati stranišča ali Nei p Serikeem.ier se je bil vrnil iz Pobijal ln hotel nazaj v Sfo ? ? slvtbo, a na oprtni So bila vrata gladko ^ačaialiSču Brnik je bila rkQtrkQi!}]^ovega povratka SseVn ffka> da ji ni para! nSkdoTreč dajejo varnost-rQdb0 ° »vahtal« letališko Za P<£e>8T°Val PrW*° i*ei«e£ To ™ kakšne *fe«i£Te ni kar tQko - to S* ln velik denar! h^nih l?° beremo na kri-S iaofi*neh> ie ^niška i°^Pn]nirkavai° z ™imi $*obiČez»°* kupujejo /,Woy/L teike marke> Pc/J'S?0 "oje tene in %j0 n m pnviligirano pla- 8? Pri taktni Zal,0slena C 'e ob ' zasebnih firmah h nZ Z?iQm^i plači ali £>io „ , taisti vlačijo v k!.k°°oZkV,U>e .firmi, jih fi'cah n Anicah in po ^e/ cv- semnja pa . v Ni treba, da imaš preveliko domišljijo, pa izračunaš, v kakšnih krepkih milijonih mark se giblje ta detektivska zafrkancija. A sploh ni valno to, da so se pri nas začeli klati zdaj le -detektivi. Valno je to, da je bil sam premier zaradi njihovega klanja toliko časa pred zaprtimi vrati! Ni bil pred zaprtimi naj bodo vratarji in pazniki gradbišč, ne pa da si tam na Brniku eden drugemu švercajo na tisoče mark v lepe, premier pa čaka, kdaj se bodo naveličali podkupovati eden drugega! Potem pa ti kot potnik uporabljaj aerodrom Ljubljana! Malo morgen.'Vsakogar, ki bere take notičke, postane strah Tema tedna Glosa Aerodrom Sam premier Drnovšek je ob prihodu na letališče dvajset minut stal pred zaprtimi vrati. Na letališču so se v tistem času ravno streljali - z markami, ki so frčale iz žepa v žep... vrati kjerkoli, ampak na nacionalnem letališču, lepo prosim! Kako je mogoče, da nacionalni ali drlavni objekt varujejo - zasebniki? Saj ne gre za varovanje tovarne, kjer predelujejo kumare! Gre vendar za mednarodno le-ta-li-šče, kjer mora biti varnost stoodstotna, kjer zasebniki, četudi registriram kot detektivi, res nimajo kaj iskati! Naj se podijo, če jih le tako zelo razganja, za kakšnimi nezvestimi ljubicami in molmi, ki skačejo čez plot, - ne pred letenjem, ampak strah pred personalom, ki se na letališču onegavlja gor in dol. Saj mimogrede lahko kdo podtakne kakšno bombo, če mora personal z modrimi kuvertami letati od enega do drugega šefa, ki si je ravnokar izmislil, da bo naslednje jutro kupil nov avto! Jelešna! To je bilo pa menda še res: en gospod šef si je zalelel nov avtoček, pa je bilo navadnemu citlavčku na aerodromu naročeno, naj mu nemudoma dostavi na dom tistih nekaj par deset tisoč nemških mark! Ko se je upiral, da je vendarle še v slulbi in da ne more letat po domovih in dostavljat podkupnin, je bil pa okaran! Če hoče šef zjutraj kupiti nov avto, ga bo tudi kupil - varnost na letališču gor ali dol! Po mojem laičnem in skromnem prepričanju je vsa ta frka posledica samo enega dejstva: prezgodnjih, tudi administrativnih upokojitev, kijih uprizarjajo nekatera naša ministrstva! Te fliknejo v penzijon, ko imaš ti še olala veliko energije in delovnih ambicij! Pa se greš za kakšen dodaten zaslužek malo detektiva ali šefa detektivov. In potem je kot v risanki: da se sploh lahko greš kakšno agencijo, moraš krepko podmazat! Ko krepko podmažeš, podmazani naenkrat začutijo, da se da prima živet, če imaš vsak mesec po suhem na tisoče mark. In postanejo pohlepni, da ni res: ko štofa za podma-zanje ni več, pa izbruhne afera! Ce je v igri tak denar, potem je res tudi tisto, kar ne bi bilo res: samega Drnovška postavijo kot kakšnega tepčka pred zaprta vrata! In kaj se bo zgodilo? Nič! Kdo bo čez mesec ali dva potihem prestavljen na drugo delovno mesto, morda se bodo kje še malo med sabo postrel-jali, naslednje jutro pa bo vse skupaj izginilo kot jutranja meglica! Hvala lepa za tako državo, v kateri še na letališču nisi več varen! • D. Sedej VEČNO MLADI Pripravlja in vodi Stojan Lavtar. Na RADIU KRANJ vsako četrto soboto v mesecu od 19.30 do 24. ure. VEČNA LESTVICA - jutri, v soboto, 28. oktobra: 1. (J Can't Get No) Satisfaciton (Rolling Stones) 2. Yestereday (Beatles) 3. Help (Beatles) 4. We Don't Talk Any More (Cliff Richard) 5. Love is A many - Splendored Thing (Four Aces) 6. Runaway (Del Shannon) 7. VVooden Heart (elvis Presley) 8. Surrender (Elvis Presley) NAGRADE: 1. Večerja za dve osebi v Vili Bella: CVETKA GARTNAR, Lojzeta Hrovata 5, 64000 Kranj 2. CD plošča, darilo Panike Records iz Kranja: ALEŠ GOSAR, Kovorska cesta 19, 64290 Tržič 3. knjiga, ki jo prispeva Mercator - Mlekarna Kranj: BERTA BERTONCELJ, Selca 119, 64227 Selca Lep pozdrav vsem prijateljem oddaje VEČNO MLADI! Naš jutrišnji skok v preteklost bo dolg natanko 10 let, to pa pomeni, da bomo tokrat pristali v letu 1985. Da bodo spomini na to leto čimbolj živi, nam bosta pomagala oba jutrišnja gosta: Polde Bibič in Janez Bončina - Benč. Dopisnice s kuponi pošljite do petka, 17. novembra, na naslov: RADIO KRANJ, Slovenski trg 1, 64000 KRANJ s pripisom VEČNO MLADI. Naše naslednje srečanje bo na programu spet v soboto, 25. novembra, ko bo naš izlet v preteklost spet nekoliko daljši. KUPON - VEČNA LESTVICA Glasujem za skladbo št.: Moj naslov: Vsak petek na RADIU CERKNO in v Gorenjskem glasu "Na veako vprašanje ee odqovor najde" Z RADIOM CERKNO in z GORENJSKIM GLASOM vsak petek lahko sodelujete v nagradnem kvizu "Na vsako vprašanje se odgovor najde". Danes ob 17. uri na valovih Radia Cerkno (594 KHz oziroma 90,9; 97,2 ali 99,5 MHz) lahko v nagradnem kvizu sodelujete "v živo". Ker ho časa za odgovore v radijski oddaji samo 10 minut, bodo radijci sprejeli največlO Vaših klicev. Sodelujete lahko tudi z odgovorom na kuponu v tejle rubriki. V žrebanju za 10 nagrad - tri nagrade "GLASOV IZLET po izbiri" ter 7 praktičnih nagrad - bomo tokrat, zaradi praznikov, upoštevali vse pravilne odgovore danes v kontaktni oddaji na Radiu Cerkno + na kuponih iz Gorenjskega glasa, ki jih bomo prejeli najkasneje do torka, 7. novembra. Vprašanje v današnjem šestem krogu kviza Radia Cerkno in Gorenjskega glasa: KUPON "Na veako vprašanje e>e odgovor najde" Koliko let že oddaja RADIO CERKNO?_______________ Pošilja:____ Pošljite do 7. novembra na RADIO CERKNO, 65 282 Cerkno, Platiševa 39 oz. na GORENJSKI GLAS, 64 000 Kranj. Izžrebancem iz prejšnjega kroga radijsko časopisnega kviza bomo objavil prihodnji petek, ko Vam bomo pripravili tudi novo nagradno vprašanje. TRŽIŠKI HIT vsak ponedeljek ob 17.25 Danes se spet pojavljamo v Gorenjskem glasu z lestvico, ki smo jo oblikovali v ponedeljek z vami. Vse kaže, da vrtimo dobro glasbo, na kar namiguje tudi število tistih, ki nam pošiljate kupone ali nas pokličete po telefonu. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bo torej obkrožena ena številka in ena črka, ali dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog, ki ga želite uvrstiti v lestvico. Ena točka - en glas na kuponu, v oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite, kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 30. oktobra, na naslovu Radio Tržič, Balos 4, Tržič. V žreb pridete vsi: tisti, ki glasujete na kuponih in tisti, ki kličete po telefonu. Nagrado trgovine EX LIBRIS prejme Ivo Trebar iz Kranja. Vesna in Dušan 1. BE MY LOVER - LABOUCHE (remix) 2. CELEBRATION - FUN FACTORI 3. FIRST TIME - THE KELLY FAMILY 4. NE PUSTI ME SAMEGA ZDAJ - DANNY ŠMID 5. UUBAV JE ZA UUDE SVE - SREBRNA KRILA 6. NOČ VINA - FARAONI 7. FREEDOM - D. J. BOBO (remix) 8. YOU ARE NOTALONE - MICHAEL JACKSON Predlogi: A. UJEMI ME - THE POvVER DANCERS B. MOJA ČEBELA - ANDREJ ŠIFRER C. JATI PRIZNAJEM - E. T. KUPON Glasujem za: 1 2 Moj predlog: Moj naslov: PtetoU Studi* ..........tt: 061/12 51 483 061/214303 POZOR, POZOR, NE POZABITE Vse bodoče zvezde in zvezdice, od 0, pa tja do konca najstniških let na PLESNE KARAOKE - skupaj se bomo nažurali kot še nikoli tako, preplesali in prepeli bomo Slovenijo po dolgem in počez. Najprej pa se udeležite avdicije, ki bo 29. OKTOBRA 1995 OB 10. URI V DVORANI DOMA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NA BALOSU 4, TRŽIČ, kjer bomo izbrali finaliste. Ti se bodo nato udeležili nekaj zabavnih vaj z našimi koreografi in plesno skupino, skupaj "naštudirali" nekaj lažjih plesnih korakov, nato pa bomo izbrali tudi kostume za glavni nastop na prireditvi PLESNE KARAOKE in POKAL SLOVENIJE V AKROBATSKEM ROČK "Nu ROLLU, ki bo 3. DECEMBRA V TRŽIČU. TVS 1 7.55 Radovedni Taček: Rog 8.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 9.00 O. J.: Koline 9.10 Male sive celice, kviz 10.00 Oglejmo si!, angleška dokumentarna serija 10.25 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 11.10 Zgodbe iz školjke 11.45 Izziv za Lassie, ameriški film 13.00 Poročila 13.05 Intervju, ponovitev 14.20 Malo angleščine, prosim 14.35 Tednik 15.20 Poglej in zadeni 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 France Bevk: Pestrna, igrani film 18.00 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Utrip 20.10 Podelitev Borštnikovega prstana, prenos iz Maribora 21.10 Georges Feydeau: Vesele zgodbe iz zakonskega življenja: Do re mi fey deau 22.05 Za TV kamero 22.20 Ozare 22.30 TV dnevnik 3, Vreme 22.40 Športz 22.55 Grace na udaru, ameriška nanizanka 23.20 Roke, švedski film 0.50 Tiček vražiček, angleška animirana serija 0.55 TV jutri, Videostrani film 21.55 Anti Drugs Party, posnetek 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko HTV 2 17.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Dediščina: Barbarski zahod, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.20 Korak za korakom, humoristična serija 20.45 Rezerviran čas 22.30 Nočna izmena: Življenje na severu, serija; Črna kača, humoristična serija 0.00 Spodbuda, ameriški film AVSTRIJA 1 6.05 Fantastične zgodbe 6.30 Otroški program, ponovitev 9.05 Vroča sled 9.40 Tao tao 10.10 Alfred J. Kvak 10.40 Scooby Doo 11.15 Duck Tales 11.45 Garfield in prijatelji 12.15 Harrv in Henderso-novi 12.30 Klic v sili 13.20 Katts & Dog 13.35 Čudovita leta 14.10 Blossom 14.35 Parker Levvis 15.00 Baywatch 15.45 Superman 16.30 Beverly Hills, 90210 17.15 Melrose Place 18.00 Nogomet 19.00 Močna družina 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 šport 20.15 Show je adut 21.50 Šport 23.00 Andreas Vitasek 23.50 Čas v sliki 23.55 Stephen King: Carrie, grozljivka 1.30 Klic v sili, Californija 2.15 Melrose Place 2.55 Beverly Hills 90210 3.45 Vabljiva skušnjava, vestem TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Joe Zavvinul syndicate 11.05 Tedenski izbor 11.05 Primer za dva, nemško-avstrijsko-švicarska nanizanka 12.10 Turistična oddaja 12.25 Lahko noč, ljubica, 8. epizoda angleške nanizanke 12.55 Sova, ponovitev 14.15 Videošpon 15.00 Euronevvs 15.55 Mojstri, 8. oddaja: Toni Camo 16.55 Športna sobota: Polzela: DP v košarki (m): Kovinotehna Savinjska - Sa-tex, prenos 18.30 Slovenski magazin 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria 20.10 Resnični zahod, ameriška dokumentarna serija 21.00 Poveljstvo v peklu, ameriški film 22.30 Sobotna noč: Novice iz sveta razvedrila: Jean Michel Jarre (posnetek koncerta); Angleška glasbena lestvica KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 A shop 8.20 Kaličopko 9.20 Zapornik iz Zende, ponovitev filma 10.15 Imamo jih radi, ponovitev oddaje o živalih 11.00 Kino, kino, kino 11.35 Maručini kristali, ponovitev 12.05 Spot tedna 12.10 A shop 12.25 Video strani 16.35 Spot tedna 16.40 Vreme 16.45 A shop 17.00 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 17.55 Klic divjine, nemška nanizanla 18.45 A shop 19.00 Vreme 19.05 Generacija transfor-merjev II 19.30 Živeti danes, ponovitev dokumentarne oddaje 20.00 Vreme 20.05 Zlati boben, reportaža 20.15 Splošna praksa: Obrekovanje, 45. del avstralske nanizanke 21.10 Domovanje zmajev, ameriški film 22.45 Vreme 22.50 Notranje nasilje, ponovitev ameriškega filma 0.20 A-shop 0.35 Spot tedna 0.40 Erotični film 2.10 Videostrani AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Avstrija II, 30. del 10.25 Svvitch, ženska v moškem, komedija 12.20 Vreme 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Indijski nagrobni spomenik, nemški film 16.20 Dežela in ljudje 16.45 Živali iščejo dom 17.00 Čas v sliki 17.05 Pogled v deželo 17.53 Verstva sveta 18.00 Milijonsko kolo 18.25 Konflikti 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogled s strani 20.15 Nikolajeva cerkev, 2. del 21.40 Čas v sliki 21.50 Vojna zakoncev, komedija 23.20 Jerry Cotton: Ledeno hladno predložen račun, kriminalka 0.50 Pogledi s strani 1.00 Šport v soboto 2.05 Mednarodna nagrada za avideou-metnost 95 - 50 najboljših 2.30 Videonoč 4.45 Šport TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Krila na nebu: 15. letalska brigada (produkcija: Marko Malec) 19.50 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Petkov tedenski pregled, 87. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 20.40 Predstavljamo vam: skupino Apeiron 20.57 EPP blok - 3 21.05 Odprti ekran (ponovitev) 21.35 Anketa podjetja TELE-TV 22.20 Iz narodnozabav-nih logov: Slovenski kvintet 23.00 Razstava slik akademskega slikarja Vinka Tuška v kavarni Bon ami 23.24 Mejne znanosti: Piramide 23.50 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani LOKA TV ... Videostrani, non stop M MTV - TELE 59 I TV ŽELEZNIKI 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 14.30 TV shop 15.25 Leto nasilja, politični triler 17.10 Radio FM, ponovitev 17.40 Med prijatelji, ponovitev 18.40 MMTV šport, ponovitev 19.00 Kuhajmo skupaj 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Bev-erly Hills Buntz, ameriška nadaljevanka 20.30 Kosec, znanstvenofantastična srhljivka 22.10 Camel Challenge - Velika avantura na vodi, ponovitev 23.00 Spot tedna Žive scene 23.05 Izdano zaupanje, akcijski film 0.35 Video strani 1.00 Deutsche Welle, program za tujce HTV 1 8.55 TV koledar 9.00 Servis uslug, kanadski film 10.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Dokumentarna oddaja 13.15 Blisk, ameriški film 14.45 Poročila 14.55 Svet odkrtritij, dokumentarna serija 15.45 Tv razstava 16.55 Vrnitev Sherlocka Holmesa, serija 17.45 Prizma, magazin 18.45 Televizija o televiziji 19.30 Dnevnik 20.15 L'Homme en colere, francoski VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. url 19.00 Pri lovcu Janezu - oddajo pripravila Igor in Primož 20.00 Antonov obzornik 20.20 Veliko delo - igrani film (1. del) ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kinofonija 18.50 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Rožnati planet s klovneso Miko Mako 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program: Večno mladi R TRŽIČ V prvem delu programa se bomo posvetili pogovorom z Magdaleno. Informacije bodo na sporedu ob 15.30. Ob 16.10 bodo sledila obvestila, nato poročila radia Deutsche VVelle. V času od 17.30 do 18.00 boste lahko oddali brezplačen mali oglas, proti koncu programa pa se bomo spomnili tudi naših najmlajših s pravljico izpod peresa Zlate Vorarič. Tudi glasba bo bolj sobotna, sprejeli pa bomo tudi kakšen predlog poslušalcev. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 10.00 Misijonska oddaja 11.15 Duhovni razgledi 12.15 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 15.30 Misijonska oddaja 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Čez pregrade do Merkurjeve nagrade 18.00 Voščila R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.10 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 11.30 Okrogla miza - Zasebno zdravstvo v Žireh 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Minute za družino 16.50 športni utrinki 17.00 Sobotno razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC - one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music -Jernej Vene 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutri 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Molitev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij. pust. film POTOPLJENI SVET ob 18 30 in 2 ^pSS^ISs^f^2 °b 1630 Uri ST0RŽ,Č ~ska drama oLtrAHbKO SONCE ob 20. uri, amer. rs. LEVJI KRALJ ob 16 uri amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 17.45 in 22 uri ŽELEZAR amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17 in 20 15 uri TRŽIČ 20 15 JiK^^^0 ' BREZ OKLEVALA ob 18 in 20.15 uri RADOVLJICA amer. drama KAZNILNICA ODREŠITVE oh 18. uri, akcij, film UMRI POKONČNO ob 20 uri ŠKOFJA LOKA ^i^i^hS^^0 SRCE ob 18- ^ 21 uri t,QER IOHINJSKA BISTRICA amer. spekt. PRVI VITEZ ob 18. in 20 uri NEDELJA, 29. SEPTEMBRA TVS 1 8.50 Otroški program 8.50 Živ, žav, ponovitev 9.35 čebelica Maja 10.00 Samo za punce, ponovitev kanadske nanizanke 10.30 France Bevk: Pestrna, ponovitev igranega filma 11.05 Grace na udaru, ponovitev ameriške nanizanke 11.30 Obzorja duha 12.00 Življenje dveh svetov: Vodni insekti 12.30 Po domače on nedeljski kavi 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper - Capodistria " « 14.05 Za TV kamero 14.30 Policistri s srcem, avstralska nanizanka 15.20 Zabavljača, ameriški film 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 18.50 Hugo, TV igrica 19.05 Risanka 19.18 Loto 19.30 Tv dnevnik, Vreme 19.46 Šport 19.52 Zrcalo tedna 20.10 Nedeljskih 60 21.15 Clive James, angleška dokumentarna serija 22.10 Tv dnevnik, Vreme 22.20 Šport 22.25 Sova 22.25 Moški z masko, nemška nadaljevanka 23.15 Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka 0.05 TV jutri, Videostrani TVS 2 7.50 Videostrani 8.00 Slovenski ljudski plesi: Med Litijo in Čatežem 8.30 Tedenski izbor 8.30 Poglej me 9.15 V vrtincu 10.00 Koncert simfonikov RTV Slovenija, Gabrijelčič, Lustoslavski 10.55 Zadnja mafijska poroka, 4., zadnji del ameriške nadaljevanke 11.55 Georges Feydeau: Vesele zgodbe iz zakonskega življenja, Do re mi fey deau 12.45 Euronevvs 15.55 Športna nedelja 15.55 Kozina: DP v rokometu: Primorske novice Pro Mak : AFP Dobova, prenos 17.30 Suzuka: Formula 1 za VN Japonske, posnetek iz Suzuke 19.20 Lahkih nog naokrog, 8. oddaja 20.05 EPP 20.10 Biblija: Pisma Efežanom, Filipjanom in Kološanom, 33. oddaja 20.40 Ljubezenski sel, angleški film 22.30 Shlomo Mintz igra Bacha, 2. del 23.05 Športni pregled 23.50 TV jutri, Videostrani Box 16.40 Potovanje a la carte: Norveška, dokumentarna serija 17.15 Crossing the Mopb, ameriški film 18.50 Zajčje zgodbe, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 Dnevnik 20.20 Baja Oklahoma, ameriški film 22.05 Dr. Ouinn, serija 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.40 Šport 0.00 Volitve 95: Prvi rezultati 2.00 Poročila HTV 2 15.00 Cro pop ročk, ponovitev 16.00 Športna nedelja: ATP magazini 6.30 Suzuka: Formula 1 za VN Japonske, posnetek 17.25 HP v košarki: Cibona - Croatia osiguranje, prenos 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Črno belo v barvi: Mestece Pevton, serija; Kapitanov raj, britanski film KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 Lepotica in gusar, risani film 9.00 Kaličopko 10.00 Muppet Show 10.30 Imamo jih radi, oddaja o živalih 11.15 Spot tedna 11.20 Epikurejske zgodbe, oddaja o slovenskih gostilnah 11.35 Žametne vrtnice, glasbene čestitke 12.20 Spot tedna 12.25 Video strani 16.10 Spot tedna 16.15 Vreme 16.20 Muppet shovv, ponovitev 8. oddaje 16.50 Unpato, ponovitev 18.00 Thelonious monk, dokumentarna oddaja 19.00 Vreme 19.05 Generacija transformerjev II, 26. del risane serije 19.30 Burleska 20.00 Vreme 20.05 Klic divjine: Joža s škantom, 6. del avstrijske nanizanke 20.55 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.30 Igra brez konca, 4. del angleškega filma 22.25 Vreme 22.30 Domovanje zmajev, ponovitev filma 0.05 Spot tedna 0.10 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 10.00 Skrinjica želja 10.30 Sandokan, risanka 11.00 Cirkuške točke 11.30 Bad influence 12.30 Reke Evrope: Visla, dokumentarna oddaja 13.00 Popotnik 13.30 Zabavajmo se s fiziko 14.00 Capital City 16.30 Izdano zaupanje, akcijski film 18.00 Domači zdravnik 19.00 Sanje in resničnost, ponovitev dokumentarne oddaje 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Seznam za ubijanje, romantični triler 21.35 Spot tedna Žive scene 21.40 Vznemirljiva razmerja, akcijski film 23.20 TV Shop 0.00 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce del) 20.00 Narasle vode s - dokumentarna oddaja tembrskih poplavah v 20.50 Brez komentarja ... Videostrani 18.08 ie'i (,11™. Napovednik 18.16 |^Ta^ \\\} 18.18 Kronika tedna ^-^^i \C ka 19.15 Satelitski P^V Deutsche VVelle 21.15 Vioe Kl HTV 1 8.55 TV koledar 9.00 Ulica Sezam 10.00 Dan reformacije, prenos slavja 11.00 Dokumentarna folklorna oddaja 11.30 Bubimir 12.00 Dnevnik 12.20 Bikini Beach. ameriški film 14.00 Mir in dobro 14.30 Duhoivni klic 14.35 Plodovi zemlje 15.30,Rimski carji, dokumentarni film 16.00 Poročila 16.10 Opera R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 J2jMLP dnevnega tiska 10:00 M^j^ AVSTRIJA 1 hanja na Radiu Kranj ^iMtejr domače na kranjskem rac-' ^ |^v Brezplačni mali °9';!s'0 W %\ Osmrtnice - zahvale 12-^Jij %\ tijska oddaja 13.00 C« ^ med praznovala 15.3" v "j* * in odmevi RS 17.20 Hitro 6.00 Deklica iz prihodnosti 6.25 Otroški program 8.35 Kljukčeva velika dogodivščina, lutkovna igrica 9.05 Benjamin Rožca 9.40 Duck Tales 10.10 Ena, dva, tri 10.40 Woody VVoodpacker 11.00 Speedy Gonzales 11.30 Bugs Bunny 12.00 Mladinska oddaja 12.55 V nedeljo bi šel moj ijubček z mano jadrat, komedija 14.25 Športno popoldne 16.20 Izgubljeni svet, ameriški film 18.00 Srečni visoko 18.20 Nagradni »^jjflfe,. Kranj 19.30 do 24.00" fcv program - glasba po iZDC* M,jJ TEJE ZVERŠEN R TRŽIČ I Pozdravu iz studia bo ' ^ £ Klepetalnica. Številnim zan« ^ ^ j tim, ki spadajo v nedeljS^ ^ ni svei, amensKi nim io.uu orecni gram, bomo dodali še inTOL0|i) ta , otrok 18.30 Srček, shovv 19.00 Tako se bomo točno °P $ WŠ Močna družina 19.30 Čas v sliki sprehodili po tedenskem f, \jL* 23.25 Vizije 23.30 Frankenstein, ku. Nedeljski duhovni I*,, sledil pogovor s tržišKimi/ (jjl nom, Pavlom Ruparje^ |£ 12.50 bodo na vrsti obvestjft j* 13.20 oddaja Iskrene ce^l*I najlepše želje. Nekaj časai { ^« po čestitkah posvetili tabor^ ^ nedeljsko oglašanje bornoj^ s Kolovratom domačih. "r vj čenje pripravlja tudi PoK oddaje. Prisluhnite! zgodovina neke legende 0.20 Texasville, ameriški film 2.20 Stephen King, Carrie, grozljivka 3.55 Izgubljeni, nemški film AVSTRIJA 2 6.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.05 Šport 9.30 Evangeličanska služba božja 10.15 Drugo življenje 11.00 Pogovor z novinarji 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan, Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.40 So pingvini katoliški 15.25 Pri prvem konjičku, komedija 17.00 Čas v sliki 17.05 Klub za seniorje 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 18.30 Slika Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Maser in gasilec Karli 21.05 Zgodbe iz Avstrije 21.50 Čas v sliki 22.00 Columbo: Prvi in zadnji umor, kriminalka 23.25 Posvojitelji, drama 1.00 Pogledi od strani 1.05 Mednarodna nagrada za videou-metnost 95 - najboljših petdeset 1.30 K stvari 2.45 Kulturni tednik 3.15 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.55 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLIHA (ponovitev otroške oddaje) 10.00 Otroška poročila 10.20 Pod krinko 10.40 Intervju z državno prvakinjo lVtarcelo Umnik 10.55 EPP blok - 2 11.00 Petkov tedenski pregled, 87. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 3. festival nar- POf ai e R JESENICE 7.20 Halo, porodnišnica^, na kronika (OKC) 11.00 sejem 12.00 Osmrtnice. . d ta-13.00 Nedeljska tema 1*;%«*to čiča 15.00 Poročila 16.00^ )| £ 17.00 Pokliči, poklepataj.P^ ^ I 18.30 Minute za ljubitelje glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa o-^ ta zgodovinski spomin 9.00 A^i ^ tema 10.00 Kmetijska v 0t W 10.30 Za ljubitelje bavne glasbe 11.00 SK?,ad^L tednik 11.40 Kino 12.00 ^' ka duhovna misel 12.30 u ^ 13.30 Nedeljsko popoldr16 Škofjeloških 6 17.30 N0' srečanje 19.30 Odpoved V ^ S ma R RGL 7.00 Kaličoplava druščina t - otroška lestvica 9.30 J*™ i L.: pesem tedna 9.15 Novic« ^ ^ (ponovitev; n.au 3. Tesuvai nar- Ka,m danes v LJubljani 10. p |^ odnozabavne glasbe z diatonično £skoPr1\°°£uh°v™ S t i harmoniko in večglasnim petjem - E°"c '.,Ja 1200 BB?'n%%S ?M Vurberk '94 12.05 Videoboom 40 KfljS^e£?rta2acltl aia^f (prva slovenska video lestvica), rad,° 1400 Slovenska 0f ^ 61. oddaja 13.05 Videostrani teletfO 1*W LOKA TV lestvica za MTV Vodeni program 16.45 Vreme 17.15 oddaja o filmu 18.15 Nov« $l Rick Dees - ameriška »""lestvica 22.30 Jazz ga 19.00 Nedeljska reportaža: Oktet Satelit Vrtnica 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja (Poljski konzul obiskal OŠ Bukovica, Študentske volitve, OŠ Jela Janežiča ob 50-letnici pripravila delavnice, DPM Šk. Loka je pripravilo predavanje za vzgojitelje v WZ, Črna kronika,...) 20.40 EPP blok 20.45 Film, podnaslovljen ... Videostrani R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji P'^L^lh 1 Duhovna misel, svetnik ot' dgfc£ Dop. inf. oddaja 9.00 maše 10.00 Reportaža i*\0$flm trtke in pozdravi naših P0*^ 17.45 Slovencem P° * domovini oz. misijonsK^OJ*^ 18.30 Več. inf. oddaja JpV*JKJ TV ŽELEZNIKI 19.00 Antonov obzornik 19.20 Veliko delo - igrani film (zadnji najmlajše poslušalce oddaja lokalnih postaj 0.40 Naši svetne^ dati 21.20 Sakralna g|aS^r% 5.30 Nočni glasbeni pro9' KINO CENTER amer. ris. LEVJI KRALJ ob 10. uri, amer. akcij- Pur ijjj POTOPLJENI SVET ob 16, 18.30 in 21. uri STORŽIC am ^ drama NAJINI MOSTOVI ob 20. uri, amer. mlad. film VVILL^ 0(H* in 18. uri ŽELEZAR amer. ris. LEVJI KRALJ ob 15.30 in g/f?* zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17. in 20.15 uri TB~jn2<>y akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 18-' ^\ uri RADOVLJICA akcij, film UMRI POKONČNO ob 18- U'J *o\A amer. spekt. PRVI VITEZ ob 20. uri ELJEK, 30. OKTOBRA Inostrani ll57*ki počitniški program SI1 Malik: Žogica Marogica, 7'flrica [;Lingren: Erazem in pote-«g*a serija $ \ v- Poslovna oddaja, pono-jllllgin,. , $4 0 angleščine, prosim ^ l«i»?*w program: Bilo nas je lflS? nadaljevanka 105 ljJjMenski izbor l ^eljstvo v peklu, ameriški Jpočila gPortni pregled, ponovitev etfi m pečava: Pier Paolo Paso- oo' dret; Skuta'cetrti prizor iz \K Wrla R°ogopag . ićm lA)T0ber dan, Koroška JS fiSj*kl program d# povedni Taček: Pesek 0 te ufllejmo si!, dokumentarna ^ JJ^Psonovi, ameriška nani- in civilizacija: Kivnost |&asvet ?«anka ljEppbanie3x3 i^ *Tvh ki J§Vpodr,evnik2,Vreme Mz rr^ Sanu' Velik'. francoska na- Oo cq2 - Kupovanje časa sti»J »tJh esti' «1 anevnik 3, Vreme ITD, TV igrica ;r0tSlka s zadnji del ameriške sodišča, nemška fHt v'utri, Videostrani S?l W°stran' 13.00 Euronevvs , ski i2bor 1^-60 Utrip V^i «^0 ifti0 tedna 15-15 Nedeljski^1 '"-15 Bdeči alarm, zadnji te \ ^ske nadaljevanke 17.10 ta0M^ovitev 18.00 Regionalni 1 lQV,2,Jska Prodaja 16.40 PT.mJ9. de| £ n^niZanke t^ifc To i ^St ameriške nanizanke IL.' r6riftr.arsko prvenstvo prve »ka taža 18-45 A-shop, '^isar,Pr°daja 19.00 Novice nka 19.10 Luč svetlobe, C *lat?!!8riske nadaljevanke SMh ?eklQta, 9. del amer-C»k« J*t,ftne nanizanke 20.30 C*' arwPešnica: Nezaslišana 0kO.8W film 22-10 R°deo, wViCft Glasbena oddaja 23.00 "°5 Košarkarsko TC^eo^«5 ligo. ponovitev ^ °^aia i;50 A-shop, televizijski -05 Spot tedna 0,10 i Cr5trani 8.30, 12.00 in i* Sn°P 16-20 Santa 1 M? ubSL^ ".OS Sezna-YSanji~6' rornantični triler R^an-S?^ 22.35 Scanner V O.-ioT^ofantastični akcijs-LOnlv Sbop 0.35 Videos-t eutsche VVelle, S?oSia 8-00 Dobro jutro Wr9r?iiao10-05 Izobraževalca* ^orci!'30 0troski Program Vn^lla 12-15 Ljubezen, ,Ka 12.45 Sledge Ham- mer, humoristična serija 13.10 Svet odktritij, dokumentarna oddaja 14.00 Jane Doe, ameriški film 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.20 Josip Marotti, igralski portret 21.30 Hrvaška in svet 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Portret Ljuljane Molnar Tajalič HTV 2 13.10 TV koledar 16.50 Slika na sliko, ponovitev 17.35 čarovnija arhitekture, dokumentarni film 18.25 Dr. Ouinn, ponovitev ameriške nadaljevanke 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Murphy Brovvn, ameriška humoristična nanizanka 20.50 Angel Falls, serija 21.40 Lovejov, angleška nanizanka 22.30 Dalaj Lama, dokumentarni film AVSTRIJA 1 6.25 Mini čas v sliki 6.35 Otroški program 9.10 Umor, je napisala 9.55 Baywatch, ponovitev 10.40 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.25 Columbo: Prvi in zadnji umor, ponovitev kriminalke 13.00 Otroški program: Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila superstar 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise - nova generacija 16.25 Baywatch 17.10 Umor, je napisala 17.35 Zlata dekleta 18.05 Ne od slabih staršev 19.00 Pri Huxtablo-vih 19.30 Čas v sliki, Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vitez in vesolja, fantazijska komedija 21.45 Lov za velikim diamantom, pustolovski film 23.25 Čas v sliki 23.30 štirje sinovi Katie Elder, vestem 1.30 Schiejok dnevno 2.30 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 S00 Videostrani 6.00 Vreme 9.00 as v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Šopek iz voščenih rož, kriminalka 11.25 Pri črnem konjičku, avstrijski film 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 So pingvini katoliški? 13.55 Orientacija 14.25 Blagoslovljeni tim 15.10 Vedno, kadar je pisala kriminalke 16.00 Schiejok dnevno 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gozdarska hiša Falk-enau, serija 21.10 Tema 22.00 Čas v sliki 22.30 10 1/2, kulturni magazin 23.05 Umetnostni trg Avstrija 23.35 Ludvvig II, italijanski film 2.35 Prekleti, italijansko-nemški film 5.05 Hrepenenje, italijanski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Poročila: Objektiv Gorenjske 33 19.30 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok -2 20.10 Podjetnik tedna: Franc Radikovič 20.55 Akcija 5000 lo-parčkov NTK Merkur in NTZ Slovenije 21.25 EPP blok - 3 21.30 Mladi za mlade (v živo) 22.00 Odbojka na mivki 22.20 Glasbeni spoti 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske 33 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 športni pregled dogodkov 20.55 EPP blok 21.00 Tedenski pregled dogodkov, informativna oddaja, ponovitev 21.30 EPP blok 21.35 Film TV ŽELEZNIKI 19.00 Oddaja o prometu 20.00 Razstava mačk v Železnikih -dokumentarna oddaja 20.50 Oddajo pripravili Mirjam, Jani in Jože KINO ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 A tema dneva (skupni projekt regionalnih televizij in Kanala A) 18.35 Kremenčkovi 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani RKRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 in 10.20 V škripcih - Andrej šifrer 10.40 Informacije o zaposlovanju 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 in 11.40 U škripcih 12.30 Osmrtnice - zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 16.00 Terenski studio - Mengeš 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 20.00 Večerni program: z Robertom Baumanom 22.00 Glasbena oddaja - Old timers shop R TRŽIČ Kot vsak ponedeljek, vam bomo svetovali, kaj storiti zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, tudi iz bančnega sveta. Informacijam lahko prisluhnete ob 15.30 v oddaji Spremljamo in komentiramo. Obvestilom ob 16.10 bo sledila Informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s števlke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiski hit. Pokrovitelj vam pripravlja prijetno presenečenje. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porod nišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Tema (študent iz Burme) 12.00 BBC, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko Ivan Demšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.15 Obvestila, osmrtnice 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika Ra Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč Ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene melodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska na- Roved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 apoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 -glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Avtomobili: Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballantines glasbeni kviz 20.00 Modni bla-bla 21.00 13 ožigosanih 22.00 Sršenovo gnezdo 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Naš gost 10.15 Ponovitev ned. oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. druž. kom. OPIČJE NORČIJE ob 10. uri, amer. akcii. pust. film POTOPLJENI SVET ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIC amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 18.45 in 21. uri, amer. akcij, kom. PODLI FANTJE ob 16.30 uri ŽELEZAR amer. zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 17. in 20.15 uri TRŽIČ amer. akcij, film UMRI POKONČNO - BREZ OKLEVANJA ob 16.30 uri, amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 20. uri RADOVLJICA amer. melodr. DOLGA POT DOMOV ob 20. uri TOREK, 31. OKTOBRA TVS 1 8.30 Videostrani 8.50 Otroški počitniški program 8.50 B. Bojetu - Boeta: Gremo k babici - Osama, lutkovna igrica 9.20 A. Lindgren: Erazem in potepuh, igrana serija 9.55 Bilo nas je pet, češka nadaljevanka 10.55 Tedenski izbor 10.55 Ljubezenski sel, angleški film 12.45 Že veste 13.00 Poročila 13.05 Tedenski izbor 13.05 Sedma steza 14.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Samo za punce, kanadska nanizanka 17.40 O.J.: Zlata podkev 18.00 Lahko noč, ljubica, 9. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, umetniki in svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 šport 20.05 Učitelj, francoska nadaljevanka 20.55 Osmi dan 22.00 TV dnevnik, Vrene 22.16 Šport 22.20 Poslovna borza 22.30 Sova Ko se srca vnamejo, ameriška nanizanka; Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka 23.45 Tv jutri, Videostrani TVS 2 12.10 Euronevvs 14.10 Tedenski izbor 14.10 Malo angleščine, prosim 14.25 Clive James, angleška dokumentarna serija 15.15 Studio City 16.25 Simpsonovi, ameriška nanizanka 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Iz življenja za življenje 19.15 Videoš-pon 20.05 Gordijski vozel mamil, ameriški dokumentarni film 20.50 Roka ročka 21.50 Svet poroča 22.20 Somrak stoletja - Druga Evropa, angleška dokumentarna nadaljevanka 23.20 Košarka za Evropski pokal (m): Smelt Olimpi-ja : Banik Cigel, posnetek iz Ljubljane KANALA 7.00 Video strani 8.00 Jutranji program; Novice; Luč svetlobe, ponovitev 544. dela ameriške nadaljevanke; Novice 10.00 A-shop 10.15 Brlog, ponovitev 19. dela španske nanizanke 10.45 Državnik novega kova, ponovitev 6. dela angleške nanizanke 11.15 A shop, televizijska prodaja 11.30 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 16.45 Spot tedna 16.50 Spot tedna 16.50 A shop, televizijska prodaja 17.05 Dracula, 18. del ameriške nanizanke 17.30 Rodeo, ponovitev 18.20 Generacija transformerjev II, ponovitev 25. dela risane serije 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Novice 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, 545. del ameriške nadaljevanke 20.00 Hermanova glava: Blebetač, 9. del ameriške komične nanizanke 20.30 Zgodovina ameriškega podjetništva: Hoerbert in politični kapitalizem, 7. del dokumentarne serije 21.00 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.30 Državnik novega kova: Nedolžni jagenjčki, 7. del angleške satirične nanizanke 22.00 Zaščita potrošnikov, 2. oddaja iz serije Po Veliki Britaniji 22.30 Benny Hill, 26. del angleške humoiristične nanizanke 23.00 Novice 23.05 A-shop, televizijska prodaja 23.20 Spot tedna 23.25 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Video strani 8.30, 12.00 in 15.30 MMTV shop 16.20 Santa Barbara, ponovitev 17.05 Scanner cop, akcijski film 18.40 Santa Barbara 19.30 Glasbeni spoti 20.00 To je ljubezen, serija 20.30 Spot tedna Žive scene 20.35 Avtodrom MMTV, oddaja o avto-moto športu 21.35 Najnevarnejši človek na svetu, akcijski film 23.10 Tv shop 23.40 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Program za otroke in mladino 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.45 Svet odkritij, dokumentarna serija 13.35 Zarota srca, ameriški film 15.25 Risanka 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, serija 18.15 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.20 Dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.40 Dnevnik 23.00 Slika na sliko HTV 2 16.45 Slika na sliko 17.30 Dalalaj Lama, dokumentarni film 18.25 Joseph Conrad, serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.20 Šaljivi hišni video 20.45 Angel Falls, serija 21.35 Great Falls, serija 21.35 Great Pvramid, dokumentarni film 22.05 Civilke, serija AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala 9.50 Baywatch, ponovitev 11.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.25 Izgubljeni svet, ameriški film 13.00 Otroški program: Peter Pan in gusarji 13.25 Konfeti 13.40 Mila Superstar 14.05 Am dam des 14.30 Knjiga o džungli 15.05 Kremenčkovi 15.30 Mini čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Baywatch 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.05 Iz dobrega gnezda 19.00 Prepozna reformacija 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Universum: Tihi priseljenci 21.10 Hunter, serija 21.55 Beda 23.40 Čas v sliki 23.45 Imenitni časi, francoski film 1.15 Strašno prijazna družina 1.40 Schiejok dnevno 240 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Sama jeza - osebni kuharji njegovega veličanstva, komedija 11.15 Avstrija II, 31. del 12.55 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema 14.00 Podoba Avstrije 14.25 Blagoslovljeni tim 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Akti X, skrivnostni primeri FBI 21.10 Report, magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Bratomorna vojna, 5. del 23.20 Anna, od šestih do osemnajstih, fran-cosko-ruski dokumentarec 1.00 Mednarodna nagrada za videou-metnost 95 - najboljših petdeset 1.30 Reklama 2.15 Labodje jezero - cona, ukrajinsko-sovjetski film 3.45 Pogledi s strani 3.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Odštek 19.55 Iz arhiva: Utrip Kranja 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Utrip Kranja 20.30 Tema: Slovenija kje je tvoja de-' mokracija - se zdravniki v Slovenj Gradcu, Izoli in Kranju kdaj tudi zmotijo? 21.25 EPP blok - 3 21.30 Film 23.00 Videostrani LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Škofjeloški kulturni utrip (koncert Sussane Basler - Novsak in Karla Andreasa Kollya v glasbeni šoli, Vokalna skupina AvE v grajski kapeli, Boris Jesih razstavja v galeriji Ivana Goharja, Literarni večer v knjižnici - gost: Kozma Ahačič, Jezusovo delovanje na zemlji - otvoritev rastave Petra Jovanoviča v kapeli Puštalskega gradu, remiera na Loškem odru MISELOVKA..) 20.40 EPP blok 20.45 športni pregled, ponovitev 21.30 EPP blok 21.35 Nedeljska reportaža, ponovitev ... Videostrani TV ŽELEZNIKI 19.00 Otroška oddaja 20.00 Glavni KINO dobitek - odrska predstava gledališke skupine "SCENA" iz Železnikov 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Torkov športni pregled 18.43 A tema dneva 19.04 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Vedeževanje v živo 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Varujmo zdravje - prva pomoč in reševanje ob nesrečah 17.20 Mladi, nadarjeni, obetavni 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbo R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvancah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Začeli bomo z brskanejm pro Tržiški bližnji preteklosti, tudi tokrat nam bo pomagal eden izmed starih Tržičanov, Matevž Lukanc. Ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih za vse ljubitelje avtomobilizma. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja Spremljamo in komentiramo, pa še kakšna zanimivost se obea, v zvezi z Dnevom reformacije. Ob 16.10 sleidjo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenija. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 29. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.30 Tedenski horoskop 10.00 Tema 11.00 Tema: Reformacija 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive slike 14.00 Melodija tedna 14.30 Telegraf 15.00 Poročila 15.15 Torkova lestvica Braca Korena 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Torkov izbor Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 Naš zgodovinski spomin 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Škofjeloških 6 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes, jutri 15.30 RA Slovenija 17.30 Iz naših krajev 19.30 Odpoved programa R RGL 7.00 Praznični program RGL 7.35 Vremenska napoved 8.00 Horoskop RGL 8.15 Napoved dogodkov 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 13.55 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.00 J. VValker's golf tirne 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 RGL klub 21.30 Avstralska glasba 22.00 Carnel RHYTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokali 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. Inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program CENTER amer. akcij. pust. film POTOPLJENI SVET ob 16 18.30 in 21. uri, amer. akcij. kom. PODLI FANTJE ob 10. uri STORŽIČ amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 18.45 in 21. uri, amer. akcij. kom. PODLI FANTJE ob 16.30 uri ŽELEZAR amer. mlad. film WILLY 2 ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. melodr. DOLGA POT DOMOV ob 18. in 20. uri ŠKOFJA LOKA Filmsko gledališče ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film FREE WILLY 2 ob 18. in 20. uri J TVS 1 9.15 Cobi in prijatelji, španska risana serija 9.45 A. Lindgren: Erazem in potepuh, igrana serija 10.15 Bilo nas je pet, češka nadaljevanka 11.15 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 12.05 Iz življenja za življenje 12.30 Slovenski magazin 13.00 Poročila 15.20 Tedenski izbor 15.20 Biblija: Pisma Efežanom, Filipijanom in Kološanom, 33. oddaja 15.50 Opus 17.00 TV dnevnik 1 17.10 Otroški program 17.10 Varna vožnja s kolesom 18.00 Lahko noč, ljubica, 10. zadnja epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija: Umetniki za svet 18.45 Kolo sreče - TV igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.56 Šport 20.05 Forum 20.25 Film tedna: Strašilo, ameriški film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.36 Šport 22.40 Sova: Noro zaljubljena, ameriška nanizanka; Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka 23.55 TV jutri, Videostrani TVS 2 13.00 Euronevvs 14.55 Zgodbe iz školjke 15.25 Tedenski izbor 15.25 Karel Veliki, francoska nadaljevanka 16.15 Lahko noč, ljubica, 9. epizoda angleške nanizanke 16.45 Sova, ponovitev 18.00 RPL -Studio Luvvigana 18.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 19.15 V vrtincu 20.00 EPP 20.05 Športna sreda 20.25 Bukarešta: PEP v nogometu: Steaua : Borusija (D), prenos 22.20 Maverling - balet 1.20 TV jutri, Videostrani KANALA 7.00 Video strani 8.00 Jutranji program; Novice; Luč svetlobe, ponovitev 545. dela ameriške nadaljevanke; Novice 10.00 A-shop, televizijska prodaja 10.15 Dracula, ponovitev 18. dela ameriške nanizanke 10.40 Bennv Hill, ponovitev 26. dela angleške humoristične nanizanke 11.10 A-shop, televizijska prodaja 11.25 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 17.25 Spot tedna 17.30 A-shop, televizijska prodaja 17.45 Brlog, 20. del španske nanizanke 18.15 Zgodovina ameriškega podjetništva, ponovitev 7. dela 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Novice 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, 546. del ameriške nadaljevanke 20.00 Sirene, 8. del ameriške nanizanke 20.50 Karma : Obsmrtna doživetja, oddaja na meji 22.00 Dance session, oddaja o plesu 22.30 Vpliv televizije, dokumentarna oddaja 23.00 Novice 23.05 Epikurejske zgodbe, ponovitev oddaje o slovenskih gostilnah 23.20 A-shop, televizijska prodaja 23.35 Spot tedna 23.40 Video strani MMTV - TELE 59 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV shop 15.20 Santa Barbara, ponovitev 16.05 Najnevarnejši človek na svetu, akcijski film 17.40 Kamera na potepu 18.10 Kuhajmo skupaj 18.40 Santa Barbara 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Med prijatelji 21.00 Spot tedna Žive scene 21.05 Čas odločitve, drama 22.30 Živa scena 0.15 Video strani 1.00 Deutsche VVelle HTV 1 7.45 TV koledar 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Nesrečniki, ameriški film 15.05 Izobraževalni program 16.00 Mirogoj: ,Vsi sveti, prenos masnega slavja 17.30 Hrvaška danes 18.20 Dokumentarna folklorna oddaja 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 20.15 Clau-dio Monteverdi, dokumentarni film 21.20 Glasbena oddaja 22.05 Poslovni klub 22.50 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.40 Ri-chard Strauss: Enoch Arden, melodrama za recitatorja in kvalir HTV 2 16.35 Slika na sliko 17.20 Great Pvramid, dokumentarni film 17.50 Kolo sreče 18.25 Joseph Conrad, serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Evropska nogometna liga 22.25 Angel Falls, serija 23.20 Evropska nogometna liga, nadaljevanje AVSTRIJA 1 6.00 Dekle iz prihodnosti 6.25 Otroški program, ponovitev 9.00 Umor, je napisala 9.45 Baywatch, ponovitev 10.30 Vesoljska ladja Enterprise 11.30 Iščoč zlato nebo, ameriški film 13.00 Prekletstvo Tutanamoka, grozljivka 14.30 Vrnitev mušketirjev, pustolovski film 16.05 Tarzan, gospodar pragozda , pustolovski 17.55 Vrnitev v izgubljeni svet, ameriški film 19.30 čas v sliki 20.00 Pogledi s strani 20.15 Šport, Nogomet 0.00 Čas v sliki 0.05 Frances, drama 2.15 Morilec v 13. nadstropju, ponovitev trilerja 3.45 Farma v Montani, ameriški film AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Mlada Katharina, angleško-amer-iški TV film 12.00 A.E.I.O.U 13.00 Čas v sliki 13.05 Univerzum 13.55 Jastrebska Wally, domovinski film 15.20 Vse je spet dobro, nemški film 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.30 Podoba Avstrije 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.55 Praznik: Rezano cvetje 20.15 Nisem kriva, zdravniška drama 21.45 Čas v sliki 21.50 Ljubim moža moje hčerke, ljubezenska drama 23.30 Morilec v 13. nadstropju, triler 0.55 Pogledi s strani 1.10 Mednarodna nagrada za videoumetnost 95, najboljših 50 1.25 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Otroška poročila 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 21.15 Utrip Tržiča 21.23 EPP blok - 3 22.00 Tema dneva 22.40 Poročila 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV ... Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. ure do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Odrska predstava OŠ Železniki 20.00 Spominska oddaja 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani... 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Kronika tedna, ponovitev 18.48 A tema dneva 19.08 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.30 Osmrtnice -zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.10 Nagradno vprašanje 18.00 Gorenjska danes, jutri 20.00 Večerni program - Parnas R TRŽIČ Oddajamo na UKV frekvencah 95 MHz z oddajnika Kovor ter 88,9 MHz z oddajnika Grad, v stereo tehniki, od 13.30 do 19. KINO V zgodnjem popoldanskem delu bomo govorili o prazniku. Ob 15.30 bomo spremljali in komentirali, vas obveščali ob 16.10, nekaj minut kasneje pa se bomo vključili v prenos poročil radia Deutsche VVelle. Pogledali bomo na filmsko platno, ob 17.30 sledi beseda o knjigah, nekaj kasneje, ob 18.30 pa bomo govorili o glasbi. Tudi na skušnjave in dileme ne bomo pozabili in na ekologijo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Halo, porodnišnici 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 Sredina 1. novembrska tema 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 In memoriam: Danica Filipič 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.00 Zdravnikov nasvet 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Pogovor 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 8.00 Napoved programa-servisne informacije 8.30 Kuhajte z nami 9.00 Naš zgodovinski spomin 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Kulturni paberki 12.00 Škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Življenje po tem 19.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 7.00 Jutranji program 7.15 Novice 7.30 Horoskop 7.35 Vreme 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 Novosti Alpetour-Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.00 Naj-naj pesem tedna 17.15 Novice 18.00 Glasovanje za pesem tedna 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Pole position 22.00 Velike radosti življenja - Alenka Sivka 24.00 Nevv age glasba - Uroš Novak 2.00 Čuri in Čure z vami do jutra R RGL 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 10.15 Mali oglasi 11.10 Svetovanje 12.05 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Pogovor o... 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.35 Klic dobrote oz. Luč v temi oz. Prijateljstvo bolnih... 21.35 Radijski roman 22.00-5.30 Nočni glasbeni program 20.00 KANAL A SIRENE Ameriška nanizanka Srčne težave ne prizanesejo nikomur. Sarah se zaljubi v Guyja, vendar to ne ostane neopaženo. Sodelavka Molly je pri njenem osvajanju močna ovira, a ne le zato, ker je nagajiva že po naravi... Med tem pa se druga vez trga. Burchbekakov zakon razpada in zaenkrat ne kaže, da bi iahko prišlo do sprave. Toda na osebne težave morajo v službi pozabiti prav vsi, saj raziskujejo krajo avtomobilov, v katero je vmešan nek znan prestopnik. CENTER amer. akcij. pust. film POTOPLJENI SVET ob 16., 18.30 in 21. uri STORŽIČ amer. ris. LEVJI KRALJ ob 17. uri, amer. ljub. drama NAJINI MOSTOVI ob 18.45 in 21. uri ŽELEZAR amer. film DOLORES CLAIBORNE ob 20. uri ŽELEZAR amer. mlad. film WILLY 2 ob 18. uri RADOVLJICA amer. melodr. DOLGA POT DOMOV ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. drama MOJE ŽIVLJENJE ob 18. in 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film FREE WILLY 2 ob 18. in 20. uri ČETRTEK, 2. NOVEMBRA TVS 1 8.45 Otroški počitniški program 8.45 Batman, ameriška nanizanka 9.10 A. Lindgren: Erazem in potepuh, igrana serija 9.45 Bilo nas je pet, češka nadaljevanka 10.45 Tedenski izbor 10.45 Odkrivanje zemlje, ameriška izobraževalna serija 11.15 Po domače 13.00 Poročila 13.05 Videostrani 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Živ žav 18.00 Sorodne duše, 1. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, umetniki za svet 18.45 Kolo sreče, TV igrica 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.56 Šport 20.05 Primer za dva, nemško-avstrijsko-švicarska nanizanka 21.10 Tednik 21.55 Nikar, oddaja o prometu 22.05 TV dnevnik, Vreme 22.21 Šport 22.25 Žarišče 22.45 Poslovna borza 22.55 Sova Alfred Hitchcock vam predstavlja, ameriška nanizanka; Poročevalka s sodišča, nemška nanizanka 0.10 TV jutri, Videostrani TVS 2 13.00 Euronevvs 16.15 Tedenski izbor 16.15 Lahko noč, ljubica, zadnja epizoda angleške nanizanke 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni program 18.45 Znanje za znanje, Učite se z nami 19.15 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 20.05 Večerni gost 21.05 Oči kritike 22.05 Kinoteka -Ciklus filmov Johna Forda: Noč po izdaji, amerišaki film (čb) 23.30 PEP v košarki (ž): Jezica - Dinamo, 2. polčas, posnetek iz Ljubljane KANALA 8.00 Jutranji program; Novice; Luč svetlobe, ponovitev 546. dela ameriške nadaljevanke; Novice 10.00 A shop 10.15 Brlog, ponovitev 20. dela španske nanizanke 10.45 Spot tedna 10.50 Karma, ponovitev 12.00 Novice 12.05 A-shop, televizijska prodaja 12.20 Video strani 14.00 in 16.00 Novice 16.15 Spot tedna 16.20 A-shop, televizijska prodaja 16.35 Dance sisseion, ponovitev 17.05 Dracula, 19. del ameriške nanizanke 17.30 Sirene, ponovitev 8. dela 18.20 Generacija transfor-merjev, ponovitev 26. dela 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Novice 19.05 Risanke 19.10 Luč svetlobe, 547. del ameriške nadaljevanke 20.00 Izograne obljube, ameriški film 22.00 Dežurna lekarna, 49. del španske humoristične nanizanke 22.30 Magnetoskop, kontaktna glasbena oddaja 23.00 Novice 23.05 A-shop, televizijska prodaja 23.20 Spot tedna 23.25 Video strani MMTV - TELE 59 8.30, 12.00 in 15.00 MMTV shop 16.00 Santa Barbara 16.45 Kamera na potepu, ponovitev 17.15 Čas odločitve, drama 18.40 Santa Barbara 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Triperesna deteljica, serija 20.30 Spot tedna Žive scene 20.35 Turistično okno Kompas Holydays 20.45 Preprosti ljudje, kriminalka 22.30 To je ljubezen, ponovitev 23.00 Sanje in resničnost, dokumentarna oddaja 23.30 Tv shop 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški spored 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen 12.45 Sledge Hammer, humoristična serija 13.10 Svet odkritij, dokumentarna serija 14.00 Bodočnost, ameriški film 15.25 Risanka 15.35 Izobraževalni program, ponovitev 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 18.15 Kolo sreče 18.50 Dokumentarna oddaja 19.30 Poročila 20.15 Zabavno-glasbena oddaja 21.10 Kulturna panorama 22.10 TV dnevnik 22.20 Moč denarja 22.30 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 16.40 Slika na sliko, ponovitev 17.25 Evropska nogometna liga 18.25 Joseph Conrad, serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Družina Churchill, dokumentarna serija 21.10 Coltrane v cadillacu, humoristična serija 21.35 Angel Falls, serija 22.25 Pomoč 911, dokumentarna serija 23.05 Fluid expo AVSTRIJA 1 6.10 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški program 9.15 Poletje s tjulenčkom Selikom, norveška nanizanka 11.15 Lov za velikim diamantom, ameriški film 13.00 Otroški program 14.20 Otroški program 15.30 Mini Čas v sliki 15.40 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 Obalna straža 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata dekleta 18.00 Ne od slabih staršev 19.00 Zlata dekleta 19.30 Čas v sliki 19.55 Šport 20.00 Pogledi s strani 20.15 Nogomet, prenos 22.20 Dežela gora: portret alpinista dr. Josepha Braunsteina 23.05 Hallovveen: Noč groze, grozljivka 0.30 Čas v sliki 0.35 Državni rezor, triler 2.05 Strašno prijazna družina 2.30 Schiejok dnevno 3.35 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 čas v sliki 9.05 Schiejok dnevno 10.05 "Jastre-barska" Wally, domovinski film 11.35 Čudovite podobe iz živalskega sveta 12.05 šport 13.00 čas v sliki 13.10 Report 14.00 Dežela in ljudje 14.25 Blagoslovljeni tim 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok dnevno17.00 Čas v sliki 19.55 Zadnji objem 20.15 Komisar Rex, serija 21.05 Zveneča Avstrija 22.05 Čas v sliki 22.30 Šiling 23.00 Nočna straža: Otroci v shovvbusi-nessu 23.50 Spremembe: S. Freud 0.35 Pogledi od strani 0.50 Mednarodna nagrada za videoumetnost 95 - najboljših 50 1.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.55 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MIHA PAVLIHA, otroška oddaja (v živo) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 ... Glasbeni videospot 21.25 EPP blok - 3 21.30 Tema dneva 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV KRANJ -POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Videoboom 40, glasbena oddaja 21.06 EPP blok 21.10 Škofjeloški kulturni utrip, ponovitev 21.40 EPP blok 21.45 Izmenjava programa LTV... Videostrani TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki preko VCR ob 18., 19.15 in 21. uri. 19.00 Pri Andreju - reportaža pripravili Valerija, Bojana in Dejan 20.00 Muzej v Železnikih -1. del ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 A tema dneva 18.38 Kino-fonija 19.08 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.40 Informacija - zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 11.20 Kdo bo koga 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 KINO Pesem tedna 14.00 <3 I danes 14.30 PlaninsKo ^ kotiček 15.30 Dogodki" RS 18.00 Gorenjska o» a 18.20 Music machine • 24.00 Študentski pro9ran Kranj R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 *>JJ| na UKV stereo 88,9 %J dajnik Grad) ter 95 * nik Kovor). O turizmu bomo govori" kakšno dobro gostilno. SJ"J bomo pozabili na lotosi, i tržiškega konca, ob 1*f2 16.17 bomo prisluhni'', Deutsche VVelle, pa 58. zanimivost bomo pove ja Pod kozolcem se bo*36 17.30, pokrovitelj pa b° r, za nagrado. Zaključili v novostmi iz uredništva & ga glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.20 Haj*! odnišnica 8.00 Nočna JM (OKC) 8.30 Telegraf 10-00 »J slike 10.30 Novice H-O"^ niški CIK CAK 12.00 BB^'J jelen« čila 15.30 34. lekcija ^tm ONE TO ONE 16.30^05551 osmrtnice 12.30 ZimzeleJ , dije 14.00 Melodija te%nll Popoldanski telegraf 1^nđ|«« Domače novice 17.00 (vodi Alenka Bole Vrabec; 1 Voščila 18.30 BBC novic9 Pogled v jutrišnji dan RŽIRI G 40 5.30 Jutranja kronika •>• zgodovinski spomin 6.2° Jg in dogodki 7.30 Slovenska ym ka 8.30 Oddaja za up°*rt 9.30 Nasvet za kosilo »-^.J bo izbirate poslušalci J^, i visne informacije 11-0%l| vaših vprašanj in Pob„aJ\ Škofjeloških 6 14.30 Bffjf mali oglasi 15.00 Dogoc* d - jutri 15.30 RA Slovenci Napoved programa činske športne igre 17-0?^ na 4. radijski mreži l*^«. dstavljamo narodnozao samble 19.30 Odpoved P' R RGL KRIM: 100,2 MHz MHz - LJUBLJANA: 10* 5.00 Jutranji program -\ Lakič 5.15 Novice 6.15. e 7.00 Horoskop 7.15 No»' i Vreme 8.00 Dopoldne j-j Pfeifer 8.15 Napoved °M 8.30 Jutro je tudi takšno *|i iri.il o\/r--r ~u 4 n .------------*»»nt. ™., t\\F. JOHNNY MNEMONIC ob 16. in 18. uri STORŽIČ amer. a.fl ».„ film POTOPLJENI SVET ob 16., 18.30 in 21. uri t&X*&\Wi mlad. film WILLY 2 ob 18. in 20. uri BLED zgod. spekt. SRCE ob 20. uri ŽELEZNIKI amer. psih. drama CLAIBORNE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. dram* ŽIVLJENJE ob 20 Odprte strani Zo *** THALER, slovenski zunanji minister STRAN 22 diplomacija ne more z glavo skozi zid Evi JoVr«pa in Združene države Amerike so zainteresirane za uspešen bo n °* 'ta**Je m Slovenije, vendar se nihče zaradi nas z Italijo ne Prepwal, pravi zunanji minister Zoran Thaler Marijan Masterl DOMOVINA NEKDANJIH POTUJOČIH BRUSAČEV Trnuljčica Rezija se prebuja STRAN 25 J^tvanca, sedež občine in osrednji kraj Rezije Rezijanska godca. Ta dva vedno sedita teko, da je godec z gosli (citro) na desni strani, na levi godec, ki igra na čelo ali na bas (bunkolo). Godca igrata na leseni mizi, da violinist lahko udarja z nogo na les in si daje takt. Ta dva sta se iz tega razloga spravila na sani. Slika je nastala 24. 2. 1974 v vasi Bila foto Milan Štrukelj) -foto arhiv GNI ZRC SAZU POGLEDI forenjitf!- Se z gorenjskega juga ozremo na lihocln 1 Zai%°d- Natančneje: na tisto, kar je Ponuja ° od Gorenjske. Priložnost za to nam ^°VensU°^osta 'n vedno aktualna obravnava "eZahod -taliiansKin odnosov- Očitno je, da ?av?eto ' s.°sedje v zadnjem času nenavadno ^titie D°zlraJ° na našo stran in na razne ^Čudn8^0 vanJ°- Rekli boste: sa) t0 ni ^uično^0''° SO zmeraJ počeli, gospodarsko, ?ci ; ' VoJaško, kulturno in nekulturno... bf,Je' o treba GORENJSKEGA JUGA je ugotoviti, kaj imajo za Qhje „°.Pot- Njihovo poseganje na našo RerstQa ca» načini pa se spreminjajo. Mivna s.eJ°že Košnjek in Marijan Masterl, *Qil°dnoCa tQkratne priloge, podala na V ^ezijo)tran (prvi v Kanalsko dolino, drugi 5Wj7 J Sem se v nedeljo, 22. oktobra, tja h- Zr Jam- Na Matajur, južno od prvih A/ °^edo°^Vne %ore oeneških Slovencev sem Zahodno od nas !?^r^a'po Benečiji in se nato spustil ob ?f°dov,w. Znamenite Landarske jame. Ta je res pravo naravno in ed°ve. j,0 Čudo. Vsi, ki so doslej prebivali v njej, so zapustili svoje ^°.^ino U/laJdemo vitrino z zobmi jamskega medveda in kamnito *0i° uPorhyter*50 Predzgodovinski prebivalci trli žito, prvi kristjani pa *° uTedu,■ jab kot posodo za krstilno vodo. Rimljani, veliki gradbeniki, *Vp»,'jr» vhnH ,M_____ur. u—it.t____ul.a: ...l JS-__ det^Če.y-^Pd in zgradili kanalizacijo, Langobardi vrh nje priredili Z*'0, ki g • človeškega ustvarjalnega poseganja v jamo pa je vsekakor SkUnn■l4?Z v njej opravil mojster gradbenik Andrej iz Loke, ki je s ^imej Spremenil v poznogotsko cerkev. j'9"'- Sic^^^ialnega sodelovanja Slovencev s kranjske in z zahodne s svo'^Q ^e stvar taka: ^osavje, zemeljsko območje, ki ga odmaka T°Sočiem ji pritoki> Je ze dol8° nesporno slovensko. S Podravjem in °^or na£e drugače; v slednjih bijemo stoletni boj z Nemci in Italijani. re kakor smo bili rekli, je s svojimi vojščaki odrinil v J °Vo 0D orn°vino Slovanov, veliko množico Slovanov pobil, vse so ga Slovani tu nenadno napadli in še ni mogel \ udarii pJa r°k svojega oprode, je prvega, ki mu je prišel na to 0 je bf°riaio> ki J° je nosil v roki in ga ubil." Z T°> vend °ko^i ^eta Navedena dva stavka sta vse, kar nam je tku 16 ti zadostuieta za potrdilo, da je bila soseščina trda. V oletja so na gorenjski jug, v bojih za idrijski rudnik živega srebra, večkrat vdrli Benečani. Najhuje pa je bilo proti koncu 1918., ko so se na črto razvodnico med savskimi in soškimi vodami obotavljivo priplazili italijanski soldati. Leto dni prej so bili pri Kobaridu povsem potolčeni, nakar so po zlomu Avstro-0grške brez boja zasedli vse, česar v boju niso mogli. Po pravni sankciji, ki so jo za svoje početje pridobili v Rapallu, so četrt stoletja pogledovali z močno utrjene primorske meje na gorenjsko stran. V pogodbi, podpisani 12. novembra 1920 v italijanskem letovišču, so za "večne čase" začrtali naslednjo mejo: Peč-Jalovec-Triglav-Možic-Porezen-Blegoš-med Davčo in Novaki-Hotederšica-Planina-Javor-nik nad Cerknico-Biška gora-Snežnik-Kas-tav-vzhodno od Matulj-morje... Večna meja je trajala nepolnih 23 let. Prečrtali so jo gorenjski in primorski partizani, združeni v enotah IX. korpusa. Zmaga zaveznikov je njihovo dejanje potrdila, zadnjih 50 let je meja spet na Soči in morje adrijansko spet buči slovansko. Za večno? Besedovali smo o letih vojne. A ta so bila k sreči maloštevilna v primerjavi z leti in stoletji miru, v katerih je ob meji potekalo nadvse bogato sodelovanje. "V Evropi je le eno samo mesto, kjer se tri velike kulture, ki so soustvarjale sodobno zahodno civilizacijo, še danes vsakodnevno stikajo in soočajo. To je obsežna regija ob skrajnih verigah Vzhodnih Alp, ki sega od ravnine ob srednjem toku reke Donave do severnih jadranskih obal. Tu že tisočletje in pol, odkar je slovanska naselitev v VI. stoletju prav na tem ozemlju segla do območij, ki so jih naseljevali Germani in Latinci, živijo drug ob drugem ljudje latinskega, germanskega in slovanskega izvora in kulture. Če smo določnejši, se tu stikajo Furlani, Korošci in Slovenci, stikajo se zgodovinske dežele Furlanija, Koroška, Slovenija. In prav v teh krajih so v teku štirinajstih stoletij ta ljudstva znala, ne glede na spremenljivo politično in upravno porazdelitev teritorija in njej navkljub, ustvariti oblike srečevanja, sodelovanja in družbeno-kulturne integracije, ki so v mnogočem čudovito prefigurirale tisto združeno Evropo, o kateri danes sanjamo." Poročilo o pogledu na zahodno stran smo sklenili z besedami, ki jih je izrekel furlanski zgodovinar Gian Carlo Meniš, ravnatelj Škofijskega muzeja v Vidmu. Njih sporočilo je optimistično; vendar spričo vsega navedenega ne bo odveč, če si pridržimo primeren odmerek zmernega pesimizma. Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran ti I Kranj, 27. oktobra 1995 (A Slovenci za državnimi mejami V vseh državah, s katerimi meji slovenska država, živijo Slovenci. V Avstriji in na Madžarskem imajo položaj manjšine, v Italiji, kjer je Slovencev največ in je njihovo poselitveno območje največje, je stopnja zaščite različna (v Kanalski dolini uradno za Italijo Slovencev ni), na Hrvaškem pa Slovenci nimajo položaja manjšine. Manjšine z večjezičnostjo so pomemben dejavnik sodobne Evrope. Imamo jih za mostove med narodi in državami, ponavadi pa postanejo manjšine in stopnja njihove zaščite aktualne, če se v odnosih med državami sosedi kaj zaostri. Kratko, take izkušnje imajo pač manjšinci, vedno potegnejo oni. Danes je pred vami doslej najpopolnejši pregled položaja in razmer, v katerih živi del manjšine v Italiji, v Reziji, za katero marsikdo v Sloveniji niti ne ve, kje je (čeprav je tik za italijansko-slovensko mejo na Bovškem), in v Kanalski dolini, s katero smo Gorenjci mejaši, z delom te doline pa smo Gorenjci v času Habsburške monarhije celo bivali skupaj. Kanalcemje pretekli teden uspel veliki podvig: organizirali so mednarodni simpozij o večjezič-nosti na evropskih mejah s primerom v Kanalski dolini. V Kanalski dolini sobivajo Italijani, Furlani, Slovenci in Nemci. Zadnji trije so manjšinci in zgodovina se je z njimi vedno igrala ter jim prinašala slabe čase. Med njimi zadnje čase vsaj nasprotovanja ni. Začenja se sožitje. Posebej za to prilogo smo se pogovarjali z ministrom za zunanje zadeve Zoranom Thalerjem, ki je nadrobneje opisal položaj manjšine, tudi v Avstriji, ter politiko Slovenije do zamejcev. Po njegovem mora Slovenija pomagati manjšini, ta pa lahko pomaga tudi nam, glede na to, da živi v Italiji in Avstriji, ki sta Članici Evropske unije. Prav tako pa razjasnitev slovenskih stališč do položaja slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Sloveniji objavljamo originalno besedilo memoranduma, ki ga je slovenska vlada dala italijanski, ta pa nanj še ni dogovorita. J. Košnjek Gorenjsko ureja uredniški odbor: zgodovinar Jože Dežman, sociolog Emil Milan Pintar, filozof Miha Naglic, novinarka Marija Volčjak in odgovorna urednica Leopoldina Bogataj. Fotografija: Gorazd Šinik N E R V U Zoran THALER, slovenski zunanji minister Diplomacija ne more z glavo skozi zii Evropa in Združene države Amerike so zainteresirane za uspešen dogovor Italije in Slovenije, vendar se nihče zaradi $ z Italijo ne bo prepiral, pravi zunanji minister Zoran Thaler Včeraj ste sprejeli novo vodstvo Narodnega sveta koroških Slovencev. O čem ste se pogovarjali? "Sestanek je bil namenjen seznanitvi s sedanjim stanjem med manjšino na Koroškem po spremembah, ki so se zgodile po neposrednih volitvah narodnih predstavnikov in predsednika te pomembne narodnostne organizacije Nantija Olipa. Obravnavali smo običajne teme, kako bi okrepili sodelovanje med manjšino in Slovenijo, kako bi povečali možnosti, da Slovenija pri avstrijskih oblasteh na Dunaju in v Celovcu doseže vsaj kakšne premike pri reševanju stalnih problemov, ki tarejo manjšino, od neposrednega zastopstva manjšine v reprezentativnih telesih, predvsem v deželnem zboru Koroške, problema medijev, kjer vemo, da manjšina še vedno ne more spremljati slovenskih programov, ne dobi pa frekvenc za svojo radijsko postajo, do problemov otroških vrtcev, šolstva in tako naprej. Soglašali smo, da je treba okrepiti gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Koroško. Pri Narodnem svetu bo delovalo več odborov in komisij, med katerimi bo gospodarski odbor zelo pomemben. Tudi sam menim, da bi potrebovali skupno strategijo, kako bi povečali poslovno sodelovanje in preprečevali take akutne probleme, kot je sedaj IPH in še nekatere druge firme, ki so na robu stečaja. Gre tudi zato, da bo Slovenija morda preko izvozne družbe ali kakšnega drugega mehanizma dolgoročneje spodbujala poslovno sodelovanje." Ste morda govorili o enotni organizaciji Slovencev na Koroškem? Narodni svet je ena komponenta, Zveza slovenskih organizacij pa taki organiziranosti nasprotuje. Kakšno je stališče Slovenije? "O tem smo se pogovarjali. Predsednik Nanti Olip in podpredsednik Pavle Apovnik sta ponovila stališče Narodnega sveta. Sam sem povedal, da gredo stvari v pravo smer, in da so te spremembe pomembne, ne smemo pa biti nestrpni, saj bo čas prinesel svoje. To so velike spremembe in tako šibko tkivo, kot je manjšinsko, jih težje prenaša. Revolucije in radikalni rezi niso potrebni, prizadevati pa si je treba, da se narodna skupnost čimbolj poveže in navzven govori enoglasno, navznoter pa omogoči ohranitev pluralnosti." So možnosti za rešitev IPH v Žitari vasi? "S tem primerom se včeraj nismo ukvarjali. Tej problematiki je bližje gospodarsko ministrstvo. IPH je primer, kakršne je treba v prihodnje preprečevati z bolj dodelano in resnejšo gospodarsko politiko." Predstavniki Slovencev na Koroškem opozarjajo, da Slovenija nima državniškega odnosa, usklajene politike do manjšine. Predlagajo ustanovitev posebnega gremija, bodisi pri predsedniku države, vlade ali zunanjem ministru, v katerem bi predstavniki strank in institucij, ki imajo kaj opraviti z manjšinami, oblikovali politiko. Kaj menite o tem predlogu? "Mislim, da so to koristna razmišljanja, ki spodbujevalno vplivajo na zavest, da je pomemben državniški interes, ne pa strankarski. Taka razmišljanja imam tudi za resen napotek tistim, ki so sedaj odgovorni za odnos do manjšin. V našem ministrstvu imamo poseben urad in državnega sekretarja, ki je zadolžen za Slovence po svetu. Posebej pomembna se mi zdi parlamentarna delovna skupina za slovenske manjšine, ki jo vodi poslanka Jadranka Kocjan - Šturm, pa tudi sam odbor za mednarodne odnose. Moja želja je, da bi na tej parlamentarni ravni, ki združuje vse stranke v parlamentu, bilo več iniciativnosti in ambicioznosti pri sprejeman- ju strateških odločitev. V zunanjem ministrstvu smo osnutke resolucij o položaju slovenskih manjšin v zamejstvu, zakonov, ki naj urejajo odnos Slovenije do njih, tudi financiranje, in osnutek deklaracije, ki naj svetu pove, v kakšnem položaju so slovenske manjšine, predvsem v Avstriji in Italiji, pripravili. Sedaj naj parlament osnutke dopolni in sprejme. Upam, da bodo te aktivnosti živahnejše." Na letošnji proslavitvi 75. obletnice koroškega plebiscita je smel nastopiti tudi slovenski govornik. To je bil dr. Valentin Inzko. Ali ocenjujete, da je to resen znanilec spremenjene politike Avstrije do slovenske manjšine ali pa le poteza za zunanjo rabo? "Mislim, da smo že kar obremenjeni z iskanjem najdrobnejših signalov primernejšega odnosa do slovensko govorečih državljanov Avstrije. V sedanjih razmerah so tudi taki signali dobrodošli, vendar s tem vsi problemi še niso rešeni. Upam, da se bo okolje, v katerem živi manjšina in ki je včasih kar precej obremenjeno z včerajšnjostjo, bolj usmerilo v prihodnost in v evropskem povezovalnem duhu gledalo tako na manjšino kot na južno sosedo Slovenijo. Pričakujem, da bo tudi manjšina znala izkoristiti novonastali položaj z vstopom Avstrije v Evropsko unijo. Ko govorimo, kaj naj Slovenija stori za manjšino, kaj počne prav in kaj narobe, se moramo tudi vprašati, kaj lahko manjšina stori za Slovenijo. Slovenci na Koroškem znajo najmanj dva jezika, poznajo slovenske in avstrijske razmere, so državljani Evropske unije. Zato morajo znati izkoristiti položaj, ko tudi avstrijska uradna politika podpira vključitev Slovenije v unijo in postati most za sodelovanje, tudi obmejnih regij. Seveda pa mora tudi uradna koroška politika spoznati, kakšne prednosti ima zaradi slovenske manjšine." Je položaj slovenske manjšine v Italiji slabši kot v Avstriji? Je veliko bolj vpeta v nerazrešena vprašanja v odnosih med državama kot v primeru Avstrije, kjer je meddržavnih problemov manj? Kaj terja Slovenija za svojo manjšino v Italiji? "V zadnjem času se več govori o slovenski manjšini v Italiji zaradi naših odnosov z zahodno sosedo. Vprašanje preživetja manjšine pa je na Koroškem bolj pereče. Slovenska manjšina v Italiji je številčno, ekonomsko in medijsko precej močnejša. Ima tudi več institucij, ki lahko kljubujejo asimilaciji. S strani italijanske države je tudi več ukrepov, ki delno izpolnjujejo manjšinske potrebe, čeprav veliko manj od normalnega stanja. Gre za primerjavo med slabim in manj slabim. Položaj je precej daleč od normalnega stanja. Ko se primerjajo ukrepi in pravice, ki jih uživajo manjšine v Sloveniji s pravicami slovenske manjšine v Italiji, je rezultat za Italijo porazen. Ena proti tri, če ne ena proti štiri v korist Slovenije. Slovenci v Italiji in Avstriji vsega tega, kar imata manjšini v Sloveniji, nimajo. To so za Slovenijo v odnosih s sosedi ključna in prednostna vprašanja. Mi smo za pogovore z italijansko stranjo sestavili daljši memorandum o položaju italijanske manjšine v Sloveniji in slovenske v Italiji, ki povzema najnujnejše zadeve, ki bi jih bilo treba za manjšino urediti. To je diskriminatorski položaj slovenske manjšine v Italiji v primerjavi z drugimi manjšinami, predvsem z nemško in francosko. Slovenci nimajo urejenega položaja kljub slovesnim obljubam italijanske oblasti leta 1976 ob ratifikaciji Osimskega sporazuma. Stalen problem je financiranje kulturnih ustanov Slovencev, ki so italijanski davkoplačevalci. Gre za pomembna vprašanja poprave krivic predvsem iz časov fašizma, kjer so največji problem zgubljeni narodni domovi na čelu s tržaškim, ki je bil požgan že julija 1920, ne da bi se takratne oblasti pretirano vznemirjale zaradi tega, in še danes ni v slovenskih rokah. Problem je delitev manjšine in vztrajanje, da so slovenskogovoreči ljudje v Benečiji in Reziji nekaj drugega kot na Tržaškem in Goriškem. Sola v Spetru Slovenov, kjer je ogromno učencev, mora biti zato zasebna, ker oblast na tem območju ne priznava slovenske manjšine. So še drugi problemi s področja šolstva, uporabe slovenščine v javnosti in spremenjenih priimkov z obdobja fašizma, kar mora italijanska država brezplačno vrniti v prvotno stanje. Seznam je zelo dolg. Na italijanski državi je, če je res demokratična in zavezana človekovim pravicam, da to praktično dokaže tudi na primeru slovenske manjšine, kot je to deloma storila pri nemški in francoski." Memorandum ste izročili italijanski strani? "Memorandum je bil izročen zunanji ministrici Agnellijevi. Dogovorjeno je bilo, da bo italijanska stran v kratkem sporočila, katere ukrepe je pripravljena sprejeti in uresničevati takoj in o katerih bi se morali še pogajati na mešani komisiji za manjšinska vprašanja. Slovenija bo pri teh zahtevah vztrajala in to ne skupaj v paketu s problematiko bivših optantskih nepremičnin, ki gre vedno bolj na stranski tir." Je Italija že odgovorila? "Zaenkrat uradno še ne." Kaj pa zahteva Italija od nas glede svoje manjšine? "Italijani na pogovorih nikoli ne izpostavljajo problema italijanske manjšine pri nas, čeprav želijo sicer dajati videz, da to počno. Ispostavljajo edinole delitve manjšine po osamosvojitvi Slovenije in Hrvaške, kjer naj bi pri sodelovanju obeh delov manjšine čimbolj zmanjšali vpliv meje. Upam, da se zavedajo najbolj galantne rešitve, ki bi nastala, če bi bila Slovenija xn , Hrvaška v Evropski uniji. Pa tudi j. vprašanja, ki jih Italija tako rada izpoS bi se na ta način enostavneje rešila- ^ Kje so sedaj obtičali pogoy0^ Slovenijo in Italijo? "Zaenkrat je zadeva obtičala v R"11 še nismo prejeli uradnega odgov0^ možnost, da bi sprejeli minimalistič"0 J promisno rešitev uresničevanja ^,rVfl sporazuma glede vprašanja optan j premoženja. Rečeno nam je bilo, nie upoštevamo signalov iz tiska, ker t° "(l uradni odgovor. Glede tega se nam ^ trenutku ne mudi. Če bo odgovor ne^0ti bomo to sprejeli z obžalovanjem, ker ^\ tudi drugi, tudi Združene države A11! jIf, naklonjeni, da se na tak simbolni, m1 ^ listični način spravi stvar z dnevneg3 Če v tej fazi to ne bo mogoče, se s te j bomo več ukvarjali. Menim, da smo p°. preveč energije za rešitev problema,*1 K rešen že s prejšnjimi sporazumi- v kakršnekoli nove rešitve bi še bolj SP J strasti na obeh straneh meje. Bolje Je^ postaviti na stranski tir in se ukvarjat' pomembnimi zadevami v slovensko-i*3 >\ kih odnosih. Slovenija je pripravljen3 J ničiti sporazum iz leta 1983, ki je bil p0' j izmenjavo not leta 1992. V Luxembufg ^ nabralo na računu že nad 20 m'1^, dolarjev. Italijanska stran bo morala sp' ti, da so med državama veliko pomen1 vprašanja, in da bi ji sodelovanje 1 ]( prineslo več kot sedanje napenjanj• Upam, da bomo v kratkem z Italijo p° L sporazum, ki bo omogočal prehod osebnimi izkaznicami. Odločamo se s3^ o datumu podpisa sporazuma. PripraVTjjf tudi nekateri drugi sporazumi. Taka ^ naj bi vse skupaj pripeljala v mirneje Večina članic Evropske unijej^jt našo vključitev. Tudi Združenj^ Amerike izražajo ta interes^l^A doživlja grajo. Kako to, da seJj^A^ omehča oziroma je ne omehčajol ^ "Tu moramo biti realisti. Države j svoje interese, tako kot naša, in skladno z njimi. Nerealno je pričak0 ^ bi države zaostrovale odnose z Ital'J0 p Slovenije in zaradi tega napihnjene^ blema, ki ga, roko na srce, na za. :et razumejo, čeprav se že dolgo kuha »n pojasnjevanj od nas in Italije veliko, s A pa na različne viže. Kljub temu je na ^1 težko srečati politika in diplomat3-^ vedel, za kaj gre. Zaradi takih zadev &j nihče verbalno in politično dvobol, Italijo, ki je članica Evropske unije, ^ drugih zahodnih zvez. Za Združene Amerike je glavna "letalonosilka" v 1 Jt Sredozemlja. Vsi menijo, da jc ta F jtf nepotreben in vsi so za to, da se ga re§ Q pij prepričanju, da ima Slovenija forma'0^ { so vsi za kompromis, sprejemlj,v strani. " V Italiji se utegne spet_0 vlada. Bo to vplivalo na odn^ državama? , ^ "Kljub temu so signali, ki prihajaj0 .j čase iz Združenih držav Amerike, P*y^ dane ob naših srečanjih z Američan1-^ no s pogovorom dr. Drnovška z predsednikom Clintonom, in obisk« ladij v Kopru, pomembni. ^Prtfajjj"'1 kontekst našega pogovarjanja Z } vse to dogajanje opazuje*. Za Italij0' kot je, je tvegano sprejemati neke sp m na hitro. Kaj lahko se zgodi, da p3^ „/] da bodo nove volitve, in je lahko, n J delo zaman. Lahko pa razvnema s j4 spodbuja notranjepolitične boje, P] na Tržaškem, kjer je ta tema živa 1 ker je uporabna tudi na volitvah- Nadaljevanje na 2~' Nadaljevanje z 22. strani! h^Zaereba prihajajo za razliko od OOlSjpodbudnejše vesti o pripravi j enos-t-^£jPorazum s Siovenijo. To kaže na spoznanje Zagreba, da je za hrvaško Slovenija zelo pomemben dejav-j11*- Zapiranje dostopa Slovenije do odpr-ega morja za Hrvaško ni tako pomembno, ot Je pomembna Slovenija za hrvaški ostop do Evrope, tako glede prometnih °t političnih povezav. Posledica tega so udi izjave, da je treba odnose s Slovenijo Urediti. Po hrvaških volitvah, posebno če bo nastala močna pozicija in šibka opozicija ter *tem trdna vlada s podporo parlamenta, za pogovore s Slovenijo ne bo nujno slabo. Pot o dogovora bo olajšana. Ko bo sklenjen °govor o najbolj odprtih vprašanjih, Pfedvsem meji na morju, bo to vendarle ^Porazum, ki bo vsakemu nekaj dajal. Realno je pričakovati, da v meddržavnih pnosih nekdo dobi vse, drugi pa nič. V akln Primerih je pomembno, da ima vlada 2a ratifikacijo sporazumov večino v parla-"^ntu. Mi imamo s Hrvaško vsaj eno slabo ušnjo: gospodarski sporazum, ki je bil Podpisan, ni bil ratificiran, ker ni dobil P°opore v hrvaškem saboru." j~gterg^ bodo glavne zunanjepolitične ^~p£°lti_ Slovenije v prihodnjih mese-'^-J£daj bo podpisan asociacijski 5~^&n z Evropsko unijo? Mi bomo še naprej garali, če tako rečem, a ključnih področjih slovenske zunanje P°litike. Glede Evropske unije si bomo Pr,zadevali, da bo ta sporazum končno Podpisan proDicm je> da stvari niso visne samo od nas. Slovenska diplomaci-torišča priložnosti, ki se pojavijo, ne 0re pa delati čudežev. Če so zunanje ^olišČine neugodne, potem z glavo skozi k °e moremo. Lahko pa zagotovim, da °mo izkoristili vsako priložnost. Naš amen je nadaljevanje sodelovanja s srednjeevropskimi državami, predvsem v Cefti, Jer borno 1. januarja prihodnje leto postali tuH*!1, To bo dalo precej prostora za dihanje, dl gospodarstvu. Mislim, da tisti gospo- vedtVeniki' ki so zavonJali to Pril°žnost' oo, da so to trgi, ki bodo nadomestili gubljene ali tiste, ki se zapirajo. Tisti, ki so in pmerili na Madžarsko, Češko, Slovaško do t Sk0> ne obžaluJeJ°- Cona ob Baltika sed • rana bo Pridobila na veljavi. Naša j , JnJa menjava je realtivno majhna in tniP se zgodi, da bomo prišli s 100 jard °n°V dolarJev letne rnenjave na mili-z £° d.olarJev. V načrtu je kar nekaj stikov dst V° vklJučno z obiski najvišjih Pre_ iŠČalVnik°V naše države- Slovenija bo izkor-v B a možnosti, ki jih daje možna pomiritev ne °*ni- Že sedaj smo prisotni, čeprav tega kem am° na veliki zvon. Na gospodars-Sod SeJmu v Zenici je bilo dve tretjini eluJ°cih podjetij slovenskih. Prepričan °bn da ^° ob državah, ki bodo financirale Posl°VltVeni plan za Bosno' precejšen del naš 3 °dpadel na Slovenijo. Dobro deluje infoa arnbasada v SsAJjcvu in pomaga z Xu/macijami. Odprli smo generalni kon-Mak V Splitu- Tudi z drugimi državami, °niJ° in Hrvaško, bomo izkoriščali Ponn°St Sodelovanja. Menjava s Hrvaško vam°Vno raste. Odnosi z Združenimi držanoga Perike so strateškega in prednost-Slov pornena. Prizadevali si bomo, da se ža eniJa v ameriških očeh stabilizira kot jenSnJa vreden partner. Potem so oddal-jati države, kjer tudi poskušamo ustvar-£atoprostor za slovensko gospodarstvo. Sesta i!6 mi tudi udeležujemo določenih *el0 n ' na primer neuvrščenih, ker je to n^0^.0cfm priložnost, da uredimo odnose z tetnedržavami> ki morda niso prionuli p23 SloveniJ°' so Pa pomembne. Če po nani .Vropi ne rabimo vize za potovanja, če restr"k -° Uspel° s Kanado, ki ima izrazito n^rob tlVn° Vizno politiko' ne DO nič lati ^ če nam to uspe tudi s kakšno SKoameriško, azijsko ali afriško drža- vo. Morda bo to koristilo manjšemu številu državljanov, saj je tudi res, da ni države, kjer ne bi srečal Slovenca. Imamo okoli 35 diplomatsko-konzularnih predstavništev. Morda bomo odprli še tri ali štiri, da bomo pokrili še nekaj belih lis. To pa je skrajni domet Slovenije oziroma Slovencev kot davkoplačevalcev." Kje so te bele lise? "Verjetno bo nekaj treba urediti s Turčijo, ki je zelo pomembna država. V Afriki nimamo nič, razen v Kairu, ki pa je bolj arabski svet. Morda bomo izbrali Južnoafriško republiko zaradi ekonomskih interesov. Potem je Portugalska, s katero imamo zelo dobre odnose. Predsednik vlade je bil pri nas. Je važna članica unije in ne želi, da se jo pokriva iz Madrida. To bi bilo pomembno tudi zaradi portugalsko govorečega sveta. Morda pa še v perspektivi Indija, kjer tudi nimamo predstavništva." Po tem, kar ste povedali, ni res, da nimate zunanjepolitične vizije, in da je naša zunanja politika neuspešna. To se sliši celo iz koalicijskih, vladnih strank. "Tu gre za veliko demagogije in poskuse poceni pridobljenih političnih točk, kar jemljem z nasmehom oziroma z rezervo. Stranke potrebujejo teme za razprave, tudi če so umetne. Problem nastane takrat, ko se s tezami, da je zunanja politika neuspešna, da ne ve, kaj hoče, da nočemo v Evropo in s podobnimi neslanostmi, začne nastopati v tujini. Nekega tujca, pomembnega, ki ne ve veliko o Sloveniji, s tem zmedeš. Najlažje mu je ob priložnosti, ko se odloča tudi o Sloveniji, reči: pustimo, saj sami ne vedo, kaj hočejo. To pa je neposredno delovanje zoper interese Slovenije. Na tak način se slabijo naše pogajalske pozicije. Sem pa prvi za to, da se doma o tem razpravlja državniško, da se išče in najde nacionalni, medstrankarski konsenz, in da se zunanja politika ne uporablja za notranjepolitične boje. Odbor za mednarodne odnose v parlamentu bi moral prevzeti večjo odgovornost. Poslušamo: mi želimo delati politiko, mi želimo delati strategijo, ne samo potrjevati tisto, kar nam prinesete. Ko pa uslišimo to željo in pridemo s tem v parlament, kot je bil primer z odnosi z Italijo, ko želimo preveriti mnenja in slišati pametne nasvete članov odbora, ki je najodgovornejši za zunanjo politiko, pa nič od tega ne dobimo. V tem smislu sem tudi podprl pobudo Marjana Podobnika, predsednika Slovenske ljudske stranke, o doseganju konsenza o najpomembnejših zunanjepolitičnih vprašanjih. Seveda pa me je zbodla uvodna ugotovitev njegove pobude, da doživlja Slovenija na zunanjepolitičnem področju "neuspeh za neuspehom". Tak način vpeljave neke pobude, ki naj bi biia konstruktivna, ni primeren, pa tudi neresničen, saj se naš položaj krepi, saj je Slovenija vedno bolj prepoznavna kot ena najuspešnejših držav v prehodu, kot edina zgodba o uspehu v tem delu Evrope, končno pa smo letos dosegli tudi deblokado pogajanj z Evropsko unijo in prišli do parafiranja sporazuma. S Hrvaško smo prišli pri mnogih sporazumih do popolnoma usklajenih besedil, čeprav smo bili v začetku leta še daleč od njih. Problemi so, vendar si jih slovenska diplomacija ni izmislila in zanje ni kriva in je zaradi tega ni treba kritizirati. Kritika je upravičena, če se po mnenju kritika slovenska diplomacija ni sposobna s problemi ukvarjati. Vendar je v diplomaciji tako, da so nekateri problemi zelo dolgotrajnega značaja. Diplomacija je lahko perfektna, vendar je nemočna, če ni primernih okoliščin. Tak primer je Bosna. Tri leta so se z njo ukvarjale vsaj tri najmočnejše diplomacije na svetu, pa ni bilo napredka. Ko so se okoliščine spremenile, kaže, da je možnosti več." Zgodovina se je igrala s Kanalci V Štirje jeziki v eni dolini Jezikovne pravice so bistven element obstoja manjšine, so ugotovili konec tedna na dvodnevnem mednarodnem znanstvenem srečanju v Trbižu na temo Večjezičnost na evropskih mejah - Primer Kanalske doline. Organizacija simpozija je bil pravi podvig za organizatorja, Slovensko kulturno društvo Planika iz Kanalske doline, ustanovljeno avgusta leta 1993, in Slovenski raziskovalni institut, izpostavo v Kanalski dolini. Znanstveno srečanje z uglednimi predavatelji in raziskovalci narodnostne problematike iz Evrope ni bilo le soočanje znanosti in raziskovanja, ampak tudi manjšincev samih. Za skupno mizo so sedli različno govoreči prebivalci Kanalske doline: Nemci, Furlani in Slovenci ter seveda večinski Italijani. Morda se kdo sprašuje, zakaj je bila izbrana Kanalska dolina. Zato, ker so v tej, okrog 30 kilometrov dolgi dolini od avstrijske in slovenske meje do Pontaflja oziroma Ponteb-beja doma štirje jeziki in štirje narodi. Zgodovina jim ni bila naklonjena, vasj manjšincem ne. Dolina je menjala oblastnike in vsak je oblikoval dolino po svoji podobi. Najprej, okrog leta 1000, so dolini vladali Oglejci in bamberški škofje. Potem, pravi zgodovina, naj bi Kanalsko dolino kupila (in nikoli plačala) Marija Terezija, ki je dala prebivalcem precej, tudi gospodarskih pravic. Do konca prve svetovne vojne oziroma do Sain Germainske pogodbe leta 1919, je bila Kanalska dolina del Habsburške monarhije: območje Bele peči je spadalo k deželi Kranjski, vse ostalo pa h kronski pokrajini Koroški. Po pogodbi iz Saint Germaina je postala Kanalska dolina del Italije. Avstrija jo je zgubila. Ta delitev ljudem na tem območju ni prinesla veliko dobrega. Vse štiri doline na območju Tromeje, Kanalska, Ziljska, Zgorn-jesavska in Soška, so bile v novih državah periferne in zapostavljene. Slovenci so zgubljali v Kanalski in Ziljski dolini, Furlani in Nemci pa v Kanalski dolini. Italijanski fašizem je iztrebljal manjšine in drugače govoreče, v Kanalsko dolino pa so se začeli priseljevati Italijani iz drugih delov države. Na Koroškem je bil po prvi svetovni vojni izveden plebiscit, v Kanalski dolini pa ne, čeprav ga je takratna Jugoslavija oziroma SHS zahtevala. Za Kanalsko dolino prelomno je bilo leto 1939. Dva diktatorja, Hitler in Mussolini, sta se dogovorila, da prebivalci Carlo Lagger, predstavnik nemške skupnosti Kanalske doline lahko optirajo oziroma izbirajo med nemškim in italijanskim državljanstvom. 8000 nemško govorečih se je odločilo za Nemčijo in se tudi izselilo, predvsem na Koroško in deloma na Štajersko. Nemško govoreči so tako postali manjšina. Po drugi svetovni vojni je bila Italija, tako kot po prvi svetovni vojni, "nagrajena". Kanalska dolina je bila, tako kot leta 1919, dodeljena Italiji. Zahteve Avstrije, da bi dobila dolino, so bile zavržene. Danes so v Kanalski dolini, v največjih krajih Trbiž, Naborjet, Žabnice, Ukve, Ovčja Dr. Mario Faleschini, predstavnik, furlanske skupnosti GORENJSKI GLAS /23. stran./ Kranj, 27. oktobra 1995 vas in Pontafelj, kjer se cesta obrne proti Vidmu, večinski narod Italijani. Slovencev, ki so aktivni, kar pomeni, da znajo jezik, ga govorijo in berejo slovensko, je okrog 1300, nemško govorečih je okrog 800, za Furlane pa podatka na znanstvenem srečanju ni bilo. Povedano pa je bilo, da predstavljajo Furlani skoraj polovico tako imenovane italijanske komponente, čeprav prihaja med Furlani in Italijani, posebno tistimi, ki so prišli ali prihajajo od drugod, tudi do napetosti. Italijanska oblast je za manjšinske jezike v šolah gluha. Posebej za furlanščino in slovenščino, ki ju v Kanalski dolini uradno ni. Slovenci kot manjšina v Kanalski dolini niso priznani, povsod drugje v Italiji pa so. Nekoliko na boljšem so Nemci, ki imajo pravico do treh tedenskih ur nemščine v prvem in drugem razredu. Kar je manjšinam skupnega, je boj za jezikovne pravice, ki so bistvena identiteta vsake narodne manjšine. Razvoj pa je vseeno poskrbel, da Kanalska dolina ni več "bogu za hrbtom" in pozabljena od vseh. Po letu 1960 in kasneje, ko so se meje evropskih držav začele odpirati (jugoslovanska se je v komunističnem bloku prva) in ko je postala Kanalska dolina tranzitno pomembna, se je v dolini marsikaj spremenilo, tudi v prid razvoju jezikov. Interes prebivalcev doline je znanje jezikov, ki jih govorijo sosedje. Skoraj 70 odstotkov prebivalcev Kanalske doline se že ukvarja s terciarnimi dejavnostmi (trgovina, turizem), 26 odstotkov jih je v industriji, samo štirje odstotki pa so odvisni od kmetijstva. In še pomemben podatek: leta 1951 je bilo v dolini 15 odstotkov ljudi nepismenih, v začetku osemdesetih let pa še 4 odstotke, delež ljudi z visokošolsko izobrazbo pa se je dvignil s 6 na 14 odstotkov. Vendarle obstoj slovenstva in slovenščine (marsikdo v dolini ima oboje za vindišarstvo, koroški "izum" po prvi svetovni vojni) ni zagotovljen sam od sebe. Asimilacija prihaja potihoma, kdaj pa tudi glasno in nasilno. Povzemam besede zavednega kanalskega Slovenca profesorja Venosija: V Italiji so še predsodki so Slovenije, čeprav je samostojna in demokratična. Pol stoletja je bila v komunizmu skupaj s Srbi, ki jih mnogi enačijo s Huni ali Turki. Biti Slovenec še vedno pomeni biti radikalec. Delodajalci ne marajo politično angažiranih ljudi. Žal imajo za politično angažiranje celo prepevanje v cerkvenem zboru. Zato moramo okrepiti svojo gospodarsko moč in končno dobiti zaščitni zakon, ki bo tudi nam dal enake pravice, vsaj na papirju, kot jih imajo Slovenci na Tržaškem in Goriškem in vsaj polovico pravic, ki jih imajo Italijani v Sloveniji. Manjšine naj bi bile most med narodi in državami. To se lepo sliši. Žal pa so manjšine večkrat kost v grlu večinskega naroda. , R E O R A Prof. Salvatore VENOSI, Slovenski raziskovalni inštitut Kanalska dolina Če so zaščitili orle, naj še ljudi Profesor Salvatore Venosi, ki dela vse življenje zajobstoj slovenstva v Kanalski dolini, vodi sedež Slovenskega raziskovalnega inštitut dolini, ostali trije sedeži pa so v Trstu, Gorici in Čedadu. Kje še živijo Slovenci v Kanalski dolini? Koliko vas je? "Kanalska dolina se razteza od avstrijske meje do Pontabbija, to je 22 kilometrov dolga meja, in od rateškega mejnega prehoda do Trbiža. Znova in znova poudarjam, da je ta del vključno z Belo pečjo še Gorenjska. Pred prvo svetovno vojno je k njej tudi spadal. Slovence v Kanalski dolini delimo na tiste avtohtone, ki imajo tu korenine, in na one, ki so se po prvi in drugi svetovni vojni sem priselili. Med 70 in 80 Slovencev živi v Beli peči, nekaj sto jih je v Trbižu, v Žabnicah okrog 200, v Ovčji vasi 70 in v Ukvah 300. Nekaj jih živi tudi na etnični meji. Računamo, da nas je okrog 1300, ki govorimo, razumemo in beremo slovensko." V svojem referatu na simpoziju ste opozorili na dramatičnost položaja Slovencev v Kanalski dolini. Nekateri slovenstvo zatajijo, da ne bi bili izpostavljeni pritiskom večinskega naroda. "Asimilacija je velika. Imamo sredstva za obrambo, vendar je okolje italijansko. Na srečo sprejemamo signal ljubljanske televizije, za kar ima zasluge zasebnik, slišimo Radio Slovenija in Trst, dobivamo pa tudi Primorski dnevnik in Novi Matajur, nekaj pa nas je naročenih tudi na Slovenca. Problem je, ker ne vemo, kje zaustaviti asimilacijo. To je tudi problem drugih manjšin. Vendar vztrajamo. Stvarnost je taka, da prej kloni Slovenec, ki je prišel iz matične domovine. Verjetno nima prirojenega tistega naravnega odpora. Okolju se prilagodi tudi zato, da ga ne bi imeli za manjšinca. Domačina, Slovenca, moraš ubiti. Tako globoke so korenine slovenstva. On drugače razume narodno J. Košnjek zavest kot mi, ki smo se šolali v slovenskih šolah in kot jo razumejo v matični državi. Zanj je to zakon. To je moje in konec." Vam italijanska država sploh kaj pomaga? "Slovenci v Kanalski dolini kot manjšina sploh nismo priznani. Benečani in Rezijani so priznani kot manjšina. Prav čudno je, da nam, ki negujemo knjižno slovenščino, ne dajo tega položaja. Ali je ta košček zemlje ob tromeji res tako nevaren, da bi se z našim priznanjem kaj spremenilo. Italijanski državi bi bilo v čast, če bi nam zagotovila pravice in obstoj. Če zaščitijo in gojijo orle, bi lahko tudi človeka, ki že 1500 let živi na tej zemlji. Nekaj malega dobimo od občine in dežele Furlanije in Julijske Krajine. Za vse ostalo pa moramo skrbeti sami. Ker je vse zasebno in na prostovoljni osnovi, je to še trikrat težje. Če bi bila slovenščina v šolah, bi bila obvezna in to bi bilo lažje. Ker pa je pri nas otrok dobrina, ki naj bi ostal tudi Slovenec, moraš skrbeti zanj in z njim resno ravnati. Razmišljali smo že, da bi pošiljali naše otroke v šole v Sloveniji, vendar smo se odločili, da jih bomo dali raje v manjšinske šole, kjer se z njimi skrbno in resno ravna, bolj kot pri vas. Otroke poučuje profesorica Šumijeva iz Ljubljane, za izobraževanje starejših pa skrbim sam." Dejali ste, da izginja slovenščina tudi iz cerkve. Včasih je skoraj vsak verujoči v Kanalski dolini znal slovenski Očenaš. Odslovitev frančiškanov iz Žabnic in Višarij je bil za vas hud udarec. "To je prefrigana politika. V Žabnicah in na Višarjah smo imeli slovenske frančiškane, Prof. Darko BRATINA, senator v italijanskem parlamentu Gost na lastnem domu Senator Bratina je profesor na tržaški Univerzi, doma pa je iz Gorice. Kako so vas kot Slovenca sprejeli v italijanskem parlamentu? "V Rimu nimam posebnih težav. Na splošno je italijanska družba odprta. Problemi so seveda v obrobnih, mejnih predelih. Tu prihaja do nesporazumov, napetosti in nepoznavanja. To vpliva na položaj Slovencev v Italiji in Italijanov v Istri." Italiji že dvajset let ne uspe sprejeti zakona za zaščito Slovencev. Zakaj? "Italija preživlja trenutno težko krizo. Ravno včeraj smo imeli v parlamentu zapleteno in hudo zadevo: odstavili smo pravosodnega ministra. To niso simpatične stvari. To so indikacije določenih težav. Italija preživlja danes v bistvu težko tranzicijo. Zato je treba tudi sprejem slovenskega zaščitnega zakona postaviti v te razmere. Po padcu berlinskega zidu je tudi Italija sredi pretresa. Italija je bil edinstven primer politične razpolovljenosti med vzhodom in zahodom. To je blokiralo položaj, sedaj pa je treba najti novo pot in to sedaj iščemo." Slovenci niso izvzeti iz teh dogajanj? "Med njimi se dogajajo podobne stvari, seveda v manjšem obsegu. Ključno vprašanje je začrtanje nove osnove in perspektive. Ker se je okoli nje vse spremenilo, se mora ona temu prilagoditi. Seveda za to ni enostavnih formul." Kadarkoli so se zaostrili odnosi med Slovenijo in Italijo, je bila vedno v igri tudi manjšina na obeh straneh. Sploh pa v odnosih med državama ni napredka. "Sam sem večkrat jezen zaradi teh odnosov. Bivšemu zunanjemu ministru in tudi sedanji ministrici Agnellijevi sem očital, da v težave vedno vpletejo manjšine. To velja tudi za slovensko stran. Ko postane manjšina predmet barantanja, je vedno slabo za manjšine. Kar se tega tiče naj se obe državi držita mednarodnih načel in naj vsaka zase demokratično urejuje zadeve znotraj svoje države. To je poštena pot. Žalostno pa je, da se moram kot Slovenec in kot italijanski državljan v državi, v kateri živim, boriti za pravice. Večkrat ponavljam in tudi našemu ministru sem dejal: ali se vam ne zdi čudno, da imate v takih kriznih razmerah, ko se pogovarjate kot predstavnik italijanske države s svojim slovenskim kolegom o manjšinah le-te za neke nenavadne goste v državi. Meni se zdi paradoksalno, da bi se moral počutiti kot vaš gost na lastnem domu." ki so dosledno spoštovali dvojezičnost. Ljudje so jo sprejemali. Zlo pa vedno prihaja od zunaj. Tudi v tem primeru so tako dolgo rovarili in pisarili na škofijo v Videm, da so frančiškane odslovili in dali začasnega duhovnika, ki se trudi in se skuša naučiti osnovnih slovenskih molitev. Spominja me na duhod-nike v Brižinskih spomenikih. Ne morem razumeti cerkvenih oblasti, da v škofiji s toliko in toliko tisoč Slovenci noče zagotoviti rabe jezika dela vernikov in namestiti duhovnikov, ki bi obvladali jezik. To je čisto politiziranje." Ali Slovenija in slovenska Cerkev ni mogla preprečiti izgona frančiškanov? "Nič ni zaleglo. Bogve, kakšni pritiski so bili. Tudi Slovenija se po moje ni izkazala. J. Košnjek Predsednik slovenske vlade dr. Janez P01 šek je bil že januarja opozorjen na a problem. Slovenska škofovska kon^re|eti. pa je za to namero vedela že dve ^ Medsebojno so si sicer pisarili, venda tiho, da ni prišlo v javnost." To je kritika obnašanja mSli^ države? "Država in njeni predstavniki se obnašati kot odrasli in zreli ljudje. Vsako kdo pride k nam, moramo znova in zn pojasnjevati naš položaj." Leta 1993 ste v Kanalski dolinh^. vili Slovensko društvo Planika^J^ velik uspeh. "Ze prej smo imeli društva, vendar i vedno pojavil kdo, ki je vse skupaj zmm' |j Sedaj smo se združili ljudje, ki smo se » na slovenskih šolah v Trstu in Gorici postavili društvo na sodobnejše tem .( Začeli smo s prireditvami. Vsak niesec najmanj ena. Prvič smo imeli proslavo, vrhunec pa je današnji sirnPnj|ii Prvič smo sedli za skupno mizo predstav ^ vseh manjšin v Kanalski dolini, ki smo pred tem skregani." Torej Slovenci, Nemci in FurlanjJ}^ sebojno sodelujete? "Pravega sodelovanja sicer ni, Je vzpostavljeno sožitje. Vsi smo ogro* ^ vendar imajo Furlani večji dotok ljud'-pa ne." Bo slovenstvo v Kanalski dolinjJ^ živelo? j jO "Upam, da se bomo obdržali. Nekate ^ nam napovedovali smrt že leta 1942, pa a 50, 60 in kasneje. Danes smo v 95. letlJ'fjj, smo še tukaj in upam, da bomo še nap^t. Kljub temu da po moje italijanskega za -nega manjšinskega zakona še dolgo ne p MŠ Tomaž PAVŠIČ, slovenski konzul v Trstu Ustava zapoveduje skrb za manjšini Kako kot konzul slovenske države v Trstu ocenjujete položaj slovenske manjšine v Italiji? "Trenutno je položaj Slovencev v Italiji nekoliko nejasen. Na eni strani so stvari, ki obetajo boljše čase, na drugi strani pa so dogodki, ki Slovencem v Italiji ne gredo na roke. Položaj Slovencev je odvisen tudi od tega, kakšni ljudje so bili izvoljeni na zadnjih občinskih volitvah. Tržaška občina kot najpomembnejša v deželi ima župana Illvja, ki je naklonjen Slovencem. Tako so postavili dvojezične napise. Nekatere stvari pa dajejo slutiti, da gre za strategijo počasnega izniče-vanja slovenstva na področjih in v oblikah, ki so za narodovo življenje najpomembnejše. Tako ima vedno večje težave slovensko šolstvo. Nekatere poteze niso direktno povezane s civilno oblastjo, na primer odhod slovenskih frančiškanov z Višarij. To je gotovo nekaj zelo hudega. Niso prizadeti samo ljudje, ampak je bila s tem vrezana rana v slovensko zgodovino. Višarje so bile vedno predvsem slovenske. Bili so poskusi, da bi to dejanje preprečili, vendar neuspešno. Tokratni simpozij v Trbižu se mi zdi za razmere, v katerih živijo Slovenci, zelo pomemben, ne glede, kakšni bodo trenutni učinki. Kar bo tu povedano, bo ostalo, tudi kot preverba dejanskega stanja. Organizacija tega simpozija je hvalevredna, saj je za mizo delovnega predsedstva sedel tudi naborješki župan. To je pozitivno." Kako naj država matičnega nafO^^ maga manjšini? Njeni predstavnj^L^ rat negodujejo, da pomoč ni zad9Ž^ (ll "Ker predstavljam kot konzul v 0f/ slovensko državo tudi v teh krajih, ^ $ povedati, da se je tako prejšnja dr*a posebno pa naša slovenska drŽava, ^ji* ustavnega načela, da moramo naše m $ ščititi na vse načine. Tudi zadnja \ e< f glede na razprtije, tudi znotraj manj slovenska država skrbela za zamejce- REPORTAŽA DOMOVINA NEKDANJIH POTUJOČIH BRUSAČEV Trnuljčica Rezija se prebuja nij^a^a'Ja od zemljepisnega središča Slove-Prat~ °.. ^eziJe- osrednjega kraja Ravance ia, je kratka. Ravne črte je le gorato*!? km. To skrivnostno in vabljivo 'etu iQo • 00 Pa Slovenci slabo poznamo. V 4 je Rezijo obiskal le vsak dvatisoči Slo venec. Zato ni čudno, če vprašate na cesti mimoidočega, ali ve, kje je Rezija. Spravimo ga v zadrego, še zlasti, če je znanec. Odgovor je običajno znan, "Zverinice iz Rezije" in rezijanski plesi. Malo je takih, ki vedo, da je poselila to odmaknjeno gorsko dolino pred skoraj 1400 leti ena izmed vej Slovanov, ki je iz Podravja skozi Ziljsko dolino zavila na jug. Prav toliko let so ti staroselci na stičišču s številčno močnejšimi Langobardi, Furlani in Italijani ohranili staro slovensko narečje, danes imenovano rezijanščina. V zapisu rezijanskih podložnikov možniške (rez. mužaske) opatije izleta 1274 so našteta Grebensko karto Rezije sta izdelala brata Henrik in Ostoj Turna. Nekoliko dopolnil avtor članka. naslednja slovenska imena: Mina, Gorjanin. Bilina, Gurič, Černigoj, Možejnja, Kuc, Sil i č (ali Žitič oziroma Zitic), Tic, Muganc, Golob, Vekeslav, Svetlic, Stojan, Ivan, Hanigoj, Juvan, Zvene, Dobligoj. Tako kot Beneški Slovenci so tudi Rezijani imeli svojo domačo ustavo s samoupravnimi pravicami. Na posvetovanja so se zbirali predstavniki iz vasi Bile (San Giorgio), Njive (Gniva), Osojan (Oseacco) in Stolbice (Stol-vizza). Vse štiri soseske so razpravljale pod lipo nasproti cerkve o skupnih potrebah na Ravanci. V tistem času je bilo okoli cerkve le nekaj hiš. Mogočno lipo sredi današnjega trga, s strokovno ocenjeno starostjo 500 let, spomin na domačo samoupravo so posekali leta 1955. Trg je zadržal spominsko ime Tiglio (slov. lipa). Leta 1400 so Benečani polatinili imena in priimke Rezijanov. Italijani so kasneje njihova imena še poitalijanili. Niso pa tega mogli storiti z jezikom. Poljaki v Reziji Rezijanska narečna govorica je v preteklosti pritegnila poljske znanstvenike. Leta 1790 je Rezijo obiskal znanstvenik Jan Potockv (1761-1815), ki je svoj potopis napisal v francoščini. V nemščino ga je prevedel Jernej Kopitar (1780-1841), jezikoslovec, cenzor in skriptor v državni knjižnici na Dunaju z naslovom Die Slaven im Thale Resia in objavil leta 1816, ponatisnil pa Fran Miklošič 1857 na Dunaju. Potockv primerja v svojem potopisu rezijanski Očenaš s slovenskim besedilom in ugotavlja podobnost obeh besedil. Navaja rezijansko štetje in nekatera imena oseb ter živali v rezijanščini in italijanščini. Dnevi tedna se v rezijanščini glasijo Nadeja, Pondijak, Tarok, Srida, Četrtak, Petak in Subota. Potopis je vreden branja. Nadaljevanje na 26. strani Osnutek memoranduma o statusu slovenske manjšine v republiki Italiji ln italijanske manjšine V republiki Sloveniji (v nadaljevanju: manjšina ali manjšine) 0(lloČb o ponovno potrjujeta veljavnost r?°ra*UmZf ' manj^n> k' J'11 vsebujejo Mirovni ^sirna. ondonski memorandum in Pogodba iz Izražata določb ^- Pr'vr*cnost d nirn t^Velcov^j301 Kopenhaškega dokumenta o Listine sv dlmenziji v KVSE, Pariške listine, 'n Je2ikovC ^.VroPe ° zaščiti regionalnih jezikov ?trokovnj ?anJšin' Zaključnega poročila srečanja i*a 1991 t»°Y 0 nar°dnih manjšinah v Ženevi °kvirtle' ^elsinškega dokumenta iz leta 1992 in ?anJSin 7°nvenclje Sveta Evrope o zaščiti S^eme avezuJeta se, da bosta v Ust Ustrezno in pravno zavezujoče vklju-2a&ito ma^?'10 domačo zakonodajo, ki ureja * Izražat ln en*kih ca„sv9Joprivrženost načelu nedeljivosti o omenjene >vinJ?DrStandard°v človekovih pravic in, v tem JSin, ' avic manjšin in pripadnikov teh man- kol ektivnjueYata si za načelo najvišje stopnje 2? Manjši,, m "nd'vidualnih manjšinskih pravic v Jektivno V °beh državah in pri tem upoštevata JSin. Potrebo po zaščiti posameznih man- ,\.Izr ^'ajŠati kn SVoJ° pripravljenost, da skušata • av >n m? nikaciJ° v svojih odnosih do tretjih t*1' y Primer^h°St' 23 s°dcl°vanJe mcd manjšina tretJih drž Via av r'h, ko manjšine živijo na ozemlju Republike Italije L.etal995 ob »ac'j. ki^Drerf'5 °b uslrezncm sodelovanju organi-p°stopck ~ stav,JaJo slovensko manjšino sproži Manjšin; sPrcJcm Zakon o globalni zaščiti LrSanizac.aiaRcPublike Italije izroči nepremičnine t-,lurnc S"1 1s,ovcnske manjšine v Italiji za h Se?nam in druge neprofitne dejavnos- 0rr»om v Tncprerničnin se za^ne z Narodnim irstu, Trgovskim domom v Gorici in Narodnim domom Sveti Ivan v Trstu ter drugimi nepremičninami, ki so pripadale Slovencem 3. sprejme ustrezne določbe ali spremeni obstoječe in tako zagotovi, da bodo slovensko manjšino v predstavnih telesih na lokalni, regionalni in državni ravni zastopali pripadniki slovenske manjšine 4. uzakoni uporabo slovenskega jezika v komuniciranju z upravnimi in sodnimi organi, še posebej uporabo slovenskega jezika, pisanega in govorjenega, za tiste člane predstavniških teles, ki pripadajo slovenski manjšini 5. z zakonom na ustrezen način zagotovi dvojezičnost uradnih krajevnih imen, tabel in oznak krajevnih imen ter napise, ki označujejo lokalne in državne javne ustanove na ozemlju avtohtone slovenske manjšine 6. s spremembo zakona zagotovi možnost poenostavljenega brezplačnega postopka na zahtevo upravičencev za spremembo tistih slovenskih priimkov in imen, ki so bili spremenjeni v skladu s predpisi 7. zakon naj bi na šolah na ozemlju avtohtone slovenske manjšine omogočil enakopravno možnost učenja slovenščine kot tujega jezika za vse, ki jih to zanima.8. Izenačila bo ustrezne predpise in prakso v zvezi z zaščito slovenske manjšine v Videmski, Goriški in Tržaški pokrajini. II. V okviru tega Memoranduma se Vlada Republike Italije zavezuje, da bo: 1. takoj ustanovila ali ponovno ustanovila vse tiste vzgojnoizobraževalne zavode slovenske manjšine, ki so navedeni v Aneksu k Londonskemu memorandumu in jih vnesla v vse ustrezne zakone Republike Italije o slovenskih šolah v Goriški in Tržiški pokrajini (zakon št. 1112 z dne 12. julija 1961, zakon št. 923n z dne 22. decembra 1973); 2. v okviru programa kulturne izmenjave za leto 1996 refinancirala in zagotovila dodatno izobraževanje učiteljev iz šol slovenske manjšine; 3. zagotovila redno in promptno financiranje organizacij Slovenke manjšine v znesku najmanj 8 mrd ITL na leto. Sredstva se nakažejo ustanovam, ki so do njih upravičene, do konca marca vsakega koledarskega leta, sredstva za 1995 pa najkasneje en mesec po podpisu te izjave; 4. omogočila Tržaški kreditni banki in Kmečki banki, da bosta na ustrezen način restituirali sredstva, ki so bila slovenskim bančnim ustanovam na sedanjem ozemlju Republike Italije odvzeta v letih od 1918 do 1943. Republike Italije korist slovenske III. Dodatno bo vlada sprejela še druge ukrepe v manjšine in sicer: 1. Dodelila bo državni status zasebni šoli v Špetru Slovenov in manjšinskim glasbenim šolam, ki delujejo v pokrajini Furlaniji - Julijski krajini. 2. Na območju Videmske pokrajine, kjer prebiva slovenska manjšina, bo zagotovila: a) uvedbo tematike v zvezi z lokalnimi tradicijami, slovenskim jezikom in kulturo v programe predšolskih zavodov; b) uvedbo fakultativne možnosti udeleženosti učencev na tečajih slovenskega jezika v vseh osnovnih šolah ter na srednjih in višjih šolah, ki imajo sedež v občinah zgoraj omenjenega območja. 3. Dodelila bo javno - pravni status Združenju slovenskih športnih organizacij pri vlogah za podporo športu iz javnih fondov. 4. Dodelila bo pravno osebnost in upravno avtonomijo za posebni regionalni inštitut za raziskovanje in razvoj vzgoje v šolah s slovenskim jezikom. 5. Zagotovila bo takšno upravno organizacijo, rabo prostora, programe planiranja ekonomskega in urbanističnega razvoja, ki se nanašajo na ozemlje avtohtone poselitve slovenske manjšine in bo upoštevala zaščito etničnih karakteristik tega območja. V ustreznih pristojnih organih naj bo zagotovljeno adekvatno predstavništvo slovenske manjšine. 6. Podaljšala bo čas in razširila območje slišnosti in vidnosti oddaj rednih slovenskih programov RAI, ki* bo pokrivala celotno zemlje avtohtone poselitve slovenske manjšine. IV. Na osnovi recipročnosti bosta obe državi predmete, ki jih manjšinske organizacije potrebujejo in uvažajo za svoje kulturne in izobraževalne potrebe, oprostili carine in prometnega davka. V. Republika Slovenija bo zagotovila: 1. Neomejen obseg in kvaliteto pravnega varstva na območju avtohtone poseljenosti italijanske manjšine v občinah Koper, Izola in Piran ter na višjih predstavniških, upravnih in sodnih ravneh, kjer je to določeno z ustavo in zakoni Republike Slovenije. 2. Z ustreznimi notranjimi predpisi čim boljše možnosti za stike in sodelovanje organizacij italijanske manjšine na območju Republike Slovenije in Republike Hrvaške. VI. Z vprašanjem narodnih manjšin se bo takoj začela ukvarjati mešana slovensko-italijanska komisija, ki bo presojala ob upoštevanju in v okviru določb bilateralnih in multilateralnih pravnih instrumentov. Ljubljana, 18. septembra 1995 R E O R A A Nadaljevanje s 25. strani Junija 1841 je obiskal Rezijo mladi pesnik Stanko Vraz (1810-1851) slovenski in hrvatski-ilirski pesnik. Njegova pesem o Reziji in njenih potujočih prebivalcih se glasi: Dalje pram zapadu u mirnom zavjeću. Stoji narod veseo ko diete u cvieću. Slabo ih kraj hrani, a ko ptice nebom veselo razhode svietom za hljebom. Poljski znanstvenik, vseučiliški profesor Baudouin de Courtenay (Jan Ignacv Niecislav - 1845-1929), ki je dolgo časa bival v Reziji, se je korenito naučil rezijanščine in pri Peter-burški carski akademiji izdal svoja številna dela o Reziji. V rokopisu hranijo gradivo za obsežen rezijanski slovar. Njegov vodnik in spremljevalec po Reziji je bil domačin Antonio Siega - Mench (1841-1908). Preidimo iz zgodovine v današnji čas in k opisu Rezije. Od Bovške kotline jo na vzhodu loči mogočno pogorje Visokega Kanina (2787m), ki je simbol Rezije, pravijo mu Canyn. Visoki Kanin slovi kot eno najlepših razgledišč v Julijskih Alpah (J. Kugy). Prvi se je nanj povzpel dr. Otto Sendtner 17. julija 1842, botanik iz Mnchna. Po Zahodnih Julijskih Alpah ga je spremljal naš Valentin Stanič. Ime Kanin je prvič omenjeno leta 1070 v zvezi s posestjo koroškega možniškega gradu "Ursinum et Caninum, qui terminat Pletium" (Bovec). Prvi alpinist, Slovenec, ki je temeljito raziskal gorski svet nad Rezijo, je bil dr. Henrik Turna (1858-1935), advokat v Gorici in oče slovenskega alpinizma. Povod njegovim raziskavam gora okoli Rezije v letih od 1910 do 1913 je bila njegova ugotovitev, da z vsako novo izdajo zemljevidov v Italiji in v Avstriji načrtno izginjajo prava slovenska imena. Namesto njih se pojavljajo popačena ali povsem izmišljena imena. Leta 1913 je izšel pri Planinskem vestniku Tumov zemljevid Rezije s slovenskimi imeni, ki jih je Turna ugotovil v pogovorih z domačini (gorskimi vodniki in pastirji). V Reziji danes izhajajo trije župnijski listi v italijanščini: Ali Ombra del Canin - Pod Tjanynowo Sinco, La Voce del Pastore in glasilo župnije Stolbica. Prvi list, ki izhaja v Ravanci, edini občasno objavi kakšno slovensko besedilo v rezijanskem narečju. Značilnost obeh kotlin, Rezijanske in Bovške, je\ da ležita na obeh straneh pravljične gore Kanina izredno nizko in na meji s Karnijskimi Alpami. Vode iz obeh dolin imajo zato do morja kratko pot. Če ima Bovška kotlina obliko obsežnega kotla med Julijskimi gorami, kaže Rezija podobo nizko ležeče dolge kadi v najbolj zahodnih Julijskih Alpah. Njeno dno je nagnjeno od vzhoda proti zahodu. Na Bili (Resiutta), kjer se Rezijanska Bila izliva v Tabljansko Belo (Fella), ima Rezija svoj dolinski dostop s široke asfaltirane pontebske ceste Trbiž-Videm. Iz Kranja je po omenjeni cesti do Ravance 127 km in je dosegljiva v dveh urah. V vasi Resiutta se odcepi pri 119 km prevožene poti cesta v Rezijo in po osmih kilometrih se pripeljemo v sedež občine Rezije v Ravanci. Na vzhodu je mogoč dostop v Rezijo tudi iz Posočja (žage) in iz Terske doline, Cente, Tarčenta (Tarcento) skozi naselje Učja (Uc-cea) in dalje čez cestni prelaz Karnica (Sella Camizza - 1086 m). Cesta je asfaltirana, ima številne ovinke in blag vzpon. Prevozna je le z osebnimi vozili in do prvega snega. Mednarodni mejni prehod v Učji je odprt različno v poletnem in zimskem času. Rezija ima zdravo podnebje, podobno kot bovška kotlina. Z zahoda iz doline Železnega kanala vdirajo v Rezijo sredozemski topli tokovi. S kaninskega pa vstopa v dolino osvežujoči alpski zrak. Tako se v Reziji mešata oba zračna tokova. Dolgoletni zdravnik v Bovcu dr. Edvard Hubert je v tridesetih letih zdravniške prakse in raziskav ugotovil, da se tudi v deževni dobi Bovec odlikuje po izredno nizki vlagi in je najprimernejši kraj za zdravljenje pljučnih bolezni. To posebnost ima Davos. Sedanji župan Paletti je bil letos ponovno izvoljen. Je velik prijatelj narave in planinec. Prizadeva si, da bi predgorje Julijskih Alp tudi uradno razglasili za naravni park. Obsegal naj bi gorski svet petih občin: Rezija (Resia), Skluže (Chiusaforte), Mužac (Moggio Udi-nese), Na Bili (Resiutta) in Pušjo vas (Venzone). Sedež teh petih skupnosti je v Ravanci. Njen predsednik je župan Rezije gospod Paletti. V preteklem letu je izšla izredno bogata in lično opremljena strokovna brošura o parku. Če želite obiskati to čudovito deželico, delo mogočnih naravnih klesarjev -ledenikov pod Čanynowo Sinco, preberite prej še potopis msgr. Ivana Trinka Zamejskega, očeta Beneških Slovencev, ki je izšel v izvirniku leta 1907 v reviji Dom in svet pod naslovom Hajdimo v Rezijo. Ponatis je pripravil Marjan Brecelj. Izdala ga je Mohorjeva družba v Celju v redni knjižni zbirki za leto 1980. Od zahodnega vstopa v Rezijo se zvrstijo proti vzhodu naselja V Bili, 424 m nad morjem s 314 prebivalci, Ravanca, 492 m nad morjem z 223 prebivalci, Njiva, 465 m, vštevši naselje Liščace 525 m, štejeta dva zadnja kraja 196 prebivalcev. V strugi Bile pod vasjo Njiva lahko obiskovalec Rezije občuduje obsežne skalnate balvane in moč, ki se je sprostila pri tem ^soko v MuŽ-čevem pogorju nad dolino Bar-man. Osojane so 489 m visoko nad morjem s 341 prebivalci. Stara gosta pozidava tega kraja opozarja na nekdanje varovanje rodovitne plodne zemlje za preživetje. O mestu poje domača pesem: "Lipa ma Osojska vas, ka to je takuj na čita" (Lepa moja Osojska vas, ki je taka kot mesto). Vaška pozidava hiš je bila pred potresom ponekod tako gosta, da je fant lahko šel k svojemu dekletu kar po strehah. Le ozke uličice, imenovane jindrini, so ločevale posamezne gruče hiš. Solbica je na 573 m nadmorske višine z 219 prebivalci in v izbiri lege vasi pravo nasprotje Osojan. Vas je pripeta na strmo južno pobočje gore Tanarado (1076 m) kot lastovičje gnezdo. Hiše so s pročelno stranjo obrnjene proti jugu. Osojski fantje so peli solbiškim dekletom pomilovalno pesem, ker morajo prebivati v takih kozjih "prostinah" (strminah), medtem ko je osojska vas lepo na ravnini. Po velikosti in arhitekturi se odlikuje imenitna stavba, Indriniza št. 3 in 4, in so ji stari ljudje rekli "časa dei frati". Vhod na ograjeno dvorišče tvori kamniti portal z letnico 1775. Na severnem uličnem pročelju je freska Križanega, verjetno iz istega časa. Stavba je v zahodnem delu Solbice z imenom Ves (Vas). Graditev pročelne stene hiše na dveh ali treh kamnitih lokih, podprtih z enim ali dvema kamnitima podpornima stebroma, je bil pogost gradbeni element (pred potresom leta 1976). Ena takih je bila sezidana leta 1695 v Osojah in je imela ponovljene oboke tudi v nadstropju. Šaša Santelj - akvarel Rezijanka Mafalda v narodni niši. V ozadju vas Solbica Nekdanji rezijanski brusač Ko je bila Rezija pod beneško upravo, so severno nad vasjo, v višini 1076 m, zgradili utrdbo. Temu skalnatemu vrhu pravijo domačini Tanaradu, po naše Tam na gradu. Zadnja vas v dolini Rezijanske Bile ali Velike Wde, kot ji pravijo Rezijani, je Korito - Coritis (641 m) prav v podnožju kaninskih gora. Iz Korita vodi v planino Klen (870 m) ožja asfaltirana pot, še naprej pa na nekdanjo pašno planino Kot (1190 m) navadna pot. Zato vodijo iz Korita označene gorske poti na mejne gore Slovenije in Italije. Med njimi je znana "Ta visoka rezijanska pot" (Alta via Resiana), po kateri so hodili mejni beneški čuvaji (Rezijani) na Skutnik (1720 m - Mt. Guarda) opazovat premike sovražnih Avstrijcev. Kasneje je tu cvetelo tihotapstvo z avstrijskim sladilom (saharin) in tobakom. Čez ta gorski preval so odhajali Rezijani s svojimi krošnjami za dodatnim zaslužkom čez Buško (Bovško) v svet in tudi romali so na božjo pot na Brezje. V Trenti (Zadnjici) so se dvignili na prelaz Luknja (1750 m) pod Triglavom in skozi Mojstrano nadaljevali pot do Brezij. Zdoma so bili ves teden; prehodili so več kot 100 km poti in skupaj dvignili ter spustili 5126 višinskih metrov. Upravičeno so govorili Rezijani, da so Brezje za devetimi gorami. Priljubljena božja pot Rezijanov je bližnja karniška gorska cerkev sv. Ane (1077 m), ki ima od cerkve ločen zvonik. Do nje je s cestnega prevala Karnica le kilometer po asfaltni cesti. Vas Korito je obljudena le v poletnem času. Je zanimiv kraj, znan po svoji dobro ohranjeni starosvet-ni arhitekturi z lesenimi mostovži - lindami na pro-čelni, južni strani hiš. V Učji, stranski dolini Rezije, je v višini 663 m vas istega imena z 41 prebivalci in je cestno križišče. Zemljepisne razmere in bodoče potrebe po hitrejšem razvoju občine Rezije bodo v prihodnosti morda narekovale izgradnjo predorske povezave med vasjo Učja in vzhodnim delom Rezije, ali čimprejšnjo modernizacijo obstoječe ozke ceste Učja-Karnica-Liščace, ki bi Učejarjem omogočil dostop do Rezije tudi v zimskem času po najkrajši poti. Rezijani umirajo • no kv k"1' Po velikosti je Rezija, ki men 1*"* ' M četrta občina 172. del Slovenije GORENJSKI GLAS i 26« stran / Kranj, 21* oktobra 1995 v pokrajini oziroma po P"- j. nije. Lani je štela 1334 pre^ cev. Gostota prebivalstva je znašala 8 lju (} kv. km. Največ prebivalcev (4671) je imel3 1911 ali 31 na kv. km. Do lani je izgub'1^. odstotkov največjega števila prebivalcev- j ko bi rekli, da je rezijanski župnik (pla n danes na leto večkrat na pokopališč" K° * krstnem kamnu. ^ Poleg naraščanja ali upadanja števila P bivalstva v nekem kraju vpliva na dana uspešnost gospodarstva in na demog*3 . stanje še njena starostna sestava. 1°.^ drugače povedano, ali v kraju prevla število mladih ali starih ljudi. To razmer]^ še zlasti neugodno v Reziji. Kazalec osta'e ^ ti, ki je bil leta 1951 Še izredno ugodenA indeksnih točk), se je do leta 1981 pofj, dvignil na 159 točk. Posočje je v tem ^ imelo ta kazalnik 115 in ga štejem0 -e demografsko ogroženo območje. preteklosti pravijo: čim višji je zgornji * j nik, tem starejše je prebivalstvo in tem ^ upadata njegova ustvarjalna moč in s\j $ novosti. Po letu 1951, ko se je nadalje ^, izseljevanje mladih ljudi iz Rezije, se je začela starati. , Tako Rezija danes vztrajno urnira,gfle našimi in očmi bližnjega Vidma in oddal) ga Rima. Usodno napako je storila ReZ1i3j ,p strahovitem potresu leta 1976, ki je poru s. poškodoval 929 hiš, cerkva in drugih J3^ objektov. Takrat so odgovorni za °dPf|,j| škode pozabili usmeriti del denarja, ki na voljo, v odpiranje novih delovnih mest njimi zadržati mlade ljudi doma. Vsako leto se vračajo domov zdojj1^ Rezijani za Šmarno mišo (mašo) - ^arl'nj| vnebovzetje, 15. avgusta, ki je največji P'3^ Rezije. Tega dne je v Ravanci maša, po ma ^ zazvenijo zvoki gosli (citire) in basa (bun* p( Rezijani pa zaplešejo svoj ples "rezijanko • J. Kugyja, ki je bil navajen na klasično g'a je presenetil menjajoči ritem plesnih me' j V vseh vižah se takt večkrat menjava v 3/41 j 4 taktu (pet do sedemkrat) (Vir: J. StraFjj Starejši Rezijani se še vedno spom^Lj odličnega citravca, ki se je pisal G'°VJi' Chinese - Cabalinkič (1873-1947). Bil je 1 priljubljen in mu je citira zelo lepo pela- Ljudska rezijanska pesem pravi: Ko Cabalinkič citira da pa ti mrtvi plešejo! V slovenskem prevodu to pomeni: Ko Cabalinkič igra na gosli, še ta mrtvi plešajo. •i r" Zavetnik vse Rezije je bil nekoč sv. Ju*1): „j ta dan je hodil "svetnik" še pred 260 J1, "j obisk k vsem svojim podružnicam. Zg0^, maši so vzdignili ljudje lesen kip sv. J a nasajenega na drog, ter ga nesli okrašen *y cvetjem in raznobarvnim trakovjem iz vseh vaseh Rezije do Solbice in nazaj v cerkev v Bili (J. Trinko). $ Sedanji župan Rezije gospod Luigi ?a ^ Bile načeluje občini že drugič. V P ^ mandatu je s svojo marljivostjo, prizadel' j jo in uspešnostjo povsem opravičil zaup j< svojih volivcev. Njegova velika zaslug.^* neutrudno prizadevanje za uvelj3 ^ "knjižne rezijanščine". V času njeg0 $ dosedanjega županovanja je izšlo ve. ^jjai1' morodne literature, vendar večina v j^.jjif ščini. Izmed današnjih javno delniLjji Rezijanov naj bodo poleg župana ^a omenjeni vsaj še tile: Flavio Della " ^ predsednik turističnega društva ?T° f sestri Dorina in Marica Di Lenard0^ domače Čunkini iz Bile, sta po potresu ^ 77 učili izseljene rezijanske otroke; ĐotleS$ 1974 izdala zbirko rezijanskih ljudskih P v Obe občasno objavita kakšno besed■ ff rezijanščini v župnijskem listu "Pod Tja jj^t wo Sinco; Vittorio Di Lenardo -kronist; Arturo Longhino - ArketoW, . ponatise starejših del o Reziji (P Bavarskem); Toni Longhino, razis*0 ^ preteklosti in časnikar; Nevio Madotto- fo. dsednik folklorne skupine; Luigia £ vv predstavnica Združenja slovenskih kf0 ^ Reziji; Catia Quaglia, predsednica P ^ skupine "Rože majave"; Renato OJJtf pesnik, ki je za svojo prvo pesniško "Baside" (Besede) prejel leta 1986 v LJ" |etH nagrado Prešernovega sklada; Silvana *jp pesnica. Od nedavno umrlih zaslužita om ^ ju dva: učitelj Giovanni Clemente - To^jto' nekdanji matičar in kronist Aldo Ma L Čiakarin (1920-1987). Napisal je šest Kfl) Nadaljevanje na R O R Nadaljevanje s 26. strani Letos je izšla pesmarica z naslovom Te Kozojanske uiže. Zajema 68 ljudskih pesmi iz Vasi Bila, Njiva, Osojane, Solbica in Učja. Od novembra 1994 dalje vas prijetno ?Premljajo, od v si do vasi, poleg italijanskih !men tudi domača rezijanska imena krajev, ki •majo nedvomno svoj slovenski izvor. Ko zapuščate Rezijo, vas napis na obcestni tabli Pozdravi Zbohan (Z bogom). Dober poznavalec Rezije, Aldo Madotto je v svojem delu "Viver tra le montagne" 'menoval rezijanščino jezik, ki pripada slovenski veji (lingua di ramo Slavo). Tudi Enciklopedija Julijske krajine jasno govori, Qa se rezijansko narečje upravičeno šteje za narečje slovenskega jezika. Naključnega Rezijana sem vprašal, kam se Pnšteva. Odgovoril mi je: "Zjutraj vstanem Kezijan, čez dan, če je treba, sem Furlan, Zaspim pa kot italijanski državljan." Med njimi so tudi taki, ki še danes zelo radi poljubljajo gorjačo, ki tepe druge napredne Rezijane. Ne Zdi t« ----- J_------UKoJ^ „a?i Kurit* 73 UI se mi prav, da uporabljajo naši ljudje za Porazumevanje z Rezijani italijanski jezik in e uporabljajo prevajalcev. Rezijani namreč el° radi prisluhnejo slovenski govorici in v Jej iščejo korenine svojega jezika. Reziji ni dvojezične šole. Zato poteka Pouk le v italijanščini. V Ravanci so vpeljali še zasebni pouk rezijanščine. Letos (1995) je izšel P°d peresa Hana Steenvvijka pravopis rezi-s?n jezika. V pripravi je še rezijanski ovar. Potrebna bo še slovnica, da bi rezijan-klna lahko postala "urejen knjižni jezik". ečjeCS S^oraJ vsaka vas g°von svoje podnar- Tako kot se zadnja leta uspešno uveljavlja eziJanska kultura, se danes stežka prebija aprej njeno gospodarstvo. Tudi še niso l97ft'6"e rane katastrofalnega potresa iz leta .'°> ki smo ga čutili tudi pri nas. Rezija sama laM? dovolJ !astne finančne moči, da bi se "ko sama rešila iz čvrstih gospodarsko-p^ografskih klešč. Potrebovala bi izdatnejšo Pokrajinsko in zvezno finančno pomoč, saj je o nje Rezija tudi upravičena. Za uresničitev tu°Jm razvojnih programov bodo morali seči ».P0 mednarodnih posojilih. Leta 1866 se je *ez|ja skupaj z Beneško Slovenijo prostovolj-J° »zrekla za priključitev k Italiji. V obeh j^ovnih vojnah je izgubila mala Rezija kar &6 moških v svojih najlepših letih in je njihova zguba zagotovo zasekala globoko rano v oemografsko stanje prebivalstva. Leta 1866 pijani gotovo niso mislili, da stopajo z dežja Utkani v Reziji y drugi svetovni vojni slovenski partizani s° pozabili Rezije. Vanjo so odhajali in se ^ro spopadali s sovražnikom. Večje število ez>janov je vstopilo v NOV po uspelih NrM7ditvah kulturne skupine IX. korpusa m pos v avgustu 1944 v Reziji, p, .tega avgusta 1944 je bil ustanovljen v latišču (Benečija) 5. bataljon Briškobeneške-qd °dreda imenovan Rezijanski. Njegovo y .*Je vojaškega delovanja je bila Rezija. . • nJej se je bataljon nepretrgano zadrževal do Jjanuarja 1945. le s° se morali borci NOB spoprijemati ne Sovz okupatorskimi Nemci, ampak tudi s kril"'00-- Pr°pagando osoppovcev, desnega 10 ? Ualijanskih partizanov in hkrati z nenak-rnisien0Sti° Predstavnikov angleške vojaške nj vJe- Oboji so govorili, da slovenski partizane .^eziji nimajo kaj iskati, zato naj se iz Tito116 °J odstranijo na svoje - to je na Pvo območje. zani ?menJeni pisec - kronist Aldo Madotto je borc^: SlovenskJ partizani so bili junaški Pon \ p/ePricani in goreči domoljubi, ki so se l^a častno in pošteno." grob P°^opanSču v Osojah počiva v skupnem kaniV3 Padlih partizanov v Reziji. Spomins-je za • odknta 16. septembra 1976, kaže, da Part' 0sv°Doditev Rezije padlo 23 Rezijanov, konc an°V V raznih kraJih- V času od 1944 do 0Pe a v°Jne se je na partizanski strani v enotah Pod ?tlVnega štaba za zazahodno Primorsko, b0ril aterega je spadal Rezijanski bataljon, Dn° i3 ReziJanov-osteiV oktobra 1944 se je zrušilo v zahodno ti le Kanina yavP7niško voiaško letalo. Ženska pevska skupina "Roie majave" (Majske roie). Zadnja na desni strani je Silvana Paletti, pesnica in pevovodkinja _ nem napadu za vedno izrinili borce NOB iz Rezije. Skoraj obkoljenemu Rezijanskemu bataljonu se je ob izgubi le treh borcev uspelo prebiti na Bovško. Z bataljonom se je umaknil tudi don Arturo Blasutto, tedanji aktivist NOB in funkcionar na terenu. Zaradi slovenstva in sodelovanja s partizani sta ga kasneje kot župnika na Lesah, neusmiljeno družno preganjala Gladio in videmska kurija. Z vso upravičenostjo ga lahko prištevamo k Čeder-macem. Rezija je spadala pod Kobariško partizansko republiko od kapitulacije Italije septembra 1943 do 1. novembra istega leta. Bila je hkrati tudi okupirana. Skupaj s Furlanijo je spadala pod nemško operativno cono Adriatisches Kstenland (Jadransko Primorje). Rezijo so zasedli tudi Napoleonovi vojaki od leta 1805 do 1813 skupaj z Beneško Slovenijo. Ker se takratna rezijanska samouprava ni skladala s francosko ustavo, so jo razpustili. Ugasnile so tudi takratne davčne olajšave. Turizem je prihodnost Edina dobra stran dosedanjih revnih naložb je, da je Rezija pri tem ostala povsem neprizadeta v svoji naravni prvobitnosti in ima danes čudovite naravne pogoje za razvoj turizma, najprej prehodnega in kasneje nastanitvenega. To prednost bodo podjetni Rezijani gotovo znali s pridom vključiti v svoj nadaljnji gospodarski razvoj. Rezija ima svojo dvojčico tako po legi kot po obliko-vitosti v Centralnih Alpah pod Retijskimi gorami. Meji na švicarski kanton Graubn-den - Sivi kanton (Grigioni) in na švicarski narodni park. Njena podobnost Reziji je v legi doline in po njeni zaprtosti ter odmaknjenosti od prometnih poti. Podolgovata dolina ima pet naselij z glavnim krajem Livigno (1810 m). Dolina je dolga 21 km, ima enako smer vzhod -zahod kot Rezija in jo obdajajo gore, visoke od 2799 do 3100 m. Dolinsko dno je nagnjeno proti vzhodu. Livigno ima močno turistično infrastrukturo, ki jo prodajajo pod imenom "Mali evropski Tibet". Še pred dvema desetletjema se je v to gorsko dolino prišlo iz Bormija čez gorska prevala Fascagno (2291 m) in d Eira (2208 m). Iz švicarske Pontresine čez prelaza Ber-nina (2323 m) in Forkola (2315 m). Zaradi zimskih cestnih zastojev in za doseg večjega zimskega obiska so italijanske in švicarske oblasti podprle izgradnjo 3,5 km dolgega cestnega predora v vzhodnem delu doline z imenom La Drosa pod goro Munt la Schera (2587 m). Letos je domače turistično društvo Rezije Pro Loco že drugič izdalo pregled letnih prireditev v Reziji v italijanskem jeziku. Edino današnjo turistično izkaznico Rezije je v italijanščini pripravil Vittorio Di Lenardo -Parizer, izdal pa jo je Rozajanski Dum. V načrtu je tudi izdaja te brošuje v slovenščini in nemščini. Rezija ima danes skromno turistično ponudbo. V Ravanci je le 38 sob s 70 turističnimi posteljami. V letošnjem letu je družina Parizer iz Ravance odprla pod Bor-ovičjem na Klevišču, ob poti Ravanca -Solbica, svoj prijazen gostinski obrat. Če želite biti postreženi z rezijansko hrano, se lahko obrnete na g. Parizerja tel. št. 0039 433 53035 (stanovanje) in 0039 433 53444 (gostišče). Rezijani si prizadevajo povečati število ležišč v zasebnih sobah. Velika neizpolnjena želja Rezijanov je ustanovitev etnografskega muzeja, v katerem bi zbirali in hranili svojo materialno kulturo in z njo še čvrsteje potrjevali samosvojo narodnostno identiteto. Najkrajšo pot iz gospodarske stiske išče Rezija v odpiranju manjših predelovalnih obratov. Predvsem takih, iz katerih bi odnesli mesečno proizvodnjo iz doline na trg na hrbtu v košu ali po rezijansko v korbi. Preprosto povedano, v košu bi nosili več pameti in manj kilogramov. Prazni prostori za tako obrt ali industrijo že čakajo v Varkoti (V vrhu kota), na zahodnem robu Ravance, kjer je tudi Kulturni rezijanski dom (Rezijanski dum). Za vpeljavo take obrti ima Rezija zagotovilo v potomcih nekdaj po svetu potujočih obrtnikov - rokodelcev. Za razvoj kmetijstva primanjkuje Reziji plodna zemlja. To je bil eden glavnih razlogov, da se je v Reziji zgodaj začelo odseljevanje in so moški kot rokodelci in prodajalci zaeli hoditi na tuje za dodatnim zaslužkom. Kjerkoli so Rezijani v tujini služili svoj grenki kruh, so njihova srca vedno ostala v Reziji. Odseljenemu Rezijanu v Ameriko so morali poslati domačo vodo in zemljo iz Rezije. Preprosti starček Ferdinand Trankon je Ivanu Trinku takole zapel o svoji, za poljedelstvo revni domovini. Besedilo v rezijanščini: Koj vun na verh mi pridova ki pavsorod mi viduva, t je ta nu soe polednuva, je makoj skala ano rob. Tje nutavb dno mi viduva, je makuj voda ano prod. Prost prevod dr. M. Matičetova v knjižno slovenščino: Kadar na vrh midva prideva, povsod (na vse strani) vidiva. Če tje in sem pogledava, je samo skala in rob. Če noter v dno pogledava, je samo voda in prod. V pesmi sta skriti Trankonova trpka in srčna želja po rodovitni zemlji, ki pa ostaja neizpolnjena. Stal je Trankon na vrhu Kanina ali na gori Banerini. Povsod je videl v dolini namesto zemlje samo prod. Njegovo ljudsko rezijansko pesem je mogoče najti tudi pri drugih kasnejših pisateljih, vendar v različnih izpeljavah. Zato bi lahko rekli, da so se rezijanske pesmi prenašale iz roda v rod, od ust do ust. številne ljudske pesmi opevajo domači gorski svet, in to s pravimi imeni gora. (M. Matičetov, Rožice iz Rezije). Rezijanska pesnica Silvana Paletti je takole zapela o svoji rezijanski zemlji: V slovenščini: Zemlja moja ti sama me boiaš, ti sama me učiš. V rezijanščini: Zemja ma ti sama me jubeš ti sama me učiš. pstenje Kanina zavezniško vojaško letal onesrečene člane posadke so prenesli . Janina v dolino borci Rezijanskega bataljo-a' Pokopal pa jih je takratni osojski kaplan l^turo Blasutto, učenec Ivana Trinka. Od Ponesrečenih letalcev se je ob odprtem grobu b g0v°rom poslovil komisar Rezijanskega iptaljona. Vod Rezijanskega bataljona pa jim ^ izstrelil častno salvo. Une 13. januarja 1945 so Nemci v množic- Ko zapuščate Rezijo, vas domovpospre^^ Nekdaj so Rezijani pomanjkanje obdelovalne zemlje v dolini za preživetje dopolnjevali s pašništvom, z živinorejo in z mlekarstvom. Skozi stoletja so iztrebili številne visoko ležeče pašne planine. Še leta 1949 se je na teh pašnih planinah v Reziji paslo 1050 govedi. Na vse načine so se Rezijani potegovali za razširitev pašnih pravic. Imeli so spore s Furlani, ki so gonili živino na pašo visoko pod Kanin, in z Bovčani, ki so silili na rezijansko stran. Veren, a prebrisan Rezijan je lastništvo sporne pašne planine utemeljeval s preprosto zvijačo. Doma je v čevlje nasul prsti, da je lahko prisegel na planini, da stoji na svoji zemlji. Danes pase živino le še nekaj ljudi. Ali se bo Rezijanom posrečilo oživiti živinorejo, je odvisno od pripravljenosti mladih ljudi. Nedaleč od Rezije, v Posočju, so mladi Bovčani in Kobaridci uspešno obnovili kravjo planino Božca (1360 m) nad žago. Človeka je treba vrniti v naravo, da bo v njej ohranjal ravnotežje uničujočim naravnim silam. Brez človeka v naravi tudi ni razvoja turizma. Ob koncu zapisa lahko rečemo, da ta majhna, prelepa rezijanska deželica nudi obiskovalcu več kot svojim ljudem, ki jim reže tanke, nenamazane rezine kruha. Odhod iz Rezije za obiskovalca ni tako vesel kot prihod vanjo. Ko zapuščamo skrivnostno in omamno deželico, nas spomini nenehno vabijo k ponovnemu obisku. Če imate dobro srce, boste zagotovo slišali odmeve od kaninskih skalnatih sten, s katerimi nas prisrčno vabi msgr. Ivan Trinko:,, Hajdimo v Rezijo". Z obiskom boste še bolje spoznali to vabljivo deželo in njene prijazne prebivalce. Pomagali jim boste oživljati danes prepotrebne turistične tokove. Informacije o vodenju gostov po Reziji lahko dobite, če pokličete telefonsko številko 0039-433-53428. Na drugi strani se vam bo oglasila prijazna, slovensko, nemško ali italijansko govoreča gospa Luigia (Lojzka) Negro, ki vodi na Solbici Združenje slovenskih kulturnih društev. Če se boste odločili za pismo, je njen naslov GORENJSKI GLAS / 2% stran /Kranj, tSiBTiTttiflTil ; Unione Circoli Culturali Sloveni, Via Udine 12, 33010 Stolvizza Resia(U) gorenjski glas »a. stran EJGA ZA GORENJKE, 0 GORENJCIH MED GORENJCI PO GORENJSKI Peiek, 27. oktobra^ ISfttfA Prejšnja sobota, čeprav predzadn-ja v oktobru, nitisjučajno ni bila navadna prosta sobota. lOfLtfA Ker se je začel vpis delnic Petrola, slovenske naftne družbe, je na soboto zavladala prava certifikatna mrzlica. WLtfi\ V tolažbo vsem, ki so se v prvem tednu vpisovanja Petrolovih delnic pritoževali zaradi dolgih vrst na edinem gorenjskem vpisnem mestu v Gorenjski banki v Kranju: v Ljubljani je bila na vpisnih mestih vrsta še petkrat daljša. mim Ali poznate števUko 328.910? Ne, to ni število Petrolovih delnic, kisov prodaji za certifikate in gotovino. število 328.910 je s Številko izražena količina nerešenih zadev, ki miruje v kupih na slovenskih okrajnih in okrožnih sodiščih. ffiZiffi Seveda se statistični podatki o Številu Slovenk in Slovencev Še niso nič spremenili: vseh nas ni niti dva milijuna. TŠfptfR Ampak slovenskim sodnikom je letos v šestih mesecih uspelo rešiti kar 655.344 sodnih zadev. 1Sjf£tK\ Brez muke je možno obe številki sešteti in ugotoviti, da smo svetovnirekorderji flede obleganja sodnij. Fff/ffifl Slovenec lovencu - tožeča stranka. ffi[€fj\ Pred desetimi leti je bilo v takratni republiki Sloveniji tristo odvetnikov. Zdaj, v demokratični samostojni Sloveniji,ještevito odvetnikov že čez osemsto, fajtffi V enoletnem obdobju je slovenske sod-niške vrstezapustilo 68 usposobljenih sodnikov. Gorenjske vrste pešcev je nedavno zapustil Milan Krsnik, v.d., direktorja in odgov'ornega urednika Radia Tržič. WUrA Ooravil je namreč vozniški izvit. Izpit pred matičar- jem je prejšnji petek opravil Jelko Kacin, sicer (še vedno) obrambni minister in krajan Spodnje Besnice. Toltotfi\ V zakonskem jarmu se, kot poročajo dobro obveščeni viri, po prvem tednu Še kar dobro počuti. IptltJR V občini Vodice besno pripravljajo odlok, s katerim bi slovenskega strokovnjaka za avtornobi-listični šport Nika Miheliča razglasiliza prvega Častnega občana Vodic. lOHttfA Zaradi Miheličevega predloga namreč, da bi na poljih v vodiŠki občini naredili prvi slovenski pravi avtodrom in začeli organizirati dirke za formule 3*2-1 in drugamedriarodnaavto-moto tekmovanja. fPtttK} Za varnost bodo skrbeli sosedje z letališča Brnik. Isjltift Šesti festival radijskih postaj Slovenije, Kranjska Gora, Slovenija, od 18. do 20. oktobra 1995. Gostitelj Radio Triglav Jesenice, zato sta na FotoEJGA fotografiji odgovorna urednica Branka Smole in šef marketinga Janko Rabič. V festivalskem omizju so sodelovali tudi kranjskogorski župan Jože Kotnik, predsednik Turističnega društva Kranjska Gora Vojteh Budinek in Mojstrančan Jože Dovžan, manager + oče smučarke Alenke Dovžan. Seveda so se dogovorili, kako bodo v njeni matični kranjskogorski občini sprejeli Alenko Dovžan, če bo tudi letošnjo sezono nadaljevala z uspehi v svetovnem pokalu v alspekm smučanju. Brez panike, na Hotavljah (še) nimajo avtoodpada, zato tudi krajevne organizacije Greenpeacea (še) nimajo. Na Sinkovčevem travniku na Hotavljah je parkirana množica citroe-novih dian in spačkov zgolj zaradi turistično razvedrilnih namenov. Ob tem, da je občudovanja vredna skrb lastnikov častiljivih avtov, ker so nekdanji lepotci še vedno v polni formi, je še bolj pohvalno, da so za svoje srečanje izbrali Gorenjsko in še popestrili šte-vitlčnost turstičnih prireditev na Hotavljah. Avtomobilsko alkarsko tekmovanje z dianami in spački utegne namreč postati tradicionalno, število sodelujočih pa še večje. Zanj potrebujete le starega citroena in hotaveljski alkarski pripomoček: fižolovko. Vse več je očitnih znamenj, da se čas volitev neustnlV^ no pripravljajo strategi)*fJ je odkril nov modelvolH"'- hitro bliža. Slovenske politične stranke so že ustano volilne štabe, v katerih besno volilno zmago. FotoEJGA je #«„, skrinjic, kijih je - kot se nazorno vidi na nalepkah zgf™ - predstavila SLS. Nove volilne skrinjice so kovinske, leP svetleče in s pipico za sproščanje volilnih napetosti. o volitev pa bodo nove volilne skrinjice, ki bodo zamenja1 dosedanje neustrezne "popendekel škatle" na voliščih, n* voljo tudi kot sodovi za mošt, mleko ali vino. ^ Ljubka dolgolasa kitaristka je doma iz Stražišča pri Kranj*in ima brata Mart*" (tistega iz Pesnti 1 M artinovfl lulčku). Ime P }\ Eva in (še) ne pV* Barcaf/eja, W% je Šifrerjeva, °» Andreja. V M°E su "Gorenjs*" 1995" bo pM10' da je imela okt° bra svoj prvi jart nastop, ki ga Je ■ vsemi super laf pohvaliv tudi M. EJGA Gorata nik. Kako že P% ljudski rek:Jabolk ne pade daleč drevesa. Odprti ekran Gorenjske televizije Mlada dama, ki vas ob petkih zvečer pozdravlja z ekranov, če gledate program TELE-TV Kranj v oddaji "Odprti ekran", je prva od TV in radijskih voditeljev, ki soustvarjajo EJGA stran in jih predstavljamo, da jo bralke in bralci pobližje spoznate. Stara je triindvajset let, Kranjčanka. Pred štirimi leti je končala gimnazijo, nato pa se je za tri leta odpravila na študij, delo in še kaj v Anglijo. Pred slabim letom se je vrnila domov. Zdaj poučuje angleški jezik, prevaja, študira na pravni fakulteti, dober mesec pa je gostiteljica na programu gorenjske televizije TELE-TV Kranj. Zakaj televizija? "Mediji so me vedno zanimali, pomenili so mi izziv, odločala sem se celo za študij novinarstva... Zdaj, ko se mi je ponudila priložnost, da stopim pred kamere, sem jo z veseljem izkoristila." Kakšni so občutki po dobrem mesecu dela? "Zelo zanimivo se mi zdi vse skupaj. Seveda so stvari, ki bi jih še morala izpopolniti, mnogo novega bi še lahko napravili in veseli me, da je očitno dovolj možnosti tudi za to. Trenutno delam prispevke iz različnih področij. Zanimajo me nenavadni športi, nekoč bi rada pripravljala mesečne oddaje, posvečene določeni tematiki. Edina redna oddaja, ki jo vodim, pa je Odprti ekran, v kateri gledalci TELE-TV glasujejo za Gorenjca meseca." Kako nastaja oddaja? "Pripravim koncept: od vas, Gorenjskega glasa, dobimo imeni kandidatov, potem pa gledalci po telefonu glasujejo zanje. Prvi odzivi so zelo dobri. V desetih minutah jih je že prvič klicalo kar trinajst, največ z območja Tržiča in Kranja. Prepričana sem, da se bo oddaja v prihodnje še razvijala, ker je veliko ljudi zelo zainteresiranih zanjo. Sicer pa smo se odločili, da jo popestrimo tako, da posna- memo pogovora z obema kandidatoma." Imaš pred nastopom kaj treme? "Seveda jo imam, a le malo. Največ pred začetkom, ko zagledam rdečo lučko na kameri. Potem se vklopijo telefoni in vse izgine. Tisti, ki kličejo, so ponavadi prijazni, nekaj je tudi takšnih, ki so bolj za šalo, pa kar nekako gre, brez posebnih težav. Za prvo oddajo smo imeli pripravljenega kar nekaj materiala, da zapolnimo čas, za vsak primer, če ljudje ne bi klicali. Pa je bilo obratno. Naval je bil tako velik, da so nekateri celo obupali. Enako je bilo tudi drugič in tretjič, verjetno bo tudi nocoj tako, ko je glasovanje za septembrski par zadnjič." Oblačilo, ki ga nosi voditeljica oddaje na televiziji, najbrž ni nepomembna stvar? "Obleko izbiram sama. Odvisna je od ozadja. Sicer pa se oblačim tako, da se počutim udobno in sproščeno. Ni nujno, da v oddaji, kakršno vodim, nosim strogo elegantna oblačila. Mislim, da je povsem primeren tudi sproš- Oktobra izbiramo GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 Peter Studen prvič v vodstvu V redni rubriki na "EJGA" strani z Vašim sodelovanjem in z glasovanjem poslušalk oz. poslušalcev gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke & Gorenjce meseca. Glasovanje za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 poteka na RADIU KRANJ, RADIU TRIGLAV JESENICE,, RADIU TRŽIČ in RADIU ŽIRI ter na gorenjski televiziji TELE-TV Kranj! Danes, zadnji oktobrski petek, se začenja zadnji glasovalni krog za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995. Glasujete lahko v ra- FRANCI HARTMAN dijskih oddajah, v TV oddaji ah pa z dopisnicami do ponedeljka, 30. oktobra /torek, 31. Nagrajenci iz tretjega oktobrskega glasovalnega kroga so : ALBINA LAVTIŽAR, Podbreg 19, Kranjska Gora; ANA BRIMK, Leše 2, TrŽiČ: PETER OBLAK, Trg Rivoli 1, Kranj; JERCA KRŽISNIK, Sovodenj 12 a, Sovodenj; FRANCKA ROZMAN, Sp. Duplje 27, Duplje - prejmejo nagrade v vrednosti po 1.000 SIT. Namizne prte pa tokrat prejmejo: JOŽICA MAGNIK, Ledarska 2, Jesenice; MARIJA SMOLEJ, Triglavska c 24, Mojstrana; JANEZ POVHE, Pot na polje 44, Tržič; ŠPELA PRAVST, Vrtna ul. 2, Križe, MARJAN KNIFIC, Prebačevo 72, Kranj PETER STUDEN oktober, je že praznik/. Izmed Gorenjk in Gorenjcev, ki so minuli mesec s svojimi dejanji opozorili nase, sta za GORENJCA MESECA SEPTEMBRA 1995 predlagana: // FRANCI HARTMAN z Dovjega pri Mojstrani 2/ PETER STUDEN, tržiški občan z Brega ob Bistrici in član Kinološkega društva Naklo Obema, Franciju in Petru, se opravičujemo zaradi nenamerne napake s podpisoma pri fotografijah, ker sta biila zamenjana. Vmesni rezultat po predzadn- čeno - športni stil."Ko smj Anjo lic vprašali, koga bi °n* predlagala za Gorenjca mfs?' ca, je skomignila z rameni.1 rekla, da se ne bi m<~" odločiti. Torej ste tisti, glasujete, lahko brez skr^j Anja ne bo pristranska- .j svojo oddajo vas vabi ^ . nocoj, v petek, deset minU čez osmo zvečer na progra1* TELE-TV Kranj. __ jem glasovalnem krogu: °t prejšnjega petka do v£ef3J iko ' gorenjskih radijskih PoS}% gledalk in gledalcev odda Odprti ekran TELE-TV £ bralk oz. bralcev Gorenjs*e ga glasa. Franciju Hartma^ ste doslej skupaj dali Že *L glasov, Petru Studenu pa V - kajti v tretjem glasovalne" tednu so se "vsule" gla?° niče za Petra Studena, kjOjJ loga in edinega gorenjsk^ udeleženca na Svetovne" kinološkem prvenstvu * Finskem. Za Petra je Pr'spia lo 161 glasov, za FrandJ "samo" 76. ^rk Za GORENJCA MESE in poslušaj ■ v pe tek, 21- kontaktnih "V živo le še danes, oktobra, v komunam* ~ jah Radia Kranj, Radia fy glav Jesenice, Radia Trljprf Radia Žiri ter TEL?-L Kranj. Le še danes, jutri al-ponedeljek pa lahko v p0$ i nabiralnik oddate dopisn^A Vašim glasom za FRANOgJJ ali za PETRA na naš naS^.e. UREDNIŠTVO GORELO K EGA GLASA, 64 ^ Kranj - ob glasovanja r(, velja upoštevati, da vsal(j i den izžrebamo pet nagfaa^ vrednosti po 1.000 tolarji' ( pet prejemnikov prakt1 nagrade (v oktobru je naS da lep namizni prt). ZA HUJŠANJE Najučinkovitejše sredstvo za izgubljanje odvečne telesne teže brez napora!!! ALI SO DEBELI LJUDJE LAŽNIVCI? MplJB Drugi so jirn obljubljali čudežne shujševalne preparate, ki v trenutku, brez truda in z a9'gotrajnimi učinki pomagajo do postave sedemnajstletnice v bikiniju!!! No, pa smo tam. Pač nismo več najstnice, ki z nekaj malo truda in odrekanja naokrog bolj ali manj razkazujejo jjrezhibna telesa. v©ndar so tudi na nas, malo manj mlade, mislili pri Voldafarmi. Kako? PREJ nosti izdelka: " nuJšanje s pomočjo naravnih sestavin, ki o zdravju neškodljive in nimajo, ob pravilni ceM3*3'' H'^kršnih stranskih učinkov (laktoza, kisline aj ''S*' ze'ene' ma9nez'J- v'^ie maščobne * '*delek jemljemo pred obrokom hrane ln str H^em z mal° vode (s tem odpade i>hi nJe» Prav nasprotno, če ne jemo, je - S! k manJ uč'nk°vit!) °avečne kilograme (oz. maščobe) izgublja-Dr°'h06 da morali v celoti spreminjati si Hban'evamo navade (odpovemo se le 'aakorju oz. slaščicam, ostalo hrano - tudi mastno, pa je prav zaželeno uživati) m er„gre 2a "direkten napad" oz. razgrajevanje nascobnih celic v telesu ("sala") se drugim nujsevalnim preparatom ni treba odpovedati. ecinj le-teh prav v boju z maščobami v telesu ™anJka moči, tu pa "nastopi" Voldafar izdelek y 9|"e za nizozemski izdelek (proizvajalec *°idafarma), ki je že osvojil Zahodno Evro-j^0,! skandinavske države in celo Ameriko, ■zisče, ki je verjetno najbolj na svetu zasičeno «• snujševalnimi preparati! ž 0nzumiranje izdeka je popolnoma enostavno P"e za tabletke v lični embalaži) in tako raznih in naptikov ni treba šele pripravljati. Tudi I /anJevanje je primerno, v mali embalaži, ki jo nko damo v predal mize na delovnem mestu, torbico ali kar v žep. Skratka, izdelek imamo "rQz težav vedno pri roki, ko gremo na kosilo °z- večerjo. Zato je verjetno to tisti izdelek za hujšanje, ki je tudi najbolj primeren za MOŠKE! - prednost jemanja Voldafar tabletk za hujšanje se kaže tudi v dobrem oz. sproščenem občutku potrošnika, saj tabletka pred obrokom in po njem ne bo že na daleč "vpila" o tem, da smo (zopet) na neki shujševalni dieti. Gre za zelo diskreten način, na katerega lahko nevsiljivo (neopazno za okolico, a vztrajno, izgubljamo odvečne kilograme. Nikomur ni treba vedeti, kako nam to uspeva. Skratka -čudeži se dogajajo ne le v sanjah, ampak tudi v realnem, vsakdanjem življenju, na zelo preprost način. Pokličite in prinesemo na vaš dom. 2. način konzumiranja Pred obrokom in po njem zaužijte eno tabletko z malo vode. Med jemanjem tabletk se normalno prehranjujte, le sladkorju (slaščicam, tudi orehom) se morate odpovedati. V primeru, da jeste malo mastno hrano, vam kura ne bo prinesla večjega uspeha. Npr. jejte črn, koruzni, ovseni kruh, namazan z maslom ali margarino, ki vsebuje najmanj 80 odstotkov maščob. Uživajte krompir v normalnih količinah, manj riža in špagetov. Veliko sveže zelenjave in mesa, rib v maslenih omakah. Za hrano si vzemite čas, jejte počasi in hrano temeljito prežvečite. Med obroki zaužijte veliko sadja. Tudi pri pijačah pazite, da niso preveč sladkane. Pijte le malo ali nič sladkanega čaja, tudi kavo manj sladkajte. Ob mrzli hrani raje popijte kozarec mleka, kakšne lahke pijače ali mineralno vodo. Želimo vam veliko uspeha! 4.700,00 SIT - 2 kosa 8.900,00 STI - 4 kosi V vsaki škatlici je petdeset tabletk, kar ob jemanju največ 6 tablet na dan (pred in po treh glavnih obrokih), zadošča za en teden, 4 kosi pa za ves mesec. Pomislite, kaj drugega, tako koristnega, si lahko privoščite za tako nizko vsoto na mesec? Naročila sprejemamo po telefonu, izdelek pa vam prinesemo na dom. Plačilo po povzetju. Pokličite danes, prejeli boste jutri. Pismo, ki ga je poslala Astrid V. D., ki nas je zelo razveselilo: Z mojim pismom želim pohvaliti proizvod VOLDAFAR. Prej sem imela pri 170 cm višine 66 kg. Glede na moj poklic, namreč opravljam delo s strankami, me je mož venomer rahlo zbadal, da se sedaj lahko od tega Eoklica poslovim, če ne om pazila. Potem pa sem slišala za proizvod VOLDAFAR in odločila sem se, da poskusim shujšati z njim. Po zelo kratkem času, tako kot obljublja proizvajalec, sem shujšala na želenih 54 kg. S to težo pa sem zelo zadovoljna in tudi moj izgled se je zelo popravil. Še enkrat prisrčna hvala za Vaš proizvod. Tel.: 061/159 34 77 POTEM I. »S »S »S (0 O cz t > rt .a? S i 8 3 o s ro o "O £ o iS O. CD • ca S «j % >o *- C0 — rt cl>o CNJ > 3 W >N fi."l a. o "D o 3 C o &J£ "o c ca c N a. >- © ca 1 cn a> „ -a cd -2=8 O rt o 2 r- 0 c Ero "D ca c 1 i i? 11 CD 0) l 2 ti o ca O 2 ca .fi, a 2 o -* ca fi o o C cn TJ -3 9 E E S .|| s 1 ca JS o o tj ca lil •o ca c C0 C c a) rt >o ro o > t- ca jO O TJ ca S E 2 aS ■o I N 2 tu Z O Z LU 2E ca c ca a 3 >N O) o 1 a a) c > r- d) * E a > ca a 3 >o o Z § O Z UJ UJ m >o o o a UJ z <0 O -i E (/) Ui g —J O > o. aJ a) *¥ aS 3 > ca^ C O CD . 0) C n) r Er^O — h ju ^ ca — o. c E ca > o > g» ° n TJ o °o£a ilag > ca Si ca a> > o ii — CO -> -Ji o ž -S ca > o > « s. c c 0) ca n 2 0) t- crT3 a) ri •2 *r is p 0 o i= £ 1 p-1 s 0) E E ca ^ N ca I g S w y r- O) F S E O § ^ ^ o»o a? ca « 5 > c p o CO tt) 0_ T3 >KV < j«: c (O m o ca »oin* i if.i# II &i i ca TJ M > s 111 o c s N a. c LL— a? ca - tj c c n S 3 ca c * o. * > c c >n 2 B i ff.s. i i c » w _ .S 5 o -c -c ® n a o. q>Q o 2 w > _ d) d) ~ M O 11 11 C0 C C ii II co o 2 N •-O ca 11 a> ±i —1 ca ro JJ O 3 3 O. TJ O) ž 0) o i2 J= JJ m' a-a ro ^ :■§.&;! »I? .91 a c h: o ca ca > C (D O o m n o *j-iS j*: d) cd S h fi 5 in o a CD TJ . SI ll ca ca i? ro c en ca si d o .E. ro 5 a> cu 1 3^ w . co ro oi C I ro «5 f.2. ca cn 8 m ro a> o cnO tj f E CD ki I CO ^ ! O "C s? g >o ro o. n ca jC O > m ° N jcO . cn N O ca 3 ro o> 8r N = ;n 35 '8 "SI II co o ■2 C0 W TJ - 1 c-g «5._ o* ■M JC ^ P C0 o cd c > > ro 3 O) (/) ro ro o c cd a> cn co O TJ i«S s •io N ? -aC 0) CD rt "5" N w - rt S o)_ rt co ,0-ro ro S $ TJ -g TJ c c cn rt rt a> > O . đ CD C C ii t/5 > rt CD si rt13 r- > o S S o5 >o rt >(j . cn O p-"o f i ■o 2 C 5 cd rt o ^ I; © >o fi « iS jč cn cio o o TJ CD CD 0 C Cfl CD "§ .2. c a> rt._ co O-jO JS - O CD #*E 9 CD CD v- C CD 1 3 2 ** J TJ O C ._ C _. O - 5 Si O co i- g rt TJ C ro — r- ca > .S,sp< o O rt > O Z 2^ cj) rt o. rt 3 N o TJ co 3 > -O TJ I? * t5 00 5 CD CZ TJ »S iff 5 fi « g E TJ C cd a i C c a co jc ^mččTcScD^rtC gJ§Jci5-gSTjTJ.® C- -i cn.c cd tj 5 C= O f — — ^ In » _ c cj) co > M > CD j. S o rt > »o -S o CD ^ C C 'S o .cn c c % ?* w m O > i > TJ C 3 tn — iS 2 o ororttn-caogaj C C (0 £ O ti-g a.1 lici? rt ^- > cn o cn CL cd cd -^r rt *n % co CD CD > c ki o 92 o .fi. .§ 3 flicc5 - ca cj) c cn iE ca fi.a}a,>Tj):>rtcn> IiT) »jOjO W p * M *^ <" ©Sfl5iSooiSrt®iSiSoiS O O. > tj)TJ TJ O)-*O cnZ a CD r- > O > C S o o| « »o v i2 => o « o 2 ca c c o. r: > 3 - c o c iS * 5? rt CD CD risi ti - S1-o a, eo CD .rt ^ c*> rt rt c rt w n cn -r; TJ 3 lf fi »N 3 3 E EjfS 5 > ro : »Če ro" i: cj) E o ^ g o.«, "S -5 o o TJ O- s > rt o « g CD rl -c= a jO |_ 2 co CL of) — rt ra c tn .fi, ca c 2 rt s i a o o i_ CD Q_ n C _ c k3 _ c rt ti — 3 CL o UJ (0 a UJ cc a o O CL č rt 1» ro -i-n > ■-5^ TJ ^5 CB2? ^2^rl5 cr si o 2 lis T3.3ro? c tj a co ca ^ _ o £ o) cn « rt • rt o Ste tj 05 a- rt E 5 rt u i5 ,fi 2 «> 2 »O tj cn Z Q Ui tt> Q UJ OC CL UJ O ._ —, £ CD S jO N O c !• jO ^ 0 rt 1 rt >(J CD rt 3 gTJ E'~ rt rt 3 a) rt * cn ra c iS^ JJ w rt 00 2 E O..C o. a) ^TJ . o 2? rt co . o ra.fi o. o •— 3 ~ •O rt O) ra a to- rt CD - CD ° tj S c 2 c TJ k) C± .b ra jo •- N o o-^ rt TJ OT 2 _ O > I cn ro S rt ^ > TJ ^. ca c > cz ro tj o > o. rt ca 3 e " n o a ci o i rt o P >N 2 CLjČ > -n ca »s cn c _ rt c > S rt > 1 o TJ > 2 -; O..« : "c E i o co i ca co > TJ i5 rt ro rt -a tj c 2 rt a-E rt cn > ro c »o rt > ro ro > o cn ro B cd rt > .rt cn UJ > (V) u -J LU CD 2 TJ iS 3 ca rt cd ro ro n TJ - CM ra n ro rt to ro lf c E ro o 2 ro O. "O O "O x: ca ro * « iS fi-> ra _ «n TJ ^ O C O C ro > i5 * ±i >o Z > O -J UJ S > o "O UJ ~5 Z o z LU S co :=. rt ._ rt 3<: cd rt XI TJ rt 2 ž"- TJ ._ ra c -S ca rt CL rt 3 > >N O d) ra "2 a. 2 3 >N > JC ro rt a) " cn rt > ^= ■S o o > cn c ro co >N c o tj ro rt cg rt 2 > jO C0 O Si O ro © > ro cd o. "S rt O) rt -S > rt r> CD iS rt -tj rt 2 fE.fi. ^ rt C > rt 22 o) rt rt c O N )r > > 0) ^fi W c rt cz — N E N fi - rt CO E ra c y I CWSJ JC C zE . a 2 3 rt s 2 cn cn ra jO tj) o o f CL .2 E »O CD jO > C O O O i Ol »O rt.fi. . ti c cn >u i a TJ ■— O oo .fi.C S ra ra, o. w 3 > >N .9 N cn > « rt rt tj >cn tn S c " rt tj 2 rt « c ts c E ra •o o ra a o CD co 11 — ra ra ra tj E cj- ra ra n c c cd ra •o 5f W E " o cd ca C rt >CjO > rt o ^ O cz - c o E- ra CD ro ro cn ^ 2^ . rt ra cz I ra rt 3 i 12 <2 TJ Q O O „i r- — raco cz ra iS 03 o . > fi > •= tj čz g-ra jo TJ O C c fi ra Q.ra^E CD rt CD = S5g •=r C0 rt C » i š g ~ TJ " cn ° ra ra _. _ O) TJ ra ra cd c c CD C rt rt 9 > > c'cz O r co »m rt ra > "rt "° rt cd P S > cn cn cd iS p:_ O) N CZ cd „ — iS on nj - >o ._ o rt rt c rt •g rt c TJ čz C rt C o S cn o 3 - o >0 cn H ^. 9 ČZ C '° :=, CD >o r, c rt - 'O jz: tj c E ra q> čd > o rt o. cz ra c rt > O c o tO b rt ro tj o iS o >o C 0) ® čo5 (nO .2 o..o GORENJSKI GLAS • 32. STRAN OGLAS Na podlagi 8. člena pravilnika o porabi sredstev občine Cerklje na Gorenjskem, namenjenih za stanovanjska posojila z ugodno obrestno mero (Ur. vestnik Gorenjske št. 29/95), in na podlagi sklepa 10. seje občinskega sveta občine Cerklje, z dne 28. 7. 1995 župan občine Cerklje objavlja RAZPIS STANOVANJSKEGA POSOJILA OBČINE CERKLJE NA GORENJSKEM I. SPLOŠNA DOLOČILA Posojila so namenjena za: - nakup stanovanja na območju občine, razen za stanovanja po VIII. poglavju Stanovanjskega zakona; - stanovanjsko gradnjo na območju občine; - prenovo stanovanj na območju občine, s katero se poveča bivalna površina II. VIŠINA SREDSTEV Skupni razpisni znesek je 15.000.000,00 SIT, s tem, da razdelitev za posamezne namene določi župan na ugotovljene potrebe. III. RAZPISNI POGOJI Razpis posojil je namenjen državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem v občini Cerklje na Gorenjskem in sicer: - če z nakupom ali gradnjo primernega stanovanja prvič rešuje svoje stanovanjsko vprašanje, - če jim je zaradi spremenjenih družinskih, zdravstvenih in socialnih razmer, dosedanje stanovanje postalo neprimerno, - če si svoje stanovanjske razmere izboljšujejo ali razrešujejo s prenovo, - da imajo gradbeno dovoljenje izdano po 1.1.1995, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, oz. veljavno priglasitev del, izdano po 1. 1. 1995, če gre za prenovo, - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero prosijo odobritev posojila, oz. so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, - da so kreditno sposobni, - da imajo sklenjeno in overjeno pogodbo ali predpogodbo za nakup stanovanja v letu 1995, - da imajo višjo fazo izgradnje in s tem omogočajo hitrejšo rešitev stanovanjskega vprašanja, - da bodo v primeru nakupa večjega stanovanja, zaprosili le za razliko v površini med dosedanjim in novim ustreznim stanovanjem, - da imajo večjo lastno udeležbo, oz. dosedanja vlaganja. IV. VIŠINA POSOJILA IN POSOJILNI POGOJI Višina posojila, ki ga lahko dobi upravičenec, je lahko največ 30 % pogodbene vrednosti primernega stanovanja oz. vrednosti pripadajoče novogradnje.Osnova za izračun posojila je: - za nakup stanovanja, pogodbena cena oz. največ 102.000,00 SIT/m2 - za individualno gradnjo 85.000,00 SIT/m2 - za prenovo (adaptacijo) 68.000,00 SlT/m2 Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja (hiše) ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 45 m2 4 člani 85 m2 2 član 65 m2 5 članov 95 m2 3 člani 75 m2 Za vsakega nadaljnjega ožjega družinskega člana se prizna povečanje za nadaljnih 10 m2 stanovanjske površine. Obrestna mera za odobreno posojilo je R + 5 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah, ki ne morejo biti nižje od mesečne neprofitne najemnine za povprečno stanovanje v občini Cerklje na Gorenjskem. Odplačilna doba je največ 15 let. Posojilojemalec mora odobreno posojilo zavarovati pri zavarovlani hiši ali s hipoteko. V. KRITERIJI ZA OBLIKOVANJE PREDNOSTNEGA VRSTNEGA REDA ZA DODELITEV POSOJIL Višina odobrenega posojila je odvisna od: 1. Načina reševanja stanovanjskega vprašanja 2. Primernosti in kvalitete sedanjega stanovanja 3. Materialno premoženjskega stanja prosilca in njegove družine 4. Socialnega in zdravstvenega stanja prosilca in njegove družine 5. Delovna doba prosilca, ki je brez stanovanja ali podnajemnik 6. Doba bivanja v občini Cerklje na Gorenjskem 7. Primernost oblike in načina gradnje stanovanjske hiše, ki jo kupujejo ali gradijo 8. Energetska varčnost 9. Vpliv na okolje Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost in večje ugodnosti pri delitvi posojila: - mlade družine, - družine z večjim številom otrok, - družine z manjšim številom zaposlenih, - razširjene družine, - mladi prosilci. Za mlado družino se šteje družina z najmanj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 35 let. Za družine z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije otroci. Za družine z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec ali zakonec. Za razširjeno družino se šteje, v kateri živijo tri generacije ožjih družinskih članov prosilca ali zakonca, kot jih opredeljuje 6. člen Stanovanjskega zakona. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 8 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. Pri invalidnosti prosilca ali člana njegove družine se upošteva invalidnost s 100-odstotno telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposobnost za delo. VI. RAZPISNI POSTOPEK Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vlog© na predpisanem obrazcu v 15 dneh po objavi. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci glede na namen porabe posojil k vlogi predložiti še: - potrdilo o državljanstvu, - potrdilo o premoženjskem stanju prosilca, - potrdilo o številu družinskih članov, , - potrdilo o netto OD za eno leto za prosilca in družinske člane z vsemi odtegljaji, - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno i pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek) - overjeno kupoprodajno ali predpogodbo, sklenjeno v letu 1995 v primeru nakupa - veljavno potrdilo o priglasitvi del - izdajo po 1. 1. 1995 v primeru prenove - gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 1995 v primeru gradnje, - zemljiškoknjižni izpisek, - potrdilo o šolanju otrok za srednje, višje in visoke šole, - potrdilo o času bivanja v občini Cerklje na Gorenjskem, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti Vloge za posojilo se oddajo samo osebno v tajništvu ali na način objavljen na obrazcu, ki ga dobite na sedežu občine Cerklje na Gorenjskem, Slovenska cesta 2, vsak ponedeljek od 8. do 12. ure in 0° sredah od 14. do 16. ure. Vse zahtevane priloge k vlogi morajo biti predložene v originalu, razen gradbenega dovoljenja in potrdila o državljanstvu. Potrdil po izteKU razpisa ne vračamo. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in pripravila prednostni vrstni reo upravičencev, s tem, da bo predhodno preverjala stanje na terenu z ogledi. Komisija pismeno obvešča prosilce o morebitnih dopolnitvah nepo* polnih vlog. Prosilci so dolžni nepopolne vloge dopolniti v roku 8 dni po poslanem obvestilu, sicer se te vloge obravnavajo kot nepopolne in se ne upoštevajo v postopku dodelitve posojil, če se posamezni prosilec ne strinja s sklepom komisije, se lahko v W dneh odločitve pritoži na Svet občine Cerklje na Gorenjskem. Svet občine Cerklje najkasneje v 30. dneh po prejemu pritožbe odloči o upravičenosti pritožbe. Občina Cerklje na Gorenjskem Številka: 403/95 2upan Datum: 27/10-1995 Franc čebulj "O. o 5' o 3 3 M = c N 2 — K* Z P N-O "=•0 0 0 3 0 9OLcrcro cd Q-Q<>g:Lč) O C* B> 3 tO O 5T O S% 3 O Silnic? m - o ** -% Ui - O ** 3 ĆT N 3(3 o. w ! i/alf f JU 8< H* W N _ 3 < T3 CO O O 5CO ° % 3 ° O O m 2 £ £ a» I 3 čo«2,.2 o to o 2 cd < to 2. g 3 CL g _ 2 "to'-o w to! CD CO 2«"2t3 iti 3 Ui O co' =:C i lii o g" 2. N O t C co-d to tO 3-TJ lil lit S8& 3 &ž • co«.-- I! ! 8« o 2. o s o o cd cr 31 3 "TJ 3 O 3 O« CD a to cr CD cb w cofi 3 5r 3 ■D 0 2- CO o CD CD co^:«= g CO „ £"2 < S? Se » =>• cd N; w c I 8* N<"§- 333 TJ O 3 tO £-0 3 3 o 2 R 3 r co cd O* cd o sr to O ISK CD *fl 2. to s CD J"f J2 cS o. to N = 3 tO O =• CD O 3 C s ■ N< _ C O TJ < tO CD 3 i i O. CD 5 TJ tO 3 # m e CL Q) I i CO N TJ tO O N CO tO al S S CD o 3 JS. CD Q . to cd ro a » y §.2 o iff Is 8< o CD D O r~ O O N<< TJ $ CO 7C = CO 2-3 cr O _ a 2. CO 3" CD O 2 a & to o 2- yco n o« 2. ™ cd R cd ao o. 5Ttj cr cd ca 3 co CL o a cr o CD 3 to _ ? S) u n — co co cj CD CO ČD 3. O TJ a S O < o< II 3 O 5r3 |e i K o' 2. oo -—TJ CD CO r*co ' I w o < 3 CO to cd' CL tO TJ • „T3 f i o 27 _ J U.KJ Q cy» *-«> a 02_ CD O O« S cr CD CD 8$ 3 CD N 3 CD TJ O CO O N. < C 2.TJ co< to A" 3 CD C 3 Si O TJ TJ N< 3 O - CD CO "II 3 ?T 5-N< 2-"c CD CO il CD Cj CD < »# i i P ĆD 3. tO 3 CD ro c> 3 CD 1 (O O "čd' to CL CD O $ CD N« C TJ CO 3 CO 3- o I O O -j. 2T ^^ 5 P 5'i> |1 co 5r co TJ o co« 3 CD S o < co < CD ~ 00 5" S ° 3 d§ lf o ® co 5 to o. g-s < o 3 3 O CL NI Cl O tO O O CO 0«TJ 211 w 3 w co C TJ er 3 CO CD _ 3 3 CD 8 — co co £ 2: cd CD TJ P tO to 5: < co 2 c5 to crN« °t5 a-i o 3 N« 3 3 CD 2.3 5J«S p ! o CD 3 tO TJ O ■K VL O i i. T 3 c D O D] cd\cd' o' I CO co to 3 o <5» cd cr * lili »odo ĆD £?Q TJ * g O 3 . nI C TJ .to. N I O 3 Izžrebanci nagradne križanke KOKRA KRANJ j Med kopico prispelih rešitev je komisija izžrebala naslednje srečne reševalce: ■ nagrado prejme Irena Vrtačnik, Sinkov turn 12, Vodice, 2. nagrado prejme Špela Vovk, f^m trS Kranj, 3. nagrado prejme Slavka Mueller, Groharjevo naselje 12. Škofja Loka. nagrade Gorenjskega glasa pa prejemejo: Bernarda Demšar, Rudno 45, Železniki; Ivan Sepetavec, C. Kokrškega odreda 5, Kranj, in Nina Obid, Smokuč 90, Žirovnica. Nagrajencem čestitamo! 3Er7m murnm.mMMMt* MMiHm EMSEM Novo v fitness studiu Monika Šport na Brdu HYDRO JET, masaža na vodni osnovi ,, Krepi telo, zdravje in izboljšuje splošno psihofizično počutje HYDRO-JET ^^širjena je tudi ponudbo tudi na po-afOčju kardio fitnessa, in tradicionalnega ntnessa. v Monika šport - fitness studiu na Brdu Pn Kranju so razširili svojo ponudbo s "Vdro jetom, masažo, ki deluje na osnovi močnega vodnega curka. Hy-dro jet krepi telo, izboljšuje psihofizič-n° počutje in poskrbi za boljšo Prekrvitev. Razširjena je tudi ponudba na področju Kardio fitnessa in tradicionalnega fit-, essa- To so predvsem proste uteži, s aterimi bodo na svoj račun prišli tisti, ki si želijo povečati moč. Vadba poteka pod ^■"okovnim vodstvom. ^eveda so sestavni del ponudbe tudi različne zvrsti aerobike. Novost je slide aerobika, kjer boste lahko na prenosljivi slide plošči trenirali hitrost, eksplozivnost in vztrajnost ter vadba z body bar palico. Redna vadba z body bar palico gradi mišično maso in povečuje hitrejšo porabo kalorij. Tako je lahko body bar aerobika tudi eden od elementov sicer širokega shujševalnega programa v Fitness studiu Monika Šport na Brdu pri Kranju, telefon 222-497. ZA PRAZNIKE ZAPRTO SAMO OBRATUJEMO SOL0RIJ % AEROBIKA # FITNES # HYDRO JET # AKCIJA televi zije -TV Kranj in mmmmmmm*&iL Razveselite svoje bližnje -^MERA PRESEIMEČETMJA pledaii , ^ 'eti smo na televizijskih ekranih je na ^abavno oddajo Shovv Rudija Carella, ki Preserift^ iSen a'' drugačen način prijetno m v nL • 'Judi- Ta oddaja nam je dala zgled Kf^ANj Pr°9rama TELEVIZIJE TELE-TV sKupiP« ^P že posneli dve presenečenji: s L°vŠlNnt?NR0E BAND in s Pevcem PEROM ^asoni- Zamisel razširjamo v televizijsko-'n G6d2?, akc'Jo TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ kovali S.JSKEGA GLASA, ki smo jo poime-Svoje hrVMERA PRESENEČENJA - Razveselite 2 našb,l*nje! ^r'iatelifi P017100)0 presenetite svoje bližnje, Veste da sorodn'ke, vaščane... za katere tem mki'"18'0 skrite že'Je in hrepenenja. Pri k^nosfh0 na uresnicitev želJa v dariih en'ki dn R.rec!vsem srečanja z znanimi glasbi slov« t- in zaDavne g'asbe, pomembni-radostj hL™' oseDr,ostmi, pa tudi drugih se bost« in že,)a posebne vrste, katerih 8 Vl m tisti, katere boste razveselili še dolgo časa radi spominjali. Prednost bomo dali čimbolj originalnim presenečenjem! Da pa bo to mogoče pripraviti, izpolnite priloženi kupon in po možnosti navedite kontaktno telefonsko številko, da v pripravi na organizacijo presenečenja z vami vzpostavimo zvezo. V nadaljevanju pisma pa opišite presenečenje... Tega, da ste nam pisali, pa bližnjemu nikar ne razkrijte! Vaša pisma pričakujemo na naslov: TELEVIZIJA TELE-TV KRANJ, Nikole Tesle 2, Kranj 64000 ali pa GORENJSKI GLAS, Zoisova 1. Kranj 64000 s pripisom "KAMERA PRESENEČENJA". še to - mi bomo dogodek spremljali in ga v obliki reportaže zabeležili v petek v GORENJSKEM GLASU, na TELEVIZIJI TELE-TV KRANJ pa v petek ob 20.20 v drugem delu oddaje ODPRTI EKRAN, kjer prav tako v skupni akciji glasujete za GORENJCA MESECA. Drago Papler 5VPON:KA3iERA PRESENEČENJA Hresenetiti želim: Irne Naslov: ln priimek: Predi Irne agatelj: in priimek: Naslov: ^aktni telefon: °P,S Presenečenja: TVS 1 8.45 Otroški počitniški program 8.45 Otroci širnega sveta, ameriška dokumentarna nanizanka 9.10 A. Lindgren:'Erazem in potepuh, 5., zadnji del igrane serije 9.40 Bilo nas je pet, češka nadaljevanka 10.40 Tedenski izbor 10.40 Roka ročka 11.40 Boj za obstanek, angleška dokumentarna serija 12.35 Znanje za znanje, Učite se z nami 13.00 Poročila 13.05 Video strani 14.25 Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria 15.00 Film tedna: Strašilo, ponovitev ameriškega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program 17.10 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 44. oddaja 17.25 Heatcliff, risana serija 18.00 Sorodne duše, 2. epizoda angleške nanizanke 18.30 Umetnost in civilizacija, Umetniki za svet 18.45 Hugo, TV igrica 19.10 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.56 Šport 20.05 Poglej in zadeni 21.40 Turistična oddaja 22.00 TV dnevnik 3, Vreme 22.16 šport 22.20 Žarišče 22.40 Sova Frasier, ameriška nanizanka; Hobotnica, italijanska nanizanka; Nebesa, ameriški film TVS 2 14.15 Forum 14.30 Učitelj, francoska nadaljevanka 15.15 Osmi dan 16.15 Sorodne duše, 1. epizoda angleške nanizanke 16.45 Sova, ponovitev 18.00 Regionalni stuio Koper 18.45 Svetovni poslovni utrip, 5. del ameriške poslovne oddaje 19.15 Planet šport 20.05 Azijska magistrala, japonska dokumentarna serija 20.55 Nepomembna afera, nemška nadaljevanka 21.45 Drevesa so nas videla rasti, ponovitev dokumentarne oddaje 22.25 Koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije 23.25 TV jutri, Videostrani KANALA 7.00 Videostrani 8.05 Novice; Luč svetlobe, ponovitev 547. dela ameriške nadaljevanke 9.55 Novice 10.00 A-shop, televizijska prodaja 10.15 Dracula, ponovitev 19. dela ameriške nanizanke 10.40 Magnetoskop, ponovitev 11.10 A-shop, televizijska prodaja 11.25 Video strani 12.00, 14.00 in 16.00 Novice 17.25 Spot tedna 17.30 A-shop, televizijska prodaja 17.45 Brlog, 21. del španske nanizanke 18.15 Dežurna lekarna, ponovitev 49. dela španske nanizanke 18.45 A-shop, televizijska prodaja 19.00 Novice 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe, 548. del ameriške nadaljevanke 20.00 To trapasto življenje: Noč čarovnic, 9. del ameriške nanizanke 20.50 Zima ubija, ameriški film 22.25 Izigrane obljube, ponovitev ameriškega filma 23.00 Novice 0.25 A-shop, televizijska prodaja 0.40 Spot tedna 0.45 Video strani MMTV - TELE 59 7.00 Videostrani - panorama 8.30 TV shop, televizijska prodaja 9.30 Videostrani - panorama 12.00 TV shop, televizijska prodaja 13.30 Videostrani - panorama 15.00 Tv shop, televizijska prodaja 15.10 Santa Barbara, ponovitev 15.55 Triperesna deteljica, ponovitev serije 16.25 Preprosti ljudje, kriminalka 18.10 Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja 18.40 Santa Barbara, serija 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Ameriška ura, ameriški film 21.40 Spot tedna Žive scene 21.45 Rafio FM, nadaljevanka 22.15 Policijska enota, akcijski film 23.50 Poptnik, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 0.20 Videostrani 1.00 Deutsche VVelle, program za tujce Kolo sreče 18.50 Turistični magazin 19.30 Dnevnik 20.20 Doku-mentarec21.05 Dokumentarec 22.20 Dnevnik 22.40 Slika na sliko 23.10 Amori in corso, italijanski film HTV 2 16.30 S sliko na sliko 17.25 Portret Ljiljane Milnar Talajič 18.25 Joseph Conrad, serija 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Filmski večer: Hannah in njene sestre, ameriški film 22.00 Woody Allen, dokumentarni film 23.20 Cro pop ročk AVSTRIJA 1 6.00 Fantastične zgodbe 6.25 Otroški spored 11.25 Vrnitev v izgubljeni svet 13.00 Otroški program 15.30 Mini Čas v sliki 15.45 Vesoljska ladja Enterprise 15.30 Baywatch 17.15 Strašno prijazna družina 17.40 Zlata dekleta 18.10 Dr. Ouinn, začetek serije 19.00 Cosbv shovv 19.30 čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Otto, ljubezenski, komedija 21.45 Nogomet v petek 21.55 Agora-phobia, strah v glavi,, triler 23.30 Čas v sliki 23.35 Volkovo maščevanje, kanadski film 1.05 Strašno prijazna družina 1.30 Schiejok vsak dan 2.30 Dobrodošli v Avstriji AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok vsak dan 10.05 Zveneča Avstrija 11.00 Stotnik in njegov junak, nemški film 12.20 Šiling 12.50 Vreme 13.00 Čas v sliki 13.10 Dežela gora 14.00 Pravica do ljubezni 14.25 Blagoslovljen tim 15.10 Umor, je napisala 16.00 Schiejok vsak dan 17.00 Čas v sliki 17.05 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Lokalne novice 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi s strani 20.15 Stari, serija 21.15 Halo, stric doktor, serija 22.05 čas v sliki 22.30 Modem Times, znanstveni magazin 23.00 Tehnologika, kako je tehnika spremenila svet 23.50 Zgodivina z druge strani 0.35 Pogledi s strani 0.40 Mednarodna nagrada za videoumetnost 95 -najboljših 50 1.05 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 Petkov tedenski pregled, tedenska informativna oddaja 19.40 Video viže... (narodnozabavni spoti) 20.00 Danes na videostraneh 21.25 EPP blok - 3 21.30 Tema dneva 22.00 Film 23.30 Petkov tedenski pregled, tedenska informativna oddaja 24.00 Nočni zabavno erotični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELEVIZIJE TELE-TV KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Izobraževalni program 11.30 Otroški spored 12.00 Dnevnik 12.15 Ljubezen, serija 12.40 Sledge Hammer, serija 13.10 Svet odktitij, dokumentarna serija 13.50 Škrlatna ulica, ameriški film 15.35 Izobraževalni program 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa Barbara, serija 18.15 LOKA TV Videostrani, non stop TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki preko COMPUTER od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.15 in 21. uri. Kontaktne oddaje vsak dan od 20.30 do 21. ure. 19.00 Današnji gost - zmagovalni plesni par, kontaktna oddaja v živo 20.50 Brez komentarja ATM TV KR. GORA ... Videostrani 18.08 Test 18.15 Napovednik 18.16 EPP blok 18.18 Gorenjska GRS 18.55 A tema dneva 19.05 Risanka 19.15 Satelitski program Deutsche VVelle 21.15 Videostrani KINO R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacija -zaposlovanje 11.10 Nagradno vprašanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Halo, tukaj tajnica 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Jožetom Jeričem R TRŽIČ Spored bo potekal z roko v roki s tržiškimi študenti. Ti vam pripravljajo informacije, izbor recepta tedna in kviz radia Tržiški študent Tečaj angleščine bo na sporedu ob 13.40, ko bomo ponovii 29. lekcijo English one to one. Kratko in jedrnato sm poimenovali oddajo ob 15.30, kjer vam ponujamo pregled tržiških informacij. Izbirali bomo Gorenjca meseca ob 15.50, ob 16.30 pa lahko prisluhnete Naaši Sedminek, ki ureja in vodi oddajo Kulturni Babilon. Pa še kaj zanimivega se bo našlo. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 7.00 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 10.30 Novice 11.00 1001. nasvet 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gorenje, Gorenjka meseca 14.00 Melodija tedna 14.05 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, Domače novice 17.00 Športni semafor (vodi Petra Filipič) 18.00 Voščila18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Naš zgodovinski spomin 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.30 Danes v občini 9.30 Nasvet za kosilo 9.35 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Filmske zanimivosti 12.00 škofjeloških 6 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Turistično popoldne 19.30 Zadetek v petek 22.00 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz - ŠANCE: 99,5 MHz - LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.15 Novice 7.35 Vreme 8.00 Dopoldne z Miletom Jovanovičem 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je lahko tudi takšno 8.55 Avtomobili pri Alpe-tour - Remont 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 BBC novice 12.15 športni utrinki 13.00 3x1 glasbena oddaja 13.15 Novice 13.30 Planinski svet 14.05 Pasji radio 14.15 Novice 14.30 Glasbena oddaja 15.00 Popoldne z Alenko Sivko 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Tečaj nemščine 17.15 Novice 18.30 Evropa v enem tednu 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ročk izpod Alp 21.00 Odprta dlan - Borut Pogačnik 22.00 Rockoteka 1.00 RGL žur do jutra R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Gospodarska oddaja 10.15 Kulturni utrinki 11.10 Karitas 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja + komentar tedna 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 Biblična oddaja na 14 dni 18.00 Jaz pa pojdem oz. Božje poti 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 21.35 Radijski roman 22.00 -5.30 Nočni glasbeni program CENTER angl. drama DUHOVNIK ob 20. uri, amer. mlad. film WILLY 2 ob 10. uri, amer. znan. fant. tehno thrill. JOHNNY MNEMONIC ob 16., 18. in 22. uri STORŽIČ amer. akcij. pust. film POTOPLJENI SVET ob 18.30 in 21. uri, ris. LISJAK IN PES ob 17. uri ŽELEZAR prem. amer. melodr. CAMILLA ob 20. uri, amer. mlad. film WILLY2 ob 18. uri BLED akcij, drama RANGOON ob 18. uri RADOVLJICA zgod. spekt. POGUMNO SRCE ob 20. uri ŠKOFJA LOKA amer. psih. drama DOLORES CLAIBORNE ob 18. uri, amer. film MOJE ŽIVLJENJE ob 20. uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. film NAJINI MOSTOVI ob 20. uri NAGRADNA KRIŽANKA GORENJSKE BANKE, d.d., KRANJ 31. OKTOBER - SVETOVNI DAN VARČEVANJA - ste se kdaj vprašali zakaj? 31. oktobra 1924 se je v Milanu zbralo 350 predstavnikov več kot 700 hranilnic iz 27 držav (menda je bil med njimi tudi slovenski predstavnik). Na tem zboru so ustanovili tudi Mednarodni inštitut za varčevanje, ki je ob svoji ustanovitvi sprejel še danes aktualen razglas: "Delo Gorenjska^* Banka Banka j posluhom in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji napredka in dostojanstva vsakega posameznika in družbe kot celote." Takrat so sprejeli tudi odločitev, da 31. oktober praznujemo kot svetovni dan varčevanja. Gorenjska banka vam v počastitev tega datuma poklanja nagradno križanko z geslo1*1' Pet pravilnih rešitev bomo nagradili- sicer: 1. nagrada: 8.000,00 SIT 2. nagrada: 5.000,00 SIT 3. nagrada: 3.000,00 SIT in dve praktični nagradi. Rešitve sprejemamo do novembra. Pošljite jih na vpisane na kuponu iz križanke naslov: GORENJSKI GLAS, 6400« KRANJ. četrtka, dopisnica*1 na KVAR PIJAČA STARO- • SLOVANOV GL. MESTO ITALIJE NEKD. TURŠKI NASLOV NAZIV ZA POGOSTNOST ROJSTEV GRŠKI JUNAK TRDNA SNOV V RAZTOPINI 22 ST. GRŠKI PESNIK 26 VIKTOR NAROBE DELAVKA V TKALNICI MAMA URADEN SPIS 18 PESNICA NEGRT. DRUGO IME JEZERA _NJASA„ 24 MLINSKI KAMEN VELIKA SKAKALNICA SIRSKI POLITIK HAFEZ AL NEM. FIZIK J0HANNES KRAT ZA MEDNAROD STANDARD MUČENJE SLOJ ZEMLJE ODPADNIK POŽELENJE ETUI KATRAN NADLEŽNA ŽUŽELKA DRŽAVA V AFRIKI NAPADALEC NA POLIT. fiSEBHOSI RAJK0 L0TRIČ TELESA POLJEDELSKO -ORODJE 10 OTOMAN 25 TRTTOK RUDOLF. JEZERA LETNI GOZDNI POSEK UŠESNI OKRASEK MESTO NA HRVAŠKEM POTUJOČE LJUDSTVO IME NAJVEČJEGA STADIONA NASVETU ,u. MESTO 0RDANIJE GL OBLIKA IMENA O TAKA? ANTON PAHOR FR. REŽISER RENE TIPKA GR. SVETA GORA HUMORIST. PUTRIH 27 NARAVA GOR. REŠ. ČOLN 16 VRSTA SOCVETJA PTIČ NE-LETALEC KRILO RIMSKE KONJENICE SL. PIS. ŽMIUAN 19 blPC BOG SONCA 17 13 ST. ŽID. KRALJ NOBELU OSNOVNA ENOTA IGOR TORKAR IGRALEC ALEKSIC JSP DRSALKA MIDOfll JAPONSKO MESTO PERJE PRI REPI švio UPRAVNA ENOTA OLGA ZAVRL GLASBENC DELO SNOP SLAME NICK OSVALD IT. MOŠKO IME MORSKA ŽIVAL (POMANJ.) PTIČ VESLCL NOŽEČ GARJE OKLEPNO VOZILO tropska PAPIGA I UšTNATO DREVO IME VEČ-REK NA ŠKOTSKEM ZID ~HINKO BRATUŽ 14 SL. SLIKAR MATIJA IVAN PRIJATELJ INDIJSKA GOSPA GR. BOG NESREČE GR. MATI BOGOV 23 ZMIKAVT KAPACI; tivnost KONDEN- 20 15 PAPEŽEVA J4RONA /MNOŽINA) MIHAJL OLE 11 PL0ŠČEK PRI HOKEJU ZAPORNICA) PRITOK RENA V ŠVICI TONE FORNEZZI AVSTR. MEDVEDEK BOJAN KOLESA GLASB. ZNAMENJE 12 PAUL ZADKINE SREDIŠČE MOLDAVIJE MESTO V INDIJI VSOTA pismo . ^upanja POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 64000 KRANI 21 POVRŠ. MERA SLOV. BIV MRTVIH ŠVEDSKA GOZDNA POKRAJINA 28 IVO ANDRIČ IGRALKA GARDNER SESTAVU F KALA"1 Gorenjska^$ Banka d.d. Kr«n| KRANI BL.EIWEISOVA CESTA 1 64000 KRANI 4 n 21 12 22 13 23~ 14 24 15 16 26 17 27" 8 18 28" 19 10 20 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Tradicionalna konferenca Ljubljanske borze °d s H°^ii" ^ kongresnem centru Bernardin i(j 5"'j~""» " T *uiigresnem irvniru nernaruiii V Portorožu bo Linhi- . * n°vembra potekala 12. tradicionalna konferenca pijanske borze. o c ude? Gregorčičeva 8 Kranj telefon: 211 380 kredvtn\ P°of ft+9,5% Izbor vozil iz zaloge: AX CABAN, 1,1 i, kovinska barva, temna stekla, 1.422.765,00 ZX AVANTAGE, 1,4i, kovinska barva, temna stekla, el. paket, 2.105.445,00 ZX AURA BREAK, 1,8i, kovinska barva, servo volan, 2.604.127,00 XANTIA, 1,81, kovinska barva, 2.770.753,00 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Kmečka družba bo ustanovila štipendijski sklad Prve štipendije že prihodnje leto Pri dodeljevanju štipendij bodo upoštevali šolski uspeh, socialni položaj pa tudi to, ali je prosilec vložil certifikat v Kmečko družbo. Ljubljana - Kmečka družba je na redni skupščini družbe junija letos obljubila vlagateljem, da bo ustanovila štipendijski sklad. Obljubo bo kmalu tudi izpolnila. V začetku oktobra se je že sestal odbor za ustanovitev sklada in za njegovega predsednika imenoval direktorja družbe mag. Zvonka Ivanušiča, prve štipendije pa naj bi izplačali v naslednjem letu. Ustanovitev sklada podpirajo tudi Slovenska zadružna kmetijska banka, Zadružna zveza Slovenije in Semenarna Ljubljana. Delničarji kmečkih skladov, ki so svoj certifikat vložili v Kmečko družbo, ne bodo upravičeni samo do dividende, ampak bodo lahko v štipendijskem skladu zaprosili tudi za štipendijo. Sklad bo denar za dodeljevanje štipendij pridobival iz prispevkov Kmečke družbe in ostalih donatorjev. Merila za dodeljevanje štipendij bodo šolski uspeh, socialni položaj in vložitev certifikata v Kmečko družbo. Ker so kmečki skladi solastniki podjetij različnih dejavnosti, bo družba dodeljevala štipendije za različne vrste šol in fakultet. S štipendiranjem si želi zagotoviti dobre kadre za upravljanje okoli trideset milijard tolarjev vrednega premoženja in oživeti staro slovensko navado, ko so fondacije omogočale šolanje velikemu številu mladih ljudi. Kmečka družba bo prihodnje leto ustanovila tudi sklad za ohranitev podeželske kulturne dediščine. • CZ. Radi imamo mleko Letos naj bi pri nas po podatkih Poslovnega združenja prehrane Slovenije pridelali kar 110 do 120 milijonov litrov mleka več, kot ga bomo porabili. Presežke mleka mlekarne prodajajo v tujino, kljub temu da smo Slovenci v samem dnu evropske mlečne potrošnje. Po mnenju slovenskih mlekarjev bi bilo povečanje potrošnje mleka in mlečnih izdelkov nujnost, zato so se združeni v Gospodarsko interesno združenje mlekarstva odločili, da z večjo reklamno akcijo opozorijo na svoje probleme. Tako nekaj več kot deset let star televizijski spot in pismo združenja mlekarstva Slovence že nekaj časa opozarja, da je tako mleko kot mlečne izdelke potrebno bolj pogosto vključiti v svoj jedilnik. V akciji poleg pridelovalcev in predelovalcev mleka sodeluje tudi Ministrstvo za kmetijstvo ter proizvajalci embalaže. • U.S. Ob 60-letnici kranjskega društva gojiteljev malih živali Doslej največja razstava na Gorenjskem Razstava bo od 10. do 12. novembra v prostorih Gorenjskega sejma v Kranju. Kranj - Društvo gojiteljev malih Živali Kranj deluje Že častitljivih šestdeset let in je drugo najstarejše slovensko društvo z neprekinjenim delovanjem. Ima tri sekcije (za kuncerejo, perutninarstvo in golobarstvo) in šteje približno šestdeset članov iz štirinajstih občin, med drugim tudi iz Medvod, Železnikov, Radovljice in Tržiča. Skoraj vsako leto pripravi društveno razstavo malih živali, priredilo pa je že tudi devet gorenjskih in eno državno razstavo. Ob jubileju, ki ga praznujejo letos, so se v društvu še posebej potrudili in bodo pripravili doslej največjo razstavo malih Živali na Gorenjskem. Razstavo bodo odprli naslednji petek, 10. novembra, in bo odprta Še v nedeljo. Poleg domačega društva bodo sodelovala še društva z Jesenic, iz Kamnika, Škofje Loke in iz Ljubljane. Ljubitelji malih živali si bodo lahko ogledali okoli 400 kuncev, 400 golobov, 300 perutnine, 100 ptic ter nekaj koz, nojev in drugih živali. ♦ C. Z. O^TEL: 064/331 J KRANJ, C. na Klanec 9 Vam nudi: • REZERVNE DELE za traktorje IMT, TV, Zetor, Univerzal, Fiat, Ursus • motorna olja, filtri • vse vrste kardanov in rezervne dele za kardane • veliko izbiro vseh tipov AKUMULATORJEV Vesna in servis akumulatorjev Vesna za Gorenjsko • POPRAVILO kardanov in traktorjev: Torpedo, IMT, Univerzal, Fiat, Tomo Vinkovič, Zetor • Generalna popravila motorjev • Popravila hidravlik, menjalnikov Popravila izvajamo tudi na vašem domu! Preden se odločite, pokličite! .■.•y.->yyy.->>y.v-^X d.o.o. TRŽIČ Cankarjeva 25 KUPUJE - borovo hlodovino - smrekovo hlodovino - celulozni les iglavcev Cene in plačilni roki po ogledu in dogovoru. Možen je tudi odkup na panju. Informacije na sedežu firme ali po telefonu 064/50-423. Kmetje in mlekarne (sami) posodabljajo opremo v mlečnem laboratoriju Gorenjska potrebuje dobro opremljen laboratorij Če je bila še pred manj kot enim letom precejšnja bojazen, da bo Gorenjska ostala brez mlečnega laboratorija, zdaj teh dvomov skorajda ni več. Veterinarski zavod SIovenije podpira obstoj in posodobitev laboratorija v Kranju. Kranj - V Sloveniji je v mlekarnah ter v živinorejskih oz. veterinarskih zavodih čez dvajset laboratorijev za analiziranje vzorcev mleka, v prihodnosti naj bi jih bilo bistveno manj. Laboratorij v Kranju bo očitno ostal, saj njegov obstoj ter prilagoditev zahtevam zakona o standardizaciji podpira tudi novoustanovljeni Veterinarski zavod Slovenije. V Sloveniji se je neuradno že govorilo, da bi bilo za slovenske potrebe dovolj pet laboratorijev, od katerih bi vsak "pokrival" sedem do osem tisoč pridelovalcev mleka, in da bi bil za območje Živinorejsko veterinarskega zavoda Gorenjske in Kmetijskega veterinarskega zavoda Nova Gorica le en mlečni laboratorij, s sedežem v Postojni. Gorenjski kmetje, mlekarne, laboratorijski delavci in drugi so se tedaj že spraševali, ali bo Gorenjska, ki je po razvitosti prireje mleka na prvem mestu v Sloveniji, izgubila "svoj" mlečni laboratorij. V.d. vodja kranjske območne enote veterinarskega zavoda Jože Rode, dr. vet. med., in drugi so zatrjevali, da so tudi v številnih evropskih državah precej zmanjšali število laboratorijev, vendar so to storili šele potlej, ko se je proces koncentracije prireje mleka že končal. Pri nas ta proces še poteka in bo verjetno trajal še več let. Ker pridelovalci mleka prav v tem času prilagajanja strožjim merilom najbolj potrebujejo hitre, sprotne in zanesljive podatke o mleku, ne bi bilo pametno, da bi jim odtegnili pomoč in laboratorij ukinili. Na republiki so gorenjskim argumentom očitno prisluhnili. Bojazni, da bi mlečni laboratorij v Kranju ukinili ali ga preselili kam drugam, za zdaj skorajda ni več. Novoustanovljeni Veterinarski zavod Slovenije podpira obstoj ter posodabljanje in prilagajanje kranjskega laboratorija zahtevam zakona o standardizaciji. Fossomatic je last kmetov in mlekarn Da je republika spremenila stališče in podprla obstoj kranjskega laboratorija, so vsekakor zaslužni tudi gorenjski pridelovalci mleka in mlekarne. Ob tem, ko je živinorejsko veterinarski zavod že pred dvema letoma in pol začel urejati laboratorijske prostore, so se zadruge (kmetje) in mlekarne odločili, da sami začnejo posodabljati laboratorijsko opremo. Letos spomladi so kupili napravo za ugotavljanje števila somatskih celic v mleku fossomatic, ki je stala nekaj več kot 13 milijonov tolarjev. Domala 1,9 milijona tolarjev ali nekaj manj kot 15 odstotkov je primaknila M-Mlekarna Kranj, ostalo pa so prispevale gorenjske zadruge (dve med njimi imata tudi mlekarno), M- KŽK Kmetijstvo Kranj in Srednja mlekarska in kmetijska šola Kranj. Izjema je bila le Gozdarsko kmetijska zadruga Srednja vas v Bohinju, ki bi morala prispevati 466 tisoč tolarjev, a sta potlej njen delež poravnali kranjska in škofjeloška mlekarna. V kranjskem laboratoriju uporabljajo novi fossomatic od sredine julija dalje. Naprava ni last laboratorija oz. območne enote Veterinarskega zavoda Slovenije, ampak last gorenjskih pridelovalcev mleka in mlekarn, ki so prispevali denar za nakup. S fosso-maticom upravlja posebni upravni odbor, v katerem ima območna enota veterinarskega zavoda 10-odstotni up-ravljalski delež, vsi ostali pa ga imajo glede na vložek. Člani odbora so Ivana Valjavec, Janko Porenta, Monika Ravnik, Marjan Roblek, Marko Dolinar, Jaka Korenčan, Janez Šebat, Ciril Zaplotnik, Janez Tavčar in Jože Rode. Po fossomaticu še milkoscan Ker je tudi laboratorijska naprava za fizikalno kemijske analize mleka milkoscan stara sedem let in zanjo proizvajalec z novim letom ne bo zagotavljal več rezervnih delov, v kranjski območni enoti Veterinarskega zavoda Slovenije predlagajo, da bi kupili novo, sodobnejšo, ki bi omogočala ugotavljanje tolšče, beljakovine, sladkorja, suhe snovi, uree oz. sečnine, citronske ^ line in proste oz. nevezane vode mleku. Kot poudarjajo v kranjski eno zavoda, je nakup milkoscana pomeJa ben za nadaljnji obstoj mlečnej! laboratorija in območne enote Vete inarskega zavoda Slovenije v Kranj ^ za gospodarno prirejo kakovostne^ mleka, za zagotavljanje poceni ana' in hitre povratne informacije do km tov in za dejansko plačevanje mleka r kakovosti. Naložba bi se vsakemu rej1' izplačala najkasneje v petih letih. morebitnih težavah v pridelavi P lahko že tudi v enem mesecu. Podate o urei, na primer, bi bil kmetu drag«** napotek za to, kako naj krmi Žival«.0^ bi kar najbolje izkoristile beljakovine krmi. Ob tem ni treba posebej PoU -j jati, da dober izkoristek beljakov' omogoča velik prihranek pri p°ra krme in tudi povečuje možnosti * obrejitev krav. Ker bo novi str J zmogljivejši od sedanjega (na uro D možno analizirati dvesto vzorcev m' ali še enkrat več kot doslej), b zdaj v Sloveniji najcenejša analiza. y ugotavljanje uree v mleku 660 tolarjf tret>a ugotavljanj« za vzorec, bo v Kranju potlej zanjo odšteti le 40 tolarjev. NaKu| milkoscana bo za 34 tolarjev p°ceA tudi ugotavljanje števila somatsk' celic v vzorcu mleka - in tako dalje- Za pomoč so zaprosili občine Nova naprava za fizikalno kernij^ analize mleka bo stala 20,8 milij0^. tolarjev. V kranjski enoti zavoda P' dlagajo, da bi 30 odstotkov denafl prispevalo petnajst gorenjskih obe'' enak delež naj bi primaknile mleka^M 40 odstotkov sredstev pa naj bi zag tovila republika oz. ministrstvo * kmetijstvo, gozdarstvo in prehr311 Če država za milkoscan ne bo Pr*\ knila niti tolarja ali bo zanj namej!' manj, kot bi potrebovali, bodo raz'1^ pokrili pridelovalci mleka. Vsak naj , prispeval glede na letos oddane k° čine mleka, to je približno 20 stotin od vsakega litra. Občine naj bi skup prispevale 6.240.000 tolarjev, od feJa največ kranjska (skoraj 1,7 m*''l° in tolarjev), cerkljanska (944 tisočj šenčurska (767 tisoč). Radovlji^ škofjeloška in jeseniška občina so sklepale o predlaganih zneskih, °s naj bi v naslednjih tednih • C Zap loti«1 Kmetijstvo v Triglavskem narodnem parku Regres le za planine s pašnim redom Park bo letos kmetom povrnil del stroškov za obdelovanje grbinastih travnikov. Bled - Ker se je v preteklih letih na območju Triglavskega narodnega parka razmahnila nenadzorovana (divja) paša govedi, konj in drobnice na površinah, za katere lastniki nimajo pašnih pravic, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pooblastilo upravo parka, da pripravi pašni red za planine v Triglavskem narodnem parku. Uprava je osnutek pašnega reda že pripravila in ga posredovala v obravnavo in dopolnitev kmetijski svetovalni službi, inšpekcijam, občinskim referentom za kmetijstvo, pašnim oz. agrarnim skupnostim na območju parka in komisiji za planinsko pašo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Na predlog parka je vrsta pripomb (med drugim jih je posredovala tudi blejska območna enota Zavoda za gozdove Slovenije), republiška komisija pa je sklenila, da jih bo obravnavala ob koncu leta in da bo pašni red upoštevala že pri razpisnih pogojih za intervencije v prihodnjem letu. To pomeni, da bodo do državne pomoči upravičene le tiste pašne oz. agrarne skupnosti, ki bodo spoštovale pašni red. Da ne gre za majhne zneske, dovolj pove podatek, ki smo ga slišali na seji sveta TNP v sredo, da bo letos 60 planin v parku dobilo od države okoli 22 milijonov tolarjev državne pomoči. Javni zavod TNP je aprila letos zaradi boljšega trženja pridelkov in izdelkov z območja parka registriral blagovno znamko "Triglavski narodni park - narava, kultura, tradicija - zaščitni znak domačih izdelkov", ki bo ščitila pridelke in izdelke po petih mednarodno priznanih razredih. V zavodu pripravljajo tudi pravila, ki bodo urejala podeljevanje blagovne znamke in nadzor nad uporabo znamke, vse zainteresirane pa bodo o tem seznanili na posebnem seminarju. Kmetijstvo v Triglavskem narodnem parku je deležno enake državne pomoči kot kmetijstvo v ostalem hribovskem in gorskem območju Slovenije, v javnem zavodu TNP pa želijo spodbujati predvsem okolju prijazno kmetovanje, ki med drugim zagotavlja vzdrževanje in ohranjanje kulturne krajine. Park bo letos kmetom povrnil del stroškov obdelovanja grbinastih travnikov. Izračuni, narejeni po normativih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, nam- tme«! reč kažejo, da imajo ef pri košnji in spravilu tr ^ grbinastih travnikov Z eti.jd no košnjo 25 tisoč to%i več stroškov kot pri ^ ostalih travnikov, pri dva ^ ni letni košnji pa je kfj V tolarje^ "minus" 54 tisoč razpravi je---- slišati, da naj bi repub'1* denarja, ki ga sicer nan1 bilo med M )lika -*ie , za agromelioracije tudi za izravnavo grb'.1 travnikov raje namenr kritje višjih stroškov o^ vanja takšnih travnikov Ju od članov sveta TNP $p tem pripomnil, da bodo t prepričali kmete v park»J.^ ohranjajo grbinaste trav ^ ko pa jih "buldoŽira / kmet, ki je sicer usluzp ^ parka. Predsednik sve%' maž Banovec je 0 pripomnil, da je to pre^ moralno vprašanje. • Slo _ TOTJNK/\ UREJA: Vilma Stanovnik Venske smučarke in smučarji so na novo sezono dobro pripravljeni NAPORNI TRENINGI SO NALOŽBA ZA DOLGO Z10 tekmama deklet in fantov se bo čez dobra dva tedna v francoskem Tignesu začela £lb0s«ja smučarska sezona, katere vrhunec naj bi bilo svetovno prvenstvo v Sierra Nevadi sredi ruarja - Smučarke v svetovnem pokalu čaka 34 tekem, smučarje pa kar 36 preizkušenj SNI* Vinoteka na ljubljanskem Gospodarskem je bila tudi letos nekakšen zadnji "sestanek" Pfiprav7-"' SI"ovenskih smučark in smučarjev, ki se te dni dek|et na začetek nove tekmovalne sezone. Fantje in treningom so na Smučarski zvezi zaskrbljeni, kako bodo z zbranim denarjem prebrodili sezono, saj jim po besedah reprezenf0 SC tud' ,etos PokazaM v novih uradnih oblačilih direktorja alpskih reprezentanc ^ smo n""' ki sta J'h PrlsPevalla Rašic« M - club, predvsem Toneta Vogrinca "manjka" oko-ravah 'n *renerJem prisluhnili, ko so pripovedovali o na novo sezono in tekmovalnih načrtih. Tako zentan »vodJa ženskih repre-daiek, .ro Kalan povedal, da PoviCllj ,etoNih priprav, Pa D,?'0 obseg vadbe To tre£men'> da so dekleta HaPor'a maksimalno in kljub IlvrstJ,am, treninge vzdržala, kakoil kond,cija jim bo še Se2ona iagala' saJ bo letošnja 34 teke naPorna. Poleg kar namrečm Jvetovnega pokala jih svet0vn aka še nastop na mah Fk1 Prvenstvu, na tek-Pokajik t' na kontinentalinih ostaiik er seveda domačih in valni ^rvenstv»h. Tudi tekmo-kot zari J- dek,et so, podobno imajo vJaJeta' ze,° vis°ki, saj nepa n načrtu medaljo svetov- 5eUvmTnStva' P°le8 tega Pa dve qv. 5V do istega mesta in ta. Xuh-ltvi do desetega mes-naj b; 1 v svetovnem pokalu Uvrsti^HVsaJ V dveh disciplinah do Det 0 tfetjega in še v eni Ženci. le8a mesta. Članice Najboljši veleslalomisti in slalomisti sveta se bodo tudi letos predstavili v naši Kranjski Gori. Tekmi bosta 21. in 22. decembra, kot je povedal Borut Perovšek, pa se v Kranjski Gori na tekmovanje le pripravljajo. Računajo tudi na pomoč snega ali vsaj na nizke temperature. Podobno je tudi na Mariborskem Pohorju, kjer pa bosta slalom in veleslalom na sporedu 6. in 7. januarja. ekipe so v tej J^tnar vr§ka *Irovat' §Pc,a D0vža„- Katia Koren, Alenka taša Mojca Suhadolc, Na- PoriSr1 in šPc,a Bračun. Pravit ci nego ~.,na. stopničkah sve F v°dstvo naših "Cfia ~v P°kala in tudi svetov Prvenstva, ima v načtu moških m ko~n7uanC- ^ot Je na t'skov- tte»»cr enci Poudaril g,avni J^kih reprezentanc Velijf' Prašič, jim je bil v pri pripravi na vec v,nov strokovni sodelo-ekipair!t,aŽ Kosclj. Moška cepta ' .0s uveljavljenega konje ta PnPrav ni menjala, saj se *el0^Preteklosti izkazal kot PosVetj|.er» Še več priprav pa so 8U in J" kondicijskem trenin-'reningu hitrih disciplin, saj bodo fantje letos več nastopali tudi v superveleslalomu in smuku, kjer naj bi se približali trideseterici najboljših tekmovalcev. V moški A ekipi so letos: Jure Košir, Mitja Kune, Gregor Grilc, Andrej Miklavc, Matjaž Vrhovnik, Jernej Ko-blar in Miran Rauter. Tako dekleta kot fantje so imeli v pripravljalnem obdobl-ju težave z novimi in starimi poškodbami (predvsem kolen in hrbtenice), nekatere pa je tik pred zdajci napadla še vročina. Vendar pa so težave za večino prehodne ali prebo-lene, edino Špela Pretnar na tekme ne bo šla prej kot po novem letu. Tudi nova oprema je nekaterim povzročila dodatne teževe, vendar pa je do "prave" sezone še kar nekaj časa in možnosti za prilagajanje, saj se tekme "čez lužo" začenjajo 16. novembra, bolj zgoščen program pa imajo tako dekleta kot fantje šele konec novembra in v decembru. Kljub dobro opravljenim ALPINIZEM J°V OSEMTISOČAK 4AK0NCEV ŠTREMFELJ oba cV^' °k*°bra - Zakonca Marija in Andrej Štremfelj, 1995 jana Alpinističnega odseka Kranj, sta 28. septembra °nem 0SCJ>la nov alpinistični uspeh. Potem ko so jima plazovi greben d' ^P00 P° prvenstveni smeri v severozahodnem odrjg^ tibetanskega osemtisočaka Čo Oju - tam sta v'8°ki vtk^^ metrov visoko, sta se povzpela na 8201 meter Za And • P° normalnem pristopu. To je bil za Marijo tretji, "Vred^a Pa sedmi osemtisočak doslej. Počjtka ost te8a vzpona je predvsem v hitrosti, saj sva brez se Vrny P° poskusu prvega vzpona v dveh dneh dosegla vrh in jahko H* V azo> V danih razmerah je bilo to največ, kar sva Je bil ?0se$a na skupni odpravi s hrvaškimi alpinisti. Zame Marjj0° Povprečen vzpon, veliko večjo veljavo pa ima za ljun/b vt^e- P° Vrmtvr domov ocenil Andrej Štrerafelj. Več o objav]' ln z gore boste lahko zvedeli iz noeovora. ki bo ,Jerr v Stotinki 7. novembra. S. Saje v«i>" tekmi ODBOJKA A IN PORAZ NA BLEDU "im S, 2. kroga so se odbojkarji Minolte Bled, ki še in s poškodova- lo n,.. lCKnn 2. kroga so se odbojkarji M11 •ji Jerai °PaJ° brez poškodovanega Humerce • ljub te"1' d°bro upirali mladi ekipi Olimpijc temu Bled so gostje iz Ljubljane zabeležili zanesljivo zmago Olimpija 0:3 (-7, -12, -4). Vse bolje pa igrajo Jerice TJ 1—"'^ V ' ' '- ^"'J"- r" ^0 r> .°ank Austria Bleda, ki so imele prav tako zaostalo nudile lažji trUde8a odSt^e 'z Nove Gorice v 45 minut dolgr tekmi niso n Sg- ura' tako da ie bUa tekma za domačo vrsto le M sobotonk Austia Bled : Nova Gorica 3:0 ^' 7' h"ioJta n, lc na gorenjskih igriščih na sporedu kar pisan spored. S?«tk Ani, - ]8ra v OŠ Bled ob 19.00 z ekipo Krka Novo mesto, llr°vnica £a Bled v OŠ Bled ob 17.00 z ekipo LIK Tilie, kbn>k v ^žinarJem ob 20.00 v CSUI-ŽIC na Jesenicah, Termo ručani, p- Kavčič v Šk. Loki ob 18. uri z Mislinjo, b°lkure'Je Pa z ekipo Solkana v CSUI-ŽIC ob 18.00. V moški ls^vliirt1 i DOL 'grajo doma: Bled II : PAN Kovinar II (OŠ U"?°)-v*0b 16-30)- BohinJ : Žirovnica II (OŠ B. Bistrica ob ls) in 1 enski konkurenci pa Bled II : Solkan II (OŠ Bled ob Uar»go Šenčur : Bohinj (OŠ Šenčur ob 18.00). • Maček Branko li pol milijona mark. Doslej jim je bila v veliko pomoč akcija Podarim - dobim, ki pa se bo letos začela kasneje, saj se obetajo nekatere pomembne spremembe. Kot je povedal novi vodja akcije Ljubo Jas-nič, se Podarim - dobim mora v skladu z novim zakonom o igrah na srečo na novo registrirati kot delniška družba. Kljub temu naj bi se akcija 8. decembra, pred tekmo svetovnega pokala v smučarskih skokih v Planici, vendarle začela. Kot navadno bo v njej letos tudi nekaj zanimivih sprememb, ki jih bodo v prihodnjem mesecu še natančneje predstavili. • V. Stanovnik Tudi letos bosta ljubljansko Gospodarsko razstavišče In S K Snežinka organizatorja tradicionalnega smučarskega sejma znanega pod imenom Ski expo. Sejem, ki je v sedemindvajsetih letih preras-tel iz sejma rabljene smučarke opreme, bo potekal od 28. novembra do 3. decembra, kot so povedali organizatorji, pa bolj kljub zelo razširjeni ponudbi (zajemal bo tudi dvoranske in letne športe ter zimsko turistično ponudbo), poudarek še vedno na zimskih Športih. Razstavni prostori bodo kar na 4500 kvadratnih metrih, predstavilo pa se bo okoli 250 razstavtjalcev. Alenka Dovzan bo na čeladi nosila napis TAP "F" Še ne dvajsetletna reprezen-t a n t k a iz Mojstrane, sicer pa dobitni-ca bronaste olimpijske kolajne, Alenka Dovžan, je pod budnim očesom managerja in očeta Jožeta Dovžana (pa tudi mame), v torek popoldne v gostilni Brinovec v Podgorici, podpisala spon-zorsko pogodbo z direktorjem podjetja TAP "F" Friderikom Žgajnerjem. Podjetje, ki se ukvarja predvsem s trgovino (prodaja poslovnih daril višjega razreda), si s podpisom pogodbe s "hitro" Gorenj-ko želi še bolj uveljaviti na tržišču, Alenka pa si v novi sezoni želi dobrih rezultatov, za katere je vse poletje trdo trenirala. • V. Stanovnik, foto: Jurij Furlan VABILA, PRIREDITVE Košarkarski spored -V Al moški košarkarski ligi ekipa Triglava jutri, 28. oktobra, z začetkom ob 20. uri, v dvorani na Planini gosti ekipo Idrije. Ekipa Loka kave v A2 ligi tokrat gostuje pri Kraškem Zidarju, košarkarice Odeje Marmorja pa v dvorani na Podnu jutri ob 18. uri gostijo ekipo Unior Atrasa. V B moški ligi -zahod ekipa košarkarjev Didakte iz Radovljice jutri ob 18.30 uri v telovadnici O.Š. gosti ekipo Portoroža. • V.S. Občinska zimska košarkarska liga - Športna zveza v Mestni občini Kranj razpisuje občinsko zimsko košarkarsko ligo, ki se bo previdoma začela v mesecu novembru, zaključila pa aprila prihodnje leto. Prijave na Športni zvezi, Partizanska 37, sprejemajo do ponedeljka, 6. novembra. • M.Č. Rokometni spored - V II. državni rokometni ligi za moške bo ekipa Besnice jutri ob 18. uri gostila ekipo Prul, v hali Poden v Škofji Loki pa bo jutri ob 20. uri gorenjski derbi med ekipama Šeširja in Preddvora. V II. ženski ligi ekipa Šeširja odhaja na fostovanje k Polju B, ekipa Šeširja B pa bo doma gostila Planino [ranj. v III. državni ligi za moške so pari: Besnica B - Duplje (nedelja ob 10. uri), Dom Žabnica - Preddvor Gorjanc (sobota ob 18.15), Šešir B - Jezersko (sobota ob 18. uri), Krim - Radovljica Š.Bled (sobota ob 20. uri), Sava Kranj - Kamnik (sobota ob 18. uri). Konec tedna so na sporedu tudi redna kola za kadete in starejše deklice. • V.S. Nogometni spored - V 12. krogu druge državne nogometne lige (po njem so do konca še trije krogi) bo v nedeljo ob 13.30 v Šenčurju derbi lige med Naklom in vodilnim Železničarjem Oscarjem iz Ljubljane. Zmaga bi Naklance povzdignila pod vrh lige. Zal bodo igrali, vsaj v drugem polčasu, oslabljeni, ker morata Botonjič in Puc z mladinsko reprezentanco v Belgijo. Zaradi tega so mladinci in kadeti (Gorenjski glas) prosti. V tretji ligi odhajata Gorenjca na težki gostovanji: Visoko bo igralo v nedeljo ob 10.30 v Ljubljani s Slovanom, Triglav Creina pa bo v nedeljo ob 14.30 igrala s Pletiso Kolpo, kjer bodo z ustreznim moštvom ob 12. uri igrali tudi mladinci Živila Naklo, Sava Zarica pa bo igrala že jutri pri Solinarju v Piranu. Nadaljevale so bodo gorenjske lige. Kadeti bodo igrali v soboto ob 10. uri, razen tekme Kondor : Jesenice, ki bo v četrtek, 2. novembra, ob 10. uri. Mlajši dečki bodo igrali jutri ob 12.30, lc tekma Jesenice : Kokrica bo v četrtek, 2. novembra, ob 10. uri, člani pa bodo igrali v soboto ob 14.30. Starejši dečki bodo igrali različno. V nedeljo ob 10. uri bo tekma Sava : Železniki, ostale tekme pa bodo v torek, 31. oktobra, ob 10. uri. Mladinci pa bodo igrali v nedeljo ob 10. uri. • J. K. H O KIJ V četrtem krogu Jeseničani v Ljubljani BO TRIGLAV NASTOPIL ZADNJIČ? Kranj, Bled, Jesenice, 27. oktobra - Minuli torek so hokejisti odigrali tretji krog letošnjega državnega prvenstva. Medtem ko je Olimpija Hertz v Tivoliju gostila ekipo Maribora, je bil v Podmežakli prvi letošnji gorenjski derbi med Sportino in Acroni Jesenicami v državnem prvenstvu. Blejski led je bil prazen, Triglav in Slavija Jata, ki "domačega" ledu še nimata, pa sta srečanji preložila. Jeseničani in Blejci so se sicer letos "pomerili" že četrtič, prvič pa je bilo to v tekmi za državno prvenstvo. Kot na prvih treh srečanjih so tudi tokrat slavili železarji, čeprav je bil rezultat vseskozi tesen in zmaga do konca negotova. V prvih dveh tretjinah je bila igra slabša, bolj pa se je razživela v zadnjem delu srečanja, ko sta tudi padla odločilna gola. Končni rezultat tekme je bil 3:1 (0:0, 1:1, 2:0). Gol za Sportino je dosegel Davletšin, za Acroni Jesenice pa Aleš Sodja, Jure Smolej in Andrej Razinger. V Ljubljani je ekipa Olimpije Hertz z 10:3 ugnala Maribor, tekme med Triglavom in Slavijo Jato pa ni bilo, saj še nobena od ekip nima "domačega" ledu. Kot vse kaže, pa bo Triglav danes zvečer nastopil zadnjič letos, saj usoda kluba (zaenkrat) še ni rešena. Morda bo "odločilna" beseda padla na jutrišnji seji izvršnega odbora HZS, vendar pa je upanje za pameten razplet usode kranjskega hokeja majhno. Tako bomo Triglavane najbrž zadnjič letos videli na današnji tekmi s Sportino na Bledu. Derbi četrtega kroga pa bo danes v Ljubljani. Ekipa Acroni Jesenic odhaja namreč v goste k Olimpiji Hertz. Kot so sporočili jeseniški navijači, Red Steelersi, bo posebni avtobus na tekmo odpeljal ob 16. uri iz Tržiča in se ob 17. uri ustavil pred Gradisovo menzo na Trati. Tekma v Ljubljani se bo začela ob 18. uri. Tretje srečanje četrtega kola bo v Mariboru, kjer bosta prekrižali palice ekipa Maribora in Slavije Jate. • V. Stanovnik Ljubo Jasnič, predsednik HZS USODA TRIGLAVA JE POMEMBNA ZAVES SLOVENSKI HOKEJ Ljubljana, 25. oktobra • Lansko hokejsko prvenstvo se je končalo z razpadom hokejskega kluba Intal v Celju, kot kaže, pa bodo denarne zagate onemogočile tudi nastopanje članske ekipe Triglava. O tem smo se pogovarjali s predsednikom HZS Ljubom Jasničem. Je po zapletu z ledom v Kranju usoda kranjskega kluba ie znana? "Kot vse kaže, se je HK Triglav odločil, da odigra še četrto kolo, potem pa s prvo ekipo prekine tekmovanje v ligi. To je za Hokejsko zvezo Slovenije velik udarec in v tem primeru ne gre le za HK Triglav, temveč za vprašanje slovenskega hokeja. Prva "napaka" je bila narejena že lani z Intalom iz Celja, ko se ni skušalo rešiti kluba in to je bil tudi pokazatelj, da se nam lahko stvari hitro "sesujejo". V soboto bo seja izvršilnega odbora, kjer bomo proučili celotno stanje hokeja v Sloveniji, vendar pa je moje stališče takšno, da bi HK Triglav morali zadržati v ligi in mu pomagati. Nekako naj bi "prezimil" letošno sezono, in v kolikor mu bo mesto Kranj za novo večnamensko dvorano, potem bi HZ vse moči dala v to, da HK Triglav obdržimo v ligi in DP, da lahko trenira in tekmuje. V nasprotnem primeru se zelo bojim, da začnemo zgubljati hokej v celoti, kakšna bo usoda ostalih klubov in kakšna bo regularnost tekmovanja ter kvaliteta reprezentance, pa je vprašljivo, saj bo vse to bo pustilo posledice." Kot je znano, so sedanje težave HK Triglav vezane na neporavnane dolgove glede uporabe ledu na Gorenjskem sejmu. Ali klubu HZ pri tem ne more pomagati? "Kolikor sem jaz seznanjen, ni težava v denarju in 60.000 DEM, o katerih se govori. Sam sem HK Triglav ponudil, da mu pomagamo ta denar zbrati, vendar pa je zagotovilo Triglava, da to ni problem, ampak da je problem končna rešitev za klub, dolgoročni koncept." Kljub vsemu je bilo na tiskovni konferenci rečeno, da bi bila uprava Gorenjskega sejma pripravljena na sodelovanje s klubom, v kolikor bi ta poravnaval finančne obveznosti. Pripravljeni so celo led narediti prej in ga imeti dlje - če bi kdo nosil dodatne stroške. Ste s tem seznanjeni? "Če bi dobili pismeno, da je Gorenjski sejem pripravljen podaljšati led do konca marca, smo takoj pripravljeni plačati teh 60 tisoč DEM. Vendar pa imam informacijo, da problem ni v denarju. Če pa je to res tako in je Gorenjski sejem pripravljen na sodelovanje, pa sem sam, v dobrobit slovenskega hokeja, pripravljen podpisati pogodbo z Gorenjskim sejmom." • V. Stanovnik, foto: J. Furlan NOGOMET Nogometni pokal Slovenije VRABAC PREMAGAL NAKLO NAKLO : PRIMORJE AJDOVŠČINA 0 : 2 (0 :1), strelec za Primorje Dinko Vrabac v 18. in 80. minuti. Kranj, 27. oktobra - Naklo je v sredini tekmi s prvoligašem Primorjem pokazal eno najboljših iger v tej sezoni, imelo kopico zrelih, tudi 100-odstotnih priložnosti, kijih ni izkoristilo, zato pa je prejelo dva nepričakovana in poceni zadetka. Zmaga Nakla na tej tekmi ne bi bilo nikakršno presenečenje, posebej po igri v prvem polčasu. Moštvu je žal, da ni znalo izkoristiti velike priložnosti (Ahčin, Kondič, Zupančič), po drugi strani pa se je dvignila morala ob spoznanju, da je igra lahko dobra, kar veliko obeta pred nedeljsko tekmo z Železničarjem Oscarjem. Prvi gol je bil nepričakovan, domači vratar Botonjič, ki je sicer rešil nekaj nevarnih strelov, predvsem Vončine, je bil presenečen in tudi nemočen, saj je stal preveč zunaj, ko je Vrabac z okrog 30 metrov silovito streljal. Drugi pa je bil dosežen iz enajstmetrovke, pri kateri je bil Vrabac spet nezmotljiv. Tekma je bila korektna in kakovostna. Povratno srečanje bo 22. novembra v Ajdovščini. • J.K. , PREJELI SMO Resnica o odvzemu pristojnosti županu preddvorske občine Glede na izrazito enostranske informacije, ki sta jih dala novinarjem predsednik sveta in lupan, na od njiju sklicani tiskovni konferenci, je potrebno pojasniti še drugo plat medalje. Pri izdelavi poslovnika se je na več sejah v razširjeni sestavi, eno je sklical tudi lupan, izoblikovalo mnenje, da obstoječe krajevne skupnosti v občini, to so Bela, Kokra, Jezersko in Preddvor ostanejo, z enakimi pristojnostmi in obveznostmi, kot so jih imele v kranjski občini. To načelo je zapisano tudi v statutu občine, ki je bil soglasno sprejet na svetu občine. 7, začudenjem smo v gradivu za zadnjo sejo zagledali tudi "Odlok o krajevnih skupnostih", ki v sami osnovi popolnoma spreminja vlogo krajevne skupnosti. Že iz razprav na prejšnjih sejah je bilo čutiti, da vladajoča stranka SDSS v preadvorskem svetu samo na videz podpira krajevne skupnosti. S predlaganim odlokom pa je bil očiten namen z navadno večino preko odloka spremeniti vlogo krajevne skupnosti, kar sicer ni uspelo v statutu, ki zahteva dvotretjinsko večino. Na tak način bi nas peljali, kot temu po domače rečemo, "lejne čez vodo". Ta odlok bi bil namreč samo potrditev stvarnega ravnanja lupana, ki je krajevnim skupnostim v zadnjem obdobju le samovoljno ukinil sredstva za 19 vzdrlevanje komunalnih naprav. Odlok bi namreč odvzel krajevnim skupnostim pravico gospodarjenja na komunalnem področju, kot glavno nalogo pa bi jim, poleg socialnih nalog, določil pobiranje krajevnih samoprispevkov, kar pa občinski oblasti ne diši preveč. Dodaten dokaz za nepoštene namene je tudi dejstvo, da je bil odlok ponujen svetu po tako imenovanem hitrem postopku, čeprav tak postopek statut predvideva samo v primeru IZREDNIH razmer, ki pa jih v tem primeru ni bilo. Do glasovanja "proti" vseh opozicijskih svetnikov je prišlo ob tako prozorni ukani popolnoma spontano, brez očitan i h vnaprejšnjih "koalicijskih povezav". Ker vlada med šestimi svetniki SDSS stroga partijska disciplina pri glasovanju, je nemogoče, da uspe katerikoli predlog drugih svetnikov. Zadosti je pa le en glas "opozicije" in vsi pomembnejši akti so sprejeti. Prvič se je Zgodilo, da je pri spontanem glasovanju vseh šest svetnikov ostalih treh strank glasovalo proti. Žal nam je, da nam vladajoča stranka kljub navidezni demokratičnosti, ki jo razglaša, ne priznava pravice glasovanja po svoji vesti in presoji, ter nas zato preko medijev obtoluje ustvarjanja političnih koalicij. Tako njeno ravnanje pa ima resnično globoko politično ozadje, čeprav pri stvareh, ki so bila predmet razprav na občinskem svetu ni bilo prav nič politike in jo tudi ni treba. S to potezo pa je stranka SDSS v občinski svet resnično vrinila politiko in s tem nevarnost, da bodo na naslednje odločitve v svetu namesto zdrave presoje vplivali strankarski interesi. Nam gre predvsem zato, da bi bila sredstva razdeljena na pošten način, po znanih pravilih, ki so se izpilila skozi daljše obdobje v kranjski občini, ki je dodeljevala sredstva krajevnim skupnostim. Kljub pozivom in predlogom lupan, ki je zato edini pristojen, ni opravil običajnega razpisa, zanimivo je tudi dejstvo, da se v celem letu ni niti enkrat uradno obrnil na krajevne skupnosti oziroma predsednike in jih povprašal za mnenje. Sredstva krajevnih skupnosti za vzdrlevanje komunalnih naprav so bila porabljena brez vsakega poročila lupana svetu občine, čeprav ga statut obvezuje, da poroča svetu o izvrševanju proračuna vsaj dvakrat letno. Letošnji proračun občine prikazuje dobrih 153 milijonov tolarjev prihodka, polovica je iz naših dohodnin, torej neposredno iz naših lepov. Že pri osnutku proračuna smo svetniki SKD opozarjali na visok delel občinske uprave. Kljub temu namenja proračun po predlogu lupana kar 11 milijonov tolarjev za občinsko upravo od tega 6 milijonov tolarjev za plače občinskih uslulben-cev. Za krajevne skupnosti pa je po predlogu lupana škoda vsakega tolarja. Na zadnji seji je bil predložen tudi predlog odloka o organizaciji občinske uprave, ki je osnova za dodatno zaposlovanje občinskih funkcionarjev, torej se bodo izdatki za občinsko upravo še povečali. Predlog SKD o enakomerni porazdelitvi sredstev tudi "gospodarskim" odborom ie bil po receptu glasovanja, ki je opisan zgoraj, gladko zavrnjen. Področje športa pa dobi po predlogu predračuna blizu tri milijone tolarjev. Seveda je denar za družbene dejavnosti tudi potreben, vendar v primernem razmerju z gospodarsko močjo občine. Razmisliti bi morali, kako denar, ki ga dobiva občina razporejati v dejavnosti, kjer bodo največji učinki, ne pa samo trošiti. Sprašujemo se, ali je zahteva lupana po popolnem razpolaganju enega človeka z vsemi sredstvi občine, kot bi bila njegova zasebna sredstva, občini v korist. Stranka SDSS zaseda v preddvorski občini vse ključne pololaje od mesta predsednika sveta preko lupana, tajnika do predsednika komisije za imenovanja, torej ima popoln nadzor nad vsem dogajanjem, in kar je predvsem pomembno poudariti, leli deliti denar po kriterijih in obrazih, ki ustrezajo njej. S sistemskim financiranjem krajevnih skupnosti po izdelanih pravilih in kriterijih bi zagotovili stalen vir enakomernega financiranja krajevnih in vaških potreb v celi občini, neodvisno od politične barve lupana in predsednika krajevne skupnosti. Programi so bili v kranjski občini izbrani in predlagani na zborih krajanov in so bili odraz skupnih potreb. Sedaj pa je izbor del in investicij odvisen izključno od lupana in njegovih simpatij do prosilcev. VES SVET JEMO] DOM USODE PIŠE: MILENA M1KLAVČIČ Verjetno je tak način delitve denarja iz občinske malhe za lupana sprejemljivejši, saj mu dviguje politično ceno, gotovo pa ni do vseh enakopraven. Občani so od nove občine pričakovali prijaznejši obraz in molnost večjega vpliva na njene odločitve, sedaj pa se sprejemajo pomembne stvari brez da bi njih, razen redkih izbrancev seveda, kdorkoli kaj vprašal. In deli se tudi njihov denar. Izgovarjanje lupana, da so zaradi take delitve proračuna, kot je bila sprejeta na zadnji seji, onemogočena začeta dela ni na mestu, saj se denar ne sme sedaj izgubiti. Denar za gozdne ceste pa je sploh strogo namenski, nakazan občini iz Zavoda za gozdove v ta namen in ga lupan ne smeprerazporediti. Konec koncev pa so tako delitev podprli tudi svetniki SDSS, saj bi brez njih proračun ne mogel biti sprejet. V občini bodo potekali »projekti, katere bo na vsak način potrebno voditi na občinski ravni in tako je tudi bolj gospodarno. To so lokalne ceste, kanalizacija in objekti občinskega pomena. Prav tako pa je krajevne in vaške zadeve molno pravičneje in gospodarneje urejati na krajevni ravni, kjer je poznavanje krajevnih razmer in interes krajanov večji. Težko si predstavljamo, da bi za vsako zamenjavo kljuke na vratih v prostorih v lasti krajevne skupnosti moral odločati lupan. Župan naj več naporov violi v pridobivanje sredstev in s tem krepitvi gospodarske moči občine. Tudi v prihodnje smo pripravljeni podpreti vsak dober in pošten predlog, ki ^ pripomogel k hitrejšemu « predku občine in vsake v» posebej, ter prijetnejšemu P . čut ju občanov pa najptif katerekoli strani. Rek11 \ bomo tudi NE predlogom, bodo reševali stvari na sw f občanov, pa četudi bomo tem tvegali, da nas p?9 obtolili političnih koahcV onemogočanja sprejemanj odločitev na svetu s m imenovanim konsenZ°Jg Mislili smo, da so Časi spr% manja po načinu, ko so v vsi za in ko so tiste, ki so K proti, javno ožigosali 'n 0 stranili, vendar minili! Preddvor, 17. 10.1995 , Svetniki SKDrStane Bel*** Jože Krč, Srečo Roblek Podkoren št. 42' nadomestni otm V časopisu Gorenjski g so bili dne 6. junija, 15.}»% in 12. septembra 1995 obff jeni sestavki novinarke V\ inke Sedej o grajH nadomestnega objekta rv, koren št. 42 (na zemlji®1 pare. št. 90 in 91 k. o. Pcm ren), zato želim, da s tefi zvezi objavite naslednje sf očilo, ki povzema vseW spisa št. 1-256/1983 ZaW za varstvo naravne in ^ turne dediščine v Kranju,'. se nanaša na nadorrtes1 objekt Podkoren št. 42. « Spis je datiran z dnem julija 1983, ko je bila/ zavodu v Kranju oda«' vloga za preureditev sta* Podkoren št. 42, kije obseg la stanovanjski del (pritj',CL nadstropje, podstrešje) jg seno gospodarsko poslopr Nadaljevanje na 39- če, prav j* Nikoli doslej še nisem srečala človeka, ki bi bil vsaj malo podoben Marjanu: nemiren, poln pustolovskega duha in želja po nevarnih dogodivščinah. "Brez potovanj, dobrih in prijaznih ljudi in brez razburljivih dogodkov kjerkoli po svetu, ne bi več znal živeti!", je vzkliknil Marjan že v trenutku, ko sva si segla v roke. Žilav, nasmejan fant, ki osvaja svet z nahrbtnikom, nogami, dobro voljo in z drznostjo. Pri 23 letih je doživel že marsikaj: potepal se je po Sibiriji, živel med tolpami po ulicah New Yorka, se zaljubil v strogi Alfiriji, se počutil doma v Španiji, na Portugalskem, Češkem, Poljski, Franciji in še kje. Pride in gre. Kot ptica, ki ji ni mar za letne čase in si spleta gnezdo, kamorkoli jo že zanesejo peruti "Vstop v moje srce imajo otroci, dobri ljudje, prijatelji, skratka vsi, ki dobro mislijo in me ne poskušajo izdati. Moje življenje je zelo nevarno in okrog sebe potrebujem ljudi, ki jim lahko zaupam. Velikokrat se zgodi, da moram v nevarnosti potegniti nož, pištolo, da si rešim življenje... ali pa uporabiti moč pesti, da preživim..." je začel s svojim pripovedovanjem Marjan. "Zelo sem si želel stopiti na afriška tla. Rekli so mi, da je v Alžiriji zelo nevarno. Na vsak način sem hotel tja, pa mi niso pustili. Vkrcal sem se kot slepi potnik. Bil sem tako dobro skrit, da me je šele zadnja carina ujela. Dali so me v pripor, vendar so me na koncu izpustili, ko sem jim ves čas govoril, da sem svoboden človek, da si želim ogledati njihovo deželo, in da nazaj pod nobenim pogojem ne grem. Eden izmed policajev mi je na skrivaj dal svojo telefonsko številko in pri njih sem potem preživel veliko zanimivih in nepozabnih trenutkov." Kaj si pri njih počel? "Živel (ln dolg iskren smeh.) Na koncu sem se dobro razumel tudi z dekleti, ki so še zmeraj pokrita in jim nisem mogel videti obraza. Toda počasi so spoznali, da jim nočem nič hudega in so se sprostili ter me vzeli za svojega. Videl sem, da mladina podobno žurira kot drugje po svetu, le napeta situacija v državi jih malo ovira pri tem. Ko sem hotel z njimi obiskati džamijo, nam je pot zaprla vojska in nas poslala nazaj. Ves čas pa je nekdo izmed njih hotel biti z mano, toda to mi ni bilo všeč. Kratili so mojo svobodo. Sam sem se potikal po ulici, med tamkajšnjimi tolpami, ki so zelo nevarne. Imajo nože, nikoli pa ne napade en sam. Zmeraj te obkrožijo v večjem številu." Si potem prav iskal težave in težavice? Sem. Drugače mi je bilo dolgčas. (In spet je sledil smeh, tako zelo iskren in nalezljiv...) Arabski svet mije bilful všeč. Prijatelji so menili, da sem v evropski obleki preveč izstopal, pa še križ sem imel okrog vratu in kipec Marije... Nazadnje sem se še zaljubil Ime ji je bilo Fatima, tako kot skoraj vsem dekletom v Alžiriji (Povsod, kamorkoli pridem, si najdem dekle, kot da bi tam potem hotel za zmeraj ostati!) Bila je zelo podobna eni izmed mojih bivših deklet. Obiskovala je šolo, srečevala sva se v parku in zelo radsem jo imel... Le staršev se je bala. Moji prijatelji Alžirci so mi sicer rekli, da me bodo naučili osvajati punce, toda tudi v teh stvareh so preveč leni in zato je vse šlo bolj počasi, kot pa bi meni pasalo... zato sem sam stopil v "akcijo". Oni nikoli niso mogli razumeti, da bi jo objel sredi ulice in poljubil. Ko sem Alžirijo zapuščal sva oba s Falimo jokala. Slovesa so zmeraj težka. Vem, da je ne bom več videl, čeprav se bom naslednje leto pomladi spet vrnil. Kam si potoval potem? V Španijo. Tam niso doma samo lepa dekleta, temveč tudi droga. Ko sem Stopal, sta me v avto vzela dva drogeraša, toda kljub temu sta bila spoštovanja vredna moža. Veni stari podrtiji smo se cijazilipo Španiji, prepevali, bila sta zelo dobra. Ustavil sem se na obali. Tam so bili neki Američani, povabili so me k sebi in mi dali jesti in piti Všeč mije bila ta iskrena odprtost Ponudili so mi tudi drogo. Poskusil sem. Da bi videl, kako sem močan. Če bom preživel, če pa ne, naj umrem. Saj ne umreš kar tako... Potem sem jo mahnil še na Portugalsko. Tu sem se znašel med skavti, ki so mi zaupali na prvi pogled in mi dali ključ od svojih prostorov. Pri njih sem preživel Božič. Mimogrede sem obiskal še tri Portugalke, s katerimi smo bili na srečanju mladih v Nemčiji. Božič je bil tih in miren praznik, ko se zazreš vase in razmišljaš. Si zato, da vzdigneva palec in stopava naprej? "Greva v New York? Veš, ravno toliko denarja sem še imel, da sem prišel tja. Potem pa sem delal vse živo: po cirkusih, na rančih, pazil sem otroke, po oglasih. Smeh in lepa beseda mi je zmerja odprla pot pri ljudeh. Kdaj izrabiš tako zaupanje? Nikoli To so svete stvari... Kako si se znašel v New Yorku? Bilo je čudežno potovanje. Čudeži imajo v mojem življenju sploh pomembno vlogo. Če jih ne bi bilo, bi bil že zdavnaj mrtev... Ker sem rabil denar, sem šel delat in tam sem spoznal črnko, štiridesetih let. Živel sem med samimi črnci, delal na farmi in prodajal zelenjavo po ulici Potem sem se zaljubil v eno mlajšo in moja črnka je postala ljubosumna. Nastal je hudič v hiši Tudi Monika je bila črne polti Še danes jo imam rad... Razumela me je v srce. Prvič sem lahko v nekem tujem jeziku izpovedal ljubezen in to brez ovir... ljubil sem jo, joj, kako sem jo ljubil.. Iz mene je naredila drugačnega človeka. Zmeraj sem bil nemiren, ker sem se počutil ogroženega.... sem se pač gibal med nevarnimi ljudmi. Edinole ona me je znala umiriti Njeni domači so dobesedno živeli na ulici. Midva sva se skrivala po parkih. Tam naju je včasih presenetil kakšen policaj, drugače pa ni bilo kakšnih problemov. Zakaj si jo potem zapustil? Moral sem. Potekla mi je viza, bil sem brez denarja, v meni pa se je že naselilo hrepenenje... začelo me je vleči po svetu, začel sem sanjati o potovanjih... MORAL sem oditi... Med klošarji, na ulici si preživel kar nekaj časa? Jo, med njimi sem spoznal tudi nekega policaja, ki mije dal 200 dolarjev za na pot. Predlagal mije tudi, da grem v neki zbirni center. Res sem šel, toda padel sem med samo bando: drogeraše, lopove. Že prvi dan sem se vlegel v posteljo nekega črnca, bilo mije pač vseeno, kje spim. Začeli so vpiti na mene. Si se kdaj vsaj malo zbal za svoje življenje? Niti ne. Za svoje življenje se ne bojim dosti No, mogoče je bilo neprijetno, ko se je "naša" banda udarila z neko drugo. Vse je nekako viselo v zraku, bil sem tudi ranjen. Poglej, tu po roki imam še zmeraj polno brazgotin od noža. Toda to ni hudo. V glavnem so rane nastale, ko "blokiraš" udarec. No, v New Yorku je bilo na začetku še bolj nevarno. Toda v eni izmed tolp je bil tudi John, ki je kmalu spoznal, da sem "cool" borec. In potem so mi predlagali, da bi bili moj zavezniki Odklonil sem, ker nisem prenesel, da bi se me kdo lastil... okrog sem želel hoditi sam... Na vsaki ulici vlada svoj zakon ulice. Vse tolpe si ga same postavijo in zelo opazne so razlike med dobrim in slabim. So kot neke vrste Robini lloodi, jemljejo bogatim in dajejo revežem, vzamem le tisto, kar rabim. Kako si se branil pred njimi? . "Samo v samoobrambi Tu je vse dovoljen Zmeraj sem imel s seboj nož... J Čez teden dni grem ponovno v Rusijo. bom na fasadi banke. Najbolj nevarna dela inj- :& bom vzel s seboj še alpinistično opremo. V RUS'1' sem bil nazadnje letos: maja in junija in t0 j Sibiriji. Tam sem dobil neko delo, 250 km stran *L mongolske meje. Delal sem med samo ba1i & čemiki in ustaši, tistimi, ki so se v Bosni irftW% vojni Hoteli so me rihtati, pa se jim nisem pu*' Spri sem se z njimi, stepel, nekajkrat sem se P0^^ znašel na policiji. Nisem se jih ustrašil Potem se šel stran in si našel na ulici prijatelje. Druga** L tam v Sibiriji grozno, samo močvirje, tajga ^ ft pa so revni, živijo v kočah. Srečal sem tripance, so zbežale od doma, stare komaj 14 in 15 K Doma jim ni bilo všeč, zaželele so si svobo^ Vodka in cigarete so bile zanje nekaj vsakdanje*. Tudi liubezen. Ne branilo se niti teh izkuš*^ Tudi ljubezen. Ne branijo se niti teh no Samo zato ne morem reči, da so bile slabe- ^ mene so bile dobre. Živeli smo v katakomb0^..- podzemlju, med cevmi, rovi... nevarno, razburi, vo. Tedaj sem rabil nekaj močnejšega... Hrepenj( sem po ljubezni in bilo mije všeč, ko so me m} Z rade. V začetku se mi je zdelo čudno, ker p$ (0 nihče iskal, potem pa sem videl, da je v Ru51^ nekaj čisto normalnega. Na ulicah je veliko °tr ^ nikomur ni mar zanje, nihče jih ne po&^i'tito srce mi ni dalo, da bi to njihovo reV* L.& fotografiral. Trenutki, ki sem jih preživel **S njimi, so bili med najlepšimi... Tedaj nisem ve., niti tega, če bom še kdaj videl dom, se vri " Potem mije bilo nekega dne zadosti. In sem sesp^ poslovil kot že velikokrat doslej, dvignil Pal,:0l odpotoval Usedel sem se v prvi avto in se odpel> Kamor je šel voznik, sem šel še sam. V ne"^ Bolje je, da ne vem, kaj me čaka. Marjan ves c najinega pogovora ni bil niti sekundo pri ^ Presedal se je in sem in tja sem imela občute^ ^ se počuti utesnjeno. Če bi imel krila, potem D najbrž vzdignil v zrak in odletel skozi okno. ■ 0 V njegovih očeh je bilo toliko hrepenenja- . naprej je gledal nekam v daljavo, kjer se ilff^iS^ poti, po katerih ni še nikoli hodil Kjer ni še nv>* dvignil palca. Le za odtenek se mu je sprem* . glas takrat, ko mi je opisoval svoje plez^Jje ledeniku v Švici Ko je ostal vklenjen v ledu vso noč prepeval in recitiral pesmi, ki jih je}. $ Da ne bi za večno zaspal v mrzli, blad'r ^ neobljudeni steni Ko je odhajal, sem gledal a tem nenavadnim fantom. Bila je že noč, ko s p usedel na motor, v katerem ni bilo dovolj 8ortVj in tudi luč ni svetila. Pa se je le široko zasmep», zamahnil z roko, češ, če bo šlo, bo, če pa ne'kojjili potrkal na prva vrata in mi bodo, morda, Prish0 {t na pomoč. Srečno pol, Marjan, kamorkoli fv zanesla pot in kljub vsemu - pazi nase! Sajp' na svetu dolgočasno brez takih ljudi, kot si tl^g e vanje iz 38. siru ni Nadalj Ob terenskem ogledu leta '9W je bilo ugotovljeno, da je Uuvbu nenaseljena, nevzdrte-vana in motno poškodovana, lato smo predlagali gradnjo nadomestnega objekta Podkoren št. 42. bivestitor je v letu 1985 Predložil idejni načrt za nadomestni objekt (pritličje, nadstropje, izrabljeno podlije), ki upošteva arhitekte značilnosti stare stavbe. *a načrt je zavod potrdil in o lem obvestil pristojni upravni 0rgan Občine Jesenice. V letu 1989 je investitor predložil še arhitekturno izmero stare stavbe Podkoren št. 42 tako, df je bih izvršeno arhivsko dokumentiranje stavbe pred nieno porušitvijo. V letu 1991 je Sekretariat za Urejanje prostora občine Jese-n!ce izdal lokacijsko dovođenje za gradnjo nadomest- ?ffa ob)ekla Podkoren št. 42 (klet, pritličje, izrabljeno podstrešje). Y decembru leta 1991 so b»e zavodu v Kranju predložene arhitekturne variante za nQČrtovanje večjega nadomestnega objekta z apartmaji na lokaciji stavbe Podkoren J 42 v obliki idejnih načrtov \ProJektant dipl. ing. arh. Miklavž N. Mušič). V marcu teta /992 je zavod investitorju. Občini Jesenice in Krajev-ni skupnosti Podkoren poslal Mnenje o predloženih arhi-lekturnih variantah povečane-8° nadomestnega objekta 'odkoren št. 42. To mnenje Se navaja kot dokaz moje tokovne neustreznosti, a fjstvo je, da je investitor v eaju po tem dopisu odstopil °d projekta M. N. Mušiča za VeyJl nadomestni objekt z aPQrtmaji Podkoren št. 42, nkrati pa je investitor pridobi drugega projektanta, kije 'Zdelat nov projekt, datiran v ^sec maj 1992. Novi projekt (pritličje, nad-str°Pje, izrabljeno podstrešje) Za nadomestni objekt Podko-ren št. 42 je bil leta 1993 Predloten zavodu v Kranju, k ga Je potrdil in o tem pestil občino Jesenice. Le-a ie pridobila vsa potrebna soglasja, med drugim tudi soglasje sosedov, mejašev s priPombo, da se namestijo ToAobrani na objektu. Leta JyyJ je bilo izdano lokacijsko '"gradbeno dovoljenje za ŠtC^2testni obiekt Podkoren Če/e investitor ali izvajalec gradbenih del gradil nado-Igstni objekt Podkoren št. /ni/ nasprotju z veljavnim "Kacijskim in gradbenim dolnjem, pa nadzor takšnih i°?eg°v sodi v pristojnost nsPekcijskih slutb. Dodam !e to, da nadomestni °D2ekt Podkoren št. 42 ni rrl objekt z apartmaji v tem niti ni edini objekt, ki DntV,opan v bregove nad enu m in P°tmi v Podkor- brie 20. septembra 1995 Povabil Darinko Sedej, na irko Gorenjskega glasa, "■ranjski Zavod za varstvo pravne in kulturne dediščine celnt na vPogled predloiil ob? 1 zavodski spis za biiaVnavani obJekt Tako le Pob *}°vinarka (na mojo na , in. Predlog) seznanje-rnof VSenino spisa in je imela Pod i?1 P^merjati dejanske trdi? iz sPisa s svojimi ^tvarni, ki jih je predhodno gA '5. 7., 12 9 1995) 0 Jfv'.'a v Gorenjskem glasu ktmnT °ziroma o zavods-nin! . v zvezi Z nadomest-4^ objektom Podkoren št. j/' '»nservator ZVNKD v rjnJU: Vladimir Knific a,P'- etnolog O blejski razstavi obrti V petek, 13. oktobra 1995, je bila v vašem časopisu priloga Ogrevanje, varčevanje z energijo. Med izdelovalci ogrevalnih naprav je predstavljen tudi gospod Franci Stroj iz Dvorske vasi. V njem je g. Franci Stroj razložil, zakaj ni sodeloval na nedavni blejski razstavi obrti. Trdi, da to sploh ni več razstava obrti, saj naj bi bilo tam več kot pol trgovcev, veliko pa najrazličnejših zastopnikov, le približno desetina so bili res obrtniki in podjetniki, ki imajo lastno proizvodnjo. Ne bomo se spuščali v oceno, kakšna je bila razstava izdelkov in storitev obrtnikov in podjetnikov blejske, bohinjske in radovljiške občine, to naj odloči več kot štiri tisoč obiskovalcev, ki so si v štirih dneh ogledali to prireditev. Ne držijo pa podatki, ki jih je naš stanovski kolega dal o razstavljalcih. Čeprav imajo pravico do sodelovanja tudi trgovci, jih je na razstavi sodelovalo le 5 (pet), ostali so bili domača in umetna obrt (pod eno blagovno znamko je bilo 10 pletilj) 18, predelovalci kovin 17, lesarji in restav-ratorstvo 7, tekstil 7, predelava plastičnih mas 5, elektronika 5, cvetličarji, ki so aranžirali razstavni prostor 3, razvoj računalniške opreme 3, servis in montaža elektronskih naprav 3, avto- mehanika 2, avtomehanika in zastopstva 2, elektro kovina in trgovina 2, predelava kovin in zastopstvo 2, popravilo letal 2. Ostali razstavljala so bili tiskarstvo 1, klimatske naprave 1, zeliščarstvo 1, krznarstvo 1, ekološka oprema 1, kamnoseštvo lin izdelovanje gostinske opreme 1. Upamo, da smo g. Stroja, ki sam dobro ve, kako težko je proizvajati in tudi prodati izdelke, prepričali. To smo dolžni tudi zaradi tega, ker so bili znatni del stroškov razstave pokriti iz proračunov vseh treh občin. OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA RADOVLJICA Franci A/man, predsednik "Izstop" iz SNS V Vašem časopisu je bil dne 17. oktobra 1995 v rubriki "Strankarske novice" objavljen prispevek z naslovom "Protest zoper politiko vodstva". Glede na to, da vsebuje več neresničnih, malodane smešnih trditev, Vas prosimo, da objavite tudi naš odgovor. G. Jože Majo Markelj, bivši predsednik občinskega odbora SNS Radovljica, iz Slovenske nacionalne stranke ni izstopil. Zaradi malomarnega in neracionalnega trošenja sredstev odbora, če uporabimo milejšo formulacijo, je bil iz stranke izključen. Res pa je, da je do spora v občinskem odboru SNS Radovljica prišlo že dosti prej. Nekaterim posameznikom, med njimi tudi g. Marklju, ni bilo po godu, da je bil prav radovljiški odbor med tistimi, ki je opozoril na zahteve Cerkve po vračilu gozdov v radovljiški občini (Jelovica, Pokljuka). Člani so se zavzeli, da se stori vse vse, da gozdovi ostanejo v lasti slovenskega naroda. Tudi njihova pobuda in dokumentacija, ki so jo zbrali, je eden izmed razlogov za vložitev predloga zakona o začasnem, delnem zadržanju vračanja premoŽenja cerkvam in drugim verskim skupnostim oziroma redovom, razen sakralnih objektov, ki po znanih glasovalnih igricah še vedno čaka na nadaljevanje parlamentarne obravnave. Gospod Markelj pa ima očitno ne samo pri denarju, ampak tudi sicer težave s številkami, saj si le tako lahko pojasnimo izjavo, da je iz stranke izstopilo 70 članov. Po naših podatkih sta izstopila dva (2), eden (1) je bil izključen, štirje so v tem času v strunko vstopili. V nasprotju s trditvami gospoda Marklja občinski odbor SNS v Radovljici dobro deluje, v delo občinskega sveta se aktivno vključujeta oba, na lokalnih volitvah izvoljena svetnika, bili so soorganiza-tor srečanja članov stranke v Ribnem letos poleti, veliko imajo načrtov za v naprej. Kar se tiče gospoda Meglica drži, da je izstopil iz stranke, pozabil pa \t. povedati, da je to storil ša Centre. Prijave na rnart anj- Du Cerklje pa vabi na £n£lnovanje in izlet v Muljavo in 241 £erk- Pn'iave P° teL: 422" oiart °U Preddvor vabi na Breji °kanje v Malem vrhu Pri 15 'Can- Avtobus bo odpeljal Predrt mbra OD 650 z Bele- iz vPlačTi[a pa 0D 7- uri- PriJave z jeL ~l" bodo zbirali v pon< »Mtltltlrltltlrltltltlt Hrušica - člani Balinarskega kluba Hrušica bodo jutri, v soboto, v Kulturnem domu pri- Cravili zabavni večer z ansam-lom Vesele Stajerke. ki zbor Kropa. Pevce bosta spremljali pianistki Jožica Potočnik in Tina Gašperšič. MengeS - V kulturnem domu pred spomenikom; Črnivec polaganje vencev bo danes, v petek, ob 20. uri mmmm—— koncert ob 20-letnici Moškega komornega zbora Mengeški zvon. Na koncertu bodo sodelovali še nonet Brda, vokalna skupina Kvarta in citrar Tomaž Plahutnik. pred spomenike padlih borcev; Koprivnik -Gorjuše polaganje vencev pred spomenike padlih borcev; Kropa 1. nov. ob 15. uri pred spomenikom na trgu; Lancovo polaganje vencev pred spomenike padlim borcev; Ljubno 27. okt. ob 9. uri pred OS Ljubno - nato polaganje vencev pri petih spomenikih; Zasip 1. nov. ob 8.20 uri pred spomenikom padlih borcev na pokopališču; Podnart 30. okt. ob 17. uri pred spomenikom padlih borcev na pokopališču na Ovsišah; Zgornje Gorje 1. nov. ob 9. uri na pokopališču; Draga 1. nov. ob 10. uri; Begunje 1. nov. ob 11. uri; ZZB IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE KRANJSKA GORA: Rateče 31. okt. ob 17. uri pri spomeniku; Podkoren 1. nov. ob 15. uri na pokopališču; Kranjska gora 1. nov. ob 10.30 na starem pokopališču; ob 11. uri pri spomeniku žrtvam II. svetovne vojne; ob 13.30 na novem pokopališču; ob 18. uri pri spomeniku žrtvam 1. svetovne vojne; Dovje - Mojstrana 31. oktobra ob 16.15 pri spoemniku I. in II. svetovne vojne; ItMltltltlrltltltltltltltlrltlfltit* ZZB IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE JESENICE: Planina pod Golico 1. nov. ob 15. uri pri spomeniku; Jesenice 1. nov. ob 9. uri osrednja svečanost v Spominskem parku na Plavžu; Koroška Bela 1. nov. ob 10. uri žalni koncert v Parku talcev; Blejska Dobrava 27. oktobra ob 16. uri pri spomeniku pred šolo; 1. nov. ob 11. uri žalni koncert v brezovem gaju na pokopališču; Žirovnica 1. nov. ob 14. uri na pokopališču na Breznici: ZDRUŽENJE BORCEV IN UDELEŽENCEV NOB OBČINE KAMNIK: petek, 27. oktobra: Komenda ob 11. uri pri spomeniku padlih v NOB ob Glavarjevi cesti; Črna pri spomeniku padlih v NOB ob jami ob 11.30; Duplica pri spomeniku padlih v NOB ob 9. uri; Šmarca pri spomeniku padlih v NOB ob 10. uri; Rudnik pri spomeniku padlih v NOB ob 11. uri; Kamniška Bistrica pri grobišču padlih v NOB v Stranjah ob 10.30; v nedeljo, 29. oktobra: Rakitovec pri spomeniku na grobišču padlih v NOB ob 10. uri; v ponedeljek, 30. oktobra: Kamnik pri grobišču padlih v NOB na pokopališču Žale ob 16. uri, nadaljevanje svečanosti bo pri spomeniku padlim v I. svetovni vojni; Motnik na pokopališču pri spomeniku padlih v NOB ob 11. uri; Špitalič na pokopališču pri spomeniku padlih v NOB ob 11. uri; Prireditve 3 11. Domu ^Stvo ponedel-med 17. in 18. uro v krajanov v Preddvoru. '* Kra'° s|adkornih bolnikov na . nja vabi bolnike in svojce &redMdnevni izlet- teden dni bol Martinovim. Izletniki se oD j v soboto, 4. novembra, proti rV" z'utraJ P°da!i na Pot Sedba eniski- Pr'iave do za" Verje5. avt°busa sprejamjo po-tucu 2 • lahko pa se oglasite _ na telefon 242-067. kleti ^aklo * društvo upokojencev '*lete Vabi svoJe c,ane na štiri Prijav/ii 2a katere se lahko že Martir, pri sv°Jih poverjenikih. 11 iQoanje za Dupljance bo 6. noveli:5' za Podbrežane 14. fiovprv!?/3 in za Naklance 17. Kamnik - V razstavišču Veronika bo danes, v petek, ob 19. uri Literarni večer s predstavitvijo pesniške zbirke Pepel in prepih Andreja Rifla-Ferlana. Gledališče M Dovje - Kaos pri Medvedovih je naslov komedije, ki jo bodo v nedeljo ob 20. uri v Kulturnem domu na Dovjem uprizorili člani dramske skupine Julke Dolžan iz Breznice. IrlrltltBtlrMltlrltltltlt škofja Loka - Zaradi obolelosti v ansamblu sinoči na Loškem odru ni bilo premiere Mišelovke Agathe Christie. Premiera so prestavili na 9. november, ponovitve pa bodo 10., 16., 17., 23. in 25. novembra. »ItlrltltltltlrltltlrMlt Kranj - V Prešernovem gledališču bodo danes, v petek, ob 19.30 ponovili komedijo Rayja Coonevja To imamo v družini -za izven in konto.Zg. Bela - V četrtek, 2. novembra, ob 17. in 18.30. uri bo v dvorani doma na Zg. Beli pri Preddvoru z lutkovno igrico nastopilo lutkovno gledališče Fru-fru iz Ljubljane. Razstave Maše po Gorenjskem Župnijski uradi, koder nam je uspelo dobiti podatke o mašah za dneve 1. in 2. november: Primskovo 1. nov.: ob 7., 9. in 18. uri; 2. nov.: ob 7., 9. ib 18. uri; Zlato Polje 1. nov.: ob 7., 8 (rupa), 9.30 in 11. uri; 2. nov.: ob 7., 9.30, 17. (Rupa) in 18. uri; Adcrgas 1. nov.: ob 8., 10. in 14. uri (na pokopališču); 2. nov.: ob 6.30, 7. in 18. uri; Bled 1. nov.: ob 8., 10. in 18. uri; 2. nov.: 3 maše dopoldne in ena ob 18. uri; Boh. Bistrica 1. nov.: ob 7., 10. 15, 15.30 (na pokopališču) in 17. uri (rožni venec); 2. nov.: ob 7., 9. (na Bitnjah) in 18. uri; Drulovka 1. nov.: 7.30 (Breg), 9. in 10. uri; 2. nov.: 7.45, 17. in 18. uri Brcznica 1. nov.: ob 7., 10. in 14.30 uri; 2. nov: govoril prof. Andrej Pavlovec, ob 7.30 uri; Dovje 1. nov.: ob 8. uri (Mojstrana), razstavo pa bo odprl msgr. Alojz ob 10. in ob 13.30 uri; 2. nov.: ob 8. uri, ob 16.30 Uran. V kulturnem program bos- (Mojstrana) in ob 18. uri; Dražgoše 1. nov.: ob 8. ta nastopili flavtistki Anja Ivanu- jn 14. uri; 2. nov.: ob 8. in 17. uri; Gorice 1. nov.: ob 7., 9. in 14. uri; 2. nov.: ob 7., 7.30 in 17.30 uri; Kokrica 1. nov.: ob 7., 9. in 14. uri; 2. nov.: ob 7., 9. in 18.15 uri; Koprivnik v Boh. 1. nov.: ob 8., 10. in 14. uri; 2. nov.: ob 8., 10. in 16.30 uri; Kovor 1. nov.: ob 7., 10. in 14. uri; 2. nov.: ob 7. in 18. uri; Kr. Gora 1. nov.: ob 9.30, ob 10.30 (staro pokopališče), 13.30 (novo pokopališče) -Rateče 1. nov.: ob 8. in ob 15. uri na Radovljica - V Gorenjski banki bo od jutri do 18. novembra razstava del Nataše Rozman z Brezij. škofja Loka - V kapeli puš-talskega gradu bodo danes, v petek, ob 19. uri odprli razstavo lesenih plastik z naslovom Jezusovo delovanje na zemlji kiparja Petra Jovanoviča. O avtorju bo šič in Petra Jovanovič. Tržič - V Kurnikovi hiši je med 20. oktobrom in 2. novembrom na ogled razstava izdelkov udeležencev letošnjih počitniških delavnic, ki jih je obiskalo 762 otrok. Razstavišče je odprto vsak dan razen ponedeljka med 16. in 18. uro, ob sobotah in nedeljah tudi med 9. in 12. uro. pokopališču; 2. nov.: ob 8. uri - Podkoren 1. nov.: ob 14.30; 2. nov.: ob 17. uri - Žirovnica 1. nov.: ob 8.30 uri - Rodine 1. nov.: ob 16. uri; 2. nov.: ob 9. in 17.30; Kranj 31. okt.: ob 15. uri v gozdu pri pokopališču; 1. nov.: ob 14.30 na pokopališču; Kropa 1. nov. ob 10. in 14. uri; 2. nov.: ob 7.30, 8. in 17. uri; Lahovče 1. nov.: ob 8., 14. (pokopališče) in 17. (rožni venec); 2. nov.: ob 8. uri nato nadaljevanje zunaj; Ljubno 1. nov.: ob 8. in 10. uri; 2. nov.: ob 10. in 18. uri; Naklo 1. nov.: ob 7. in 9. uri; Preddvor 1. nov.: ob 7. in 14.30; 2. nov.: ob 17. (T\ipaliče) in 18. uri (Preddvor); Radovljica 1. nov.: ob 7., 8.30, 10., 11.30 (blagosl.), 14.15 in 14.30 (grob.) in ob 17. uri; 2. nov.: ob 5., 6., 7. in 18. uri; Reteče 1. nov.: ob 7.30, 9.30. in 14. uri; 2. nov.: ob 7.30, 9.30 in 17. uri; Sp. Sorica 1. nov.: ob 10.30 in 15. uri; 2. nov.: ob 10.30 in 16. uri; Davča 1. nov.: ob 8.15 uri; 2. nov.: ob 8.15 uri; Stara Loka ob 7.30, 9., 14. in 17. uri; 2. nov.: 6., 7., 8. in 17. uri; Irstcnik 1. nov.: ob 6., 8. (Tenetiše), ob 9.30, 14. in ob 15.30 (Tenetiše); Voglje 1. nov.: ob 8. in 10. uri; 2. nov.: ob 8. in 17. uri; Zali Log 1. nov.: ob 9. in 14. uri; 2. nov.: ob 8. in 17. uri; Zg. Besnica 1. nov.: ob 6. (Sp. Besnica), 6.10, 8., 10. in 14. uri (na pokopališču); 2. nov.: ob 6., 8. in 18. uri; Žabnica 1. nov.: ob 14. uri; 2. nov.: ob 7.30 in 18. uri; Železniki ob 7., 10. in 14. uri; 2. nov.: ob 7., 10. in 18. uri;. ernbra skupni nakupovalni Uv^ti?ran' VaD' na pohoda po Cata*LKo.vi Poti od Litije do ko3rja VSe ^lane na Madžarsko ^Oršk * • novembra) in po ^iiaC!"1. pol'u (2- novembra). Kranj 'n 'formacije na DU ^bvestila K> Tržič - V župnijski cerkvi v Lomu bo v nedeljo, 29. oktobra, ob 16. uri nastopil Godalni kvartet bratov Feguš iz Maribora. Kropa - Jutri, v soboto, ob 19. uri bodo v kulturnem domu gostovali pevci z Radiš na Koroškem. V programu sodeluje tudi Moški zbor Kropa, pevke Izvira z Brezij in Glasbene šole Radovljica ter Mešani peVs- Kranj - Letošnje poletje je potekal na Pokljuki tretji Triglavski slikarsko kiparski tabor. Slovenska vojska je omogočila bivanje umetnikov v tamkajšnjem vadbenem centru, v zahvalo pa so slikarji pripravili razstavo izdelkov s tabora v kranjski vojašnici. Odprli jo bodo danes, 27. 10. 1995, ob 12. uri v razstavni sobi 310. učnega centra Slovenske vojske, kjer bo moč tudi odkupiti razstavljene slike. Reichenhauser Ersatzteilvertriebsges.m.b.H. V okviru grupacije PE-Austria smo vodilno trgovsko podjetje na področju rezervnih delov za tovorna vozila, avtobuse in prikolice. Specializirani smo zlasti na obrabne dele (zavorne obloge, vzmeti, ležaji, filtri, sklopke, izpušni sistemi ...) ter hkrati ekskluzivno zastopamo številne ugledne dobavitelje (AlliedSignal - Jurid, Hengst, Dinex, Timken, Peters, LuK...). V naši novi trgovini v Celovcu bomo zaposlili novega sodelavca v starosti od 20 do 35 let z naslednjimi kvalifikacijami: • znanje nemščine • zaključena srednja šola tehnične ali ekonomske smeri Interesenti naj pošljejo svoje prijave v slovenščini ali nemščini z življenjepisom in fotokopijami dokazil o izobrazbi ter s svojim natančnim naslovom in telefonsko številko v osmih dneh po objavi tega oglasa na naslov: REV Ges.m.b.H. RosentalerstraBe 189 9020 Klagenf u rt/Celovec Avstrija "BEVVERBUNG - ZA RAZPIS" a HALO - HALO GORENJSKI GLAS ® TEL.: 064/223 111 NoroOlo so objavo »prejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 0641222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. povošti - do 12.30. ure dan »radi Izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudb v rubriku Izredno ugodna. AVTO ŠOLA B in B Tel.: 22-55-22 NAJ - NAJ AVTO ŠOLAJ Tečaj CPP se začne vsak ponedeljek ob 9 uri dopoldne in ob 18. uri popoldne. IZPIT ZA TOVORNJAK v Avto Soli B. & B. IN AVTOBUS NOVO - IZPIT C, D, E kat. VRADOVLJICI NAKUPOVALNI IZLET SILVESTROVANJE V ŠPANIJI Gorenje maloprodaja ASCOM, do.o. Kranj, J. Puharja 10 TeUfax: 064/325-257 Trgovina "CVETKA'4 Kranj, C. St. Žagarja 16 Tel: 064/225-162 Vožnja na novih vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 V gasilskem domu v Radovljici. Vožnja na vozilih IVECO. Tel.: 22-55-22 Palmanova 3.11., Madžarska - Lenti 9.11., Trst 28.11 Rozman, tel.: 064/715-249 Z ansamblom Blegoš od 28. 12. 1995 - 2. 1. 1996 Cena samo 600 DEM. Tel.: 224-130 ali 213-160 AKCIJSKA PRODAJA sušilci perila 900 x mali gospodinjski aparati hladilno zamrzovalna tehnika cena 39.774 SIT za got. 25 % popusta 20 % popusta Ugodna ponudba izdelkov iz lastne proizvodnje: otroške bunde 5.900 - 7.900 SIT, pižame za otroke in odrasle, spodnji deli trenirk in trenirke za vso družino. Del. čas: 9. -12., 15. -19., sobota -9.-12. ure VABLJENI! Trgovina "VIDA" NOVA TELEFONSKA ŠTEVILKA tel.: 323-667 Kraniska 1 Šenčur ženske spodnje majice od 550,00 SIT dalje, velika izbira termovelurja po ■ VJ " 2.390 SIT, gobelini ROYAL PARIZ od 3.990 SIT dalje, perilo MTĆ. Reševa 14, Kranj linne, VENUS. V HIT CASINO PERLA bo danes, 27. in jutri, 28. oktobra.ob 22. uri nastopil italijanski komik Kranjska Gora MIRKO ALVISI in baletna skupina. AKCIJSKA PONUDBA PIZZ! 10 zamrznjenih pizz samo 2.500 SIT. Po Kranju in okolici jih dostavljamo na dom in vaše trgovine. PI-BIP Pizzerija Dare, 221-051 NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko - LENTI - vsak četrtek in soboto ob 2.30 uri, odhod: avtobusna postaja Kranj, Hotel Creina in izped športne dvorane na Planini. Tel.: 064/214-963 Milan JEREB Tel: 621-773, 682-562 LENTI-2.11., cena 1500 SIT SILVESTROVANJE NA ČEŠKEM - 30.12.1995 - 1.1.1996 NAKUPOVALNI IZLET Madžarska - Lenti 11.11., 18.11. 25.11.; tel.: 242-356, Konrad ALP COM Cesta talcev 7 tel/faks: 331-677 Prodajamo avtomobile ŠKODA FELICIA, FELICIA COMBI ter vso dodatno opremo in rezervne dele. ČISTILNI SERVIS -METOD Tel: 064/326-969 vam nudi čiščenje prostorov, sedežnih garnitur, stekel, tapisone premaze ali lakiranje talnih oblog, kristalizacije ali premaz iz marmorja! AKCIJSKA PRODAJA v No 9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO SRAJCE, SRAJCE, POHITITE, DA TE AKCIJE NE ZAMUDITE OTROŠKE FLANELA OD 6 -14 LET 1.199.-ODRASLE FLANELA OD 38 - 48 ŠT. 1.299.-ODRASLE POPELIN OD 38 - 46 ŠT. 1.999.-ODRASLE 100% BRUŠENA VISKOZA OD 38 - 46 ŠT. 1.999.- LEKERO do.o. Razstavno prodajni salon Milje 13, tel: 43-345 in Kranj, Cankarjeva 7 tel: 224-620 Prodajamo in montiramo okna, notranja in vhodna vrata, izvajamo pa tudi suhomontažno prenovo oken. Dobava in montaža rolet, alu žaluzij, lamelnih in plisse zaves. V zalogi furnirane in folirizirane stropne /stenske obloge, laminatne talne plošče za frekventne prostore. Poleg tega lahko izberete vse za kopalnico -keramične ploščice, sanitarne garniture, enoročne mešalne baterije ter kopalniško pohištvo. P1NGO, do.o., Kranj SALON GOSTINSKE OPREME Oprešnikova 74 Tel: 064/323-485 Frizerski salon ZORKA Glinje 5/a, Cerklje HLADILNA OMARA S STEKL. VRATI SALAMOREZNICA 300 MM MESOREZNICATC 22 380 V 8-DELNI KOMPLET POSODE PEČ ZA PIZZO BLAGAJNE, TEHTNICE, LEDOMATI, FRITEZE... 119.500 SIT 73.600 SIT 139.000 SIT 45.000 SIT 147.600 SIT NOVO! Salon za ženske, moške in otroke. Vaši lasje bodo lepi in zdravi z uporabo vrhunske lasne kozmetike. Tel.: 421-040 ORBITER, do.o. Jezerska c 22 64000 Kranj KOALA Kranj Vodopivčeva 7 REKREACIJSKO DRSANJE NA BLEDU GOSTIŠČE TAVERNA BAKHUS Žerjavka 12, Kranj WEBASTO EBERSPACHER AKCIJSKA PRODAJA v No 9 ZADRUŽNI DOM PRIMSKOVO NAKUPOVALNI IZLETI Pooblaščeni servis Samsung in Gorenje elektronika V zalogi so daljinci za aparate Gorenje in Samsung. Cene od 4.200 SIT dalje. Montaža teletekstov Gorenje. Popravila TV aparatov na domu. Montaža satelitskih anten - ugodne cene. OD 23. 10. NOVA LOKACIJA NA JEZERSKI 22, tel.: 064/241-493 in 331-184. Do 31.12.1995 razprodaja športne obutve znižane do 20 %. Oglej*8, si pestro izbiro jesensko-zimske obutve po ugodnih cenah. URNIK OD 30.10. - 5.11.1995 cd pn. do pet. 10. -11.30 in od 16. -17.30; sob. in ned. od 18. -19.30 ure CENIK: odrasli 400,-; otroci do 10 let 200,- vas obvešča, da bo Taverna odprta tudi ob ponedeljkih od 12. do 01. ure. Nudimo tudi sobe I. kategorije. Rezervacije in informacije p° tel.: 064/49-068! PRIPOROČAMO SE ZA OBISK! GRELNIKI KAMIONSKIH KABIN! Prodaja, montaža, servis! OMNIATRADE. s.p., C. Ljubljanskih brigad 23, Ljubljana, tel.: 061/159-76-08 JAKNE, JAKNE, JAKNE puhovke, smučarske, otroške in za odrasle: obojestranske, kombinirano s pliš velurjem - novi model. SUPER PONUDBA, SUPER CENE! 4. 11., 11.11 Madžarska - Lenti, 7.11. TRST, 18.11. PALMANOVA-PORTOGUARO tel.: 731-050, Drinovec Naj pridelki Slovenije '95 Cerklje, 26. oktobra - V kinodvorani zadružnega doma v Cerkljah bo prihodnjo soboto, 4. novembra, ob 20. uri sedma prireditev izbiramo najtežje slovenske kmečke pridelke za leto 1995. Prireditev pod pokrovi-teljstovm občine Cerklje in sponzorjev, med katerimi je tudi Gorenjski glas, organizira Turistično društvo Cerklje. Za Naj pridelke se bodo potegovali krompir, zelje, krmilno in rdeče korenje, krmilna in rdeča pesa, repa in nadzema ter podzemna koleraba. Posebno nagrado bo dobil obiskovalec, ki bo porinesel desetkilogramsko vrečo, v kateri bo najmanj krompirjev, razglasili pa bodo tudi najtežje kokošje jajce. Prireditelj vabi pridelovalce, da tudi tokrat prinesejo pridelke, za katere ocenjujejo, da bi se po teži lahko potegovali za eno od prvih mest. Vstopnice bodo v prodaji uro pred začetkom prireditve, za obiskovalce s pridelki pa bo prireditelj zagotovil prostor. • A. Ž. Slovenski slavček Domžale - V Komunalnem centru v Domžalah bo danes (petek) ob 20. u" druga prireditev pod naslovom Sl°' venski slavček. Organizira jo Center z<* usposabljanje in varstvo invalid1^ oseb Mengeš. Tako kot lani na p{v prireditvi oodo tudi letos ansambli nastopili brezplačno, izkupiček prife' ditve pa bo namenjen gradnji bivalo* enote za invalide. Na prireditvi dreV po scenariju Ivana Sivca in v organiz*' ciji direktorja INCE in predsedn*3 TVD Partizan Mengeš Jožeta Mlak«'' ja bodo nastopili anambli Lojz^8 Slaka, Alpski kvintet, Štajerskih dem, Nagelj, Borisa Razpotnika & Slapovi. 064/223-111 RADIO 104.5 A A A 1059 107.3 U y y U 107.5 OGNJIŠČE tel. 152-11-26 f«. 152-13-62 SERVIS MOTORNIH ŽAG Husqvarna - servis in trgovina - popravilo vseh vrst motornih žag, Gor. Dobrava 7, Gorenja vas, tel.: 064/681-094 TRGOCOM, do.o. KRANJ Ljubljanska c 5 TeUfax: 064/222-388 Avto deli Zastava, Golf, Renault, Lada, Rover, Ford.. Dodatna oprema (avtotepihi grt. 1.680 SIT), avtokozmetika, avtoakustika (zvočniki 2-sist. 50W 4.092 SIT), zavorni sistemi ATE - original (ploščice Golf II 3.944 SIT), antifriz 41100 % 1.103 SIT, olja, filtri, amortizerji Monroe, izpušni sistemi Walker itd. Tel.: 064/222-388, od 7. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure GLOBINSKI SESALCI IN ČISTILCI NA PARO ENKRATNA PRILOŽNOST - najnovejše modele dobite takoj tuai pri plačilu na obroke. Cena zelo ugodna! Tel.: 685-600 RONO SENČILA Mavsarjeva 46 61357 Notranje Gorice Žaluzije, lamelne in plise zavese, rolete, izdelujemo in montiramo. Na zalogi imamo tudi vse komponente za omenjena senčila. Tel.: 061/651-247, 061/651-014 KAJ ŠE ČAKAŠ ? POKLIČI! SAMO ZA POLNOLETNE Cena pogovora 78 SIT 1/2 min ts> HALO - HALO GORENJSKI GLAS & TEL.: 064/223 111 P. S. BLED, d.o.o. Koritenska 6a 64260 BLED ZAPOSLIMO PRODAJALKO v trgovini MARCELA, BLED, Cesta svobode 10 vat***0 Spoštovane bralke in bralci Gorenjskega glasa! V oktobrskem krogu naše nagradne igre je bil pravilrf1 odgovor KRANJ, iz kupa prispelih dopisnic je bilo izlrebana NUŠA KONC. ^WrWrWr^^WrWrWrWrWr^WrWrl^WrWrWr^ Tudi 10. Oktobra je bil, tako kot danes, lep dan in kot nalašč za vožnjo s helikopterjem. Izžrebanka Nusa Konc iz Kranja si je iz helikopterja ogledala Kranj |n seveda Čirče, od koder je doma. S seboj na polet je povabila tudi svojo sestro, za varen polet je poskrbel Franci Stroj. Tudi tokrat objavljamo posnetek "centra" ene °, gorenjskih občin, ki ga je Gorazd Šinik napravil m®° poletom s helikopterjem Franca Stroja. Na dopisnic napišite, kateri gorenjski kraj je na posnetku dopišite vaše podatke. Rešitve pričakujemo do 13. novembra 1906 do 8. ure zjutraj na naž naslov CP Gorenjski glas, Zoisova 1, 64000 Kranj. Nagrada je res izvirna: polet 8 helikopterjem. j*«1«*, 27. oktobra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 43. STRAN • GORENJSKI GLAS MALI OGLASI ® 223-444 LMSCOTEKA S^DOVUICA Danes, 27.10. po 22. uri: °UVERDRAQOJEVIČ s skupino V ponedeljek, 30\ 10. po 22. uri: skupina •^JAVO KAZALIŠTE ZARATI STROJI PLftmJEL YANNI,d.o.o., - KOM-fiata, PONUDBA. Ne izgubljajte SfS/ePpkličite zastopnika na Q •^^2£l256, 064/218-317 23052 14 20nASON,C brezžični telefon I930ni e?iT' z dv°Jno tipkovnico DlarM S,T- s tajnico 24.300 SIT; JS10 °a obroke. 0609/630-102 tainicAS0NIC TELEFONI, telefaxi, telpf^6 'f1 telefonske centrale. Servis —^22i^!h aparatov. 0632-59524838 re2«?0l2BlRA ČIRČE. nudi ugodno &rtW\e dele za silokombajne SIP akuJ? i er- vse vrste gum za traktorje, umulatorje Vesna in Topla. Vedno lJr°Qj deli za traktorje TV, Ursus, Detit' Univerzal, IMT, Torpedo, nas .'• Itri 0,ia- jermeni int. Obiščite ^^Pokličite B324-802 26661 p2u*0NY ODP 511, star 1.5 leta, 425W,fino nerabljen, prodam, ta 241- —26295 Za6h?r?čni ŠIVALNI STROJ SINGER •^^jg, prodam. 046-169 26454 S09NvnO prodam VIDEOREKORDER I5n 'n di9italno kljunasto merilo .^^n, 0324-629_26503 dol?dam TRAKTOR IMT starejši tip. ■^^ohranjen. 048-600 2651» ^odam POTOPNI HLADILNIK za 26«4ko za 40 I vrč LTH. Žabnica 37 fiho^,am skoraj nov KUPPERS- ^gCH. «731-115_26525 go°dam KUPPERSBUSCH na trda a va, ohranjen, kurjen eno sezono. Cl!^458_26530 Žar6 -"""rfe* Delamo zidarska in tesarska kvalitetno in poceni. Q621-736j> SNEGOLOVILCE izdelujem in tiram za vse vrste kritin. 0324-* 26760___^y Želite imeti NAJ-NAJ UREJfi* FRIZURO! Pokličite SALON ZOP^ 0421-040_ *s SMETNJAKI iz pocinkane ploč6^ dostava. O 324-457 Izvajam manjša zidarska, pleskars^ dela. Ogris, Podnart 25 b, 0731-* VOZNIKI POZORI Prihaja ZJJJ zato vam priporočamo, da pnp*! jete svoja vozila v protikc STANOVANJA KUPIMO Kranj, $4 jevo nas., Zlato polje, Vodov^ stolp, lahko tudi starejša brg^.pjg, Plačilo takoj. DOM NEPREMlCrjL Koroška c. 16, Kranj, 022-33-^ 26421 Najamem garsonjero ali e1109^^ stanovanje 0621-451 V centru Kranja prodamo 3ss. >- rfl* 1ss in 2ss, Podljubelj 2ss + z"?^ zemljišča. KOŠNIK s.p. 332-W^ Oddajamo sobe tudi s ku^'^f souporabo sanitarij, telefona 'n ^7 anteno. Smledniška 35____"^\t V Kranju ali okolici kupim stanovi-velikosti okoli 60 m2. Plačilo 9°^ na. Šifra: Januar ^J^. -—j-^n Najamemo garsonjere in 1 ^B» Gorenjskem. Oddamo stanov*^ Šenčurju. O 324-165 3- sobno komfortno stanov m2 na Planini, prodamo. 224-477__ KUPUJEMO, PRODAJAMO, °^cr JAMO IN NAJEMAMO hiše. s ^ vanja, poslovne prostore. 477 Man ^ek, 27. oktobra 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 45. STRAN • GORENJSKI GLAS Kranh?'000 DEM kuPirT1 stanovanje v za gotovino takoj. ©738-941 B&°oVANJA PRODAMO: Tržič vseffiS? 3 ss 75-19 m2. IV. nad. takoj men Ce„na u9odna. Tržič Pristava ba£m°K 2 ss 65-70 m2, 2. nad., ss pv m82 CK. odlična lega, za 1 dODiaMi Na lokacii' Tržič-Deteljica z GoSS?'?m. 20.000 DEM. Tržič mesto, Vam ia Tržlč Ravne različna STANO-Prerih 5° u9°dnih cenah, potreben vezana en VDis- ker )e Podaja MEPrc»?,5. nadaljni nakup! PRIMO Ul 6 t MI?NINE- Tržič, Partizanska _1°»fax.:50-50 2 26776 090 31-03 v*OČE c WO ZGODBICE .»AMO ZA ODRASLE i 31-04 HOT - LINE v &?am. opremljeno GARSONJERO 250 nčoV dvo rnesečno predplačilo Poldan ečno- ffi62°-161' d0" Prodamo stanovanje na Jesenicah 88 m2 pritličju s CK, 3 sobno 72 m2. K3 KERN Kranj, 221-353 26934 Prodamo stanovanja v Škofji Loki mansardno 3 sobno 80 m2 v več-stanovanjski hiši. K 3 Kern Kranj, 221-353 28935 Prodamo stanovanje v Kranju 63 m2 v pritličju blizu sodišča po 1250 DEM/m2. K 3 KERN Kranj, 221-353 26936_ V Kranju nudimo najem gornjega dela hiše s CK. K 3 KERN Kranj, 221- 353 26952 Na Drulovki nudimo najem 2 s + 2 k stanovanje s CK in telefonom. K 3 KERN Kranj. 221-353 26953 221 - 051 HALO-HALO PI - BIP HZZA ZREZEK SOLATA a 0D»-02 VARSTVO namenja— _stanovanie v šk- Loki fEnosobn SS"10 2a garsonjero v Kranju z žezlom. MANDAT, »22-44-77 ^ODOVODNI STOLP, dvosobno '"vanje z dvema kabinetoma 68 tei.' CA^'ian balkon, etažna CK, 8slvvi i^V-' Vzdrževano, prodamo za 14 n«,?AM- POSING, 061/126-23-^^126-23-29. 9-18. ure 26891 NOVAT|?.r-POl-JE triinpolsobno STA-CatvNJE- 84 rn2. balkon, CK. tel., ,v- prodamo za 100.000 DEM. 23-lft'a'.061/126-23-14. 061/126- •^~^LZ:18- Ure_26892 no s?r„JA L0KA- Poljanska c. trisob-adaM?0^6 v niši- 73 m2. CK-tel-mo >!cP' zel° vzdrževano, proda-126O0 65000 DEM. POSING. 061/ WJ~H 061/126-23-29, 9-18 ure mo^il^- Loka kupimo ali najame vanj« tSOniero ali e"0300"0 stano stan0.-er dvo- tri ali večsobn« 13, 9- Iščem VARUŠKO v popoldanskem času na O311-580, od 10. ure dalje 26535 VOZILA DELI Prodam AVTOMOBILSKO prikolico s streho, nosilnost 700 kg. ©730- 126 26338 Prodam 2 zimski GUMI na pltaiščih 13x155 za Jugo. ©622-655 26618 Prodam 4 komade novih savskih GUM 165x13. ©620-259 26621 Prodam ZIMSKI GUMI 145x13 M+S EXAT. ©212-757 26646 Prodam elektroniko in zadnjo polico ter prevleke za Florido. O632-110 26647_ Ugodno prodam dve dobro ohranjeni gumi 165-70-13. ©632-110 26648 ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET V ITALIJO - Portoguaro, Palmanova, sreda, Q 49-44 2 25396 AKUMULATORJE za vse vrste avtomobilov, kamionov, traktorjev, nudimo po ZELO UGODNIH CENAH. NUDIMO MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE, LASTEN SERVIS, BREZPLAČNA MONTAŽA, dve leti garancije, Predno se odločite za nakup, nas pokličite na 0324-802. Se priporočamo AGRIZBIRA ČIRČE. 25662_ BORZA AVTOMOBILOV! Nudimo informacije o nakupu in prodaji avtomobilov! Strošek 1/2 min.= 78 SIT. 25873 BMW 324 diesel, letnik 1989. celo leto registriran, bele barve, izjemno dobro ohranjen. 102.000 km. pro-dam. Q0609/626-801_26430 Ugodno prodam lepo ohranjen GOLF D. letnik 1990. »312-255 26449_ Prodam ŠKODO FORMAN LX. staro 2,5 let, zelo dobro ohranjeno. ©57- 806 26475 Ugodno prodam UNIMOG 411, z gozdarsko opremo. »725-193, po 15. Uli 26502 HOTEL TRANSTURIST ŠKOFJA LOKA že sprejema rezervacije za MARTINOVANJE v soboto, 11. novembra 1995. Za Vas bo igral ansambel Trio Tri. Tel.: 064/624-026 kovanje. '18. ure POSING, 061/126-20- 26694 kom?P^MO v Preddvoru opremljeno M^otno 1 ss 45 m2, Kranju 1 ss 40 ma" i ss 54 m2. 68 m2 in 2.5 ss 73 25« ts 76 rr>2, v Tržiču komfortno 366 m2" APRON 331-292, 331- Prodam karamboliran JUGO 45, I. 86, po delih. »84-735_26662 Prodam sprednje nove dele za Maruti in motokultivator s priključki. »880-104 26956 DoL^am° opremljeno 1 ss v Kranju, kovico hiše in 2 ss v Šenčurju in 3 i^P" Podnartu. APRON 331-292 VOZILA PRODAJA. ODKUP rabljenih vozil in prenos lastnišva. »325-981, 325-659, po 20. uri 9526 RAČUNALNIŠKI KROŽEK v šolskem letu 1995/96 PIS Kranja IuJS^h SNOVANJE upokojeni Naslov T, mlaJšem" Paru brez otrok, ■---^.^joglasnem oddelku. 26895 r"2C7DA^° Planina 3 sobno stan. 88 2.5'sr.K •' 3 sobno, 76 m2, 6. nad., °o d«0, 75 m2. 2. nad.; MIKE & •^^^544_26924 2- na2Afl° Planina 2 sobno, 62 m2, nad Dri enter 2 sobno, 63 m2, I. Druio\7wLmerno za poslovne prostore; MlKF »V stan- 2+2. 86 m2, I. nad; •^^g-.d.O.O,, 216-544 26925 sobno^P 2 sobno stan. brez CK in 3 Co.d^s CK v Šorlijevi ul. MIKE & •*^-~1^Pjj 216-544 26926 sobn^,9?? stanovanja v Kranju 2,5 sobno tk m2, 3 sobno 79 m2- 3 ^2. kiBJS? (v mestu), 3 sobno 89 28933 *3 KERN Kranj, d.o.o., 221-353 ODKUP-PRODAJA IN PREPIS VOZIL! ©634-148, 0609/632-577 25003 Karambolirano vozilo ali vozilo v okvari takoj odkupim. ©061/1273-856, 0609/614-484 25324 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET s kombijem na Madžarsko- torek, petek, sobota. ©49-442 25394 R 4, letnik 1988, prodam. ©881-003 25879_______ Prodam ŠKODO PICK UP LX, I. 93, brezhibno, 21000 km, reg. do oktobra 96. ©331-683, 241-313 26211 Prodam Z 101, letnik 1978, reg. 3/ 96. ©421-626 _ 26289 Prodam VVV. letnik 1974, garažiran. ©422-345 26324 R 4 TLS, letnik 1979, prvi lastnik, reg. 9.10.96, ugodno prodam. ©731-086 26505 Prodam OPEL KADETT 1.6 S, letnik 1990. ©738-086 ali 83-631 26507 Prodam OPEL VECTRO 2.0 I GT srebrne barve, letnik 89/90. ©324- 332 26510 Prodam JUGO 45 A, letnik 1986, reg. do 30.5.96, cena 1800 DEM. ©71 4-42 4 26513 Prodam JUGO 55, letnik 1988, reg. do 10/96. ©50-010, popoldan 26526 Prodam ALFA 33 1.3 S, letnik 12/91, 52000 km, električna stekla, megle-nke, radio. ©710-127_26527 JUGO 45, letnik 1986, prodam. ©45-035_26531 Prodam Z 750, letnik 1985. ©45- 293 26532 Prodam 126 P, letnik 1987, reg. celo letO. ©311-619 26534 Prodam Z 101 SKALA 55, letnik 1989, prevoženih 40.000 km, odlično ohranjeno za 4000 DEM. ©721-293 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRHJlVtSISTEMI Možnost plačila 2 do 12 Čekov tet.: 064/422-585,421408 SAT TRADE d.o.o. Požčnik IO Cerklje novo - novo - novo globus VAM PONUJA: *ano cvetje, lončnice, cvetlično galanterijo, čebulnice, Pjomoljnice, cvetlične aranžmaje, sveče... D , DOSTAVA NA DOM Ue'ovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 19. ure, sobota od 8. do 13. ure fc*M. novembrom - dnevom mrtvih, lahko naročite Cvetlične aranžmaje za okrasitev grobov. Cvetličarna KOKRA GLOBUS na KoroSki c. 4, Tel.: 064/224-097, bo odprta tudi: v nedeljo, 29.10.1995, od 8. do 12. ure v torek, 31.10.1995, od 8. do 19. ure v sredo, 1.11.1995, od 8. do 12. ure Prodam JUGO 55, letnik 1989 in JUGO 45, letnik 1990. ©331-871 26644_ Prodam ALFO 33, 1.3 I.90, prevoženih 85000 km, reg. 5/96. ©061/453-935, po 16. uri 26545 R 4 GTL, letnik 1987, prodam. © 325-667 26546 Prodam R 5, letnik 1993, 25.000 km. © 57-201 26547 Prodam CITROEN AX 1.1 TRS, bele barve, letnik junij 1990, 52.000 km, reg. do marca 1996, cena 8.500 DEM. © 721-317_26548 Ugodno prodam GOLF JXD, letnik 1986, višnjeve barve, z litimi platišči, Z 101, letnik 1981, temno modre barve. 0 064/733-129 26sso KADETT limuzina, 1987, ohranjen, 9500 DEM. Barbara © 224-59426551 ŠKODA FAVORIT GLX. letnik 1994, rdeča, 11500 km, garažirana, prodam. ©331-420 26562 GOLF JGLD, rdeč, letnik 1985, prodam. ©327-575 26569 HONDA CRX ohranjena, prevoženih 46.000 km, reg. do 9/96. ©725-055 26573_ Prodam FIČKA, letnik 1982, lepo ohranjen, registriran do 8/96, ugodno. Tomo, Groharjevo 5, Šk. Loka 26578_ Prodam JUGO 55, letnik 1985, reg. do marca 96, cena 2200 DEM. ©734-07 5 26584 AVTOMEHANIKA KRMELJ r>rrnr\izKi • avtokleparstvo CITROEN , ocrivio # avtoelektrika Del, čas: delavnik od 6. do 19. ure, sobota od 8. do 12. ure Gorenja Dobrava 7, 64 224 Gorenja vas Tel./fax: 064 681 094 Prodam Z comfort letnik 1982, reg. 27.5.96, cena 1050 DEM, Z 101 I. 84, reg. 20.2.96, cena 950 DEM in ohranjen JUGO I. 89, reg. 15.2.96. ©223-286 26585 GOLF JL, dec. 79, reg. celo leto, cena po dogovoru. Rozman Jurij, Dragocajna 16 26587 Prodam OPEL OMEGO 2.0 IGL KARAVAN, letnik 1992. ©43-107 26590 OPEL RECORD 2000 S, letnik 1980, prodam. ©860-328 26591 Prodam GOLF CL, letnik 1992, original nemški, nikoli karamboliran, kot nova, veliko dodatne opreme. ©323-235 26594 GOLF III. letnik 1991, 1.4 CL, prvi lastnik, prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151 26602 FORD ESCORT 1,8 16 V, letnik 1992, prodam ali menjam. RUBIN KOKRICA, 225-151 26603 GOLF JXD, letnik 7/88, prodam. RUBIN KOKRICA, ©225-151 26604 SEAT IBIZA 1,5 GLX, letnik 1989, prodam ali menjam. RUBIN KOKRICA, 225-151 26605 PASSAT KARVAN 1,8 CL, letnik 1990, prodam. RUBIN Kokrica, ©225-151 26606 Prodam OPEL MANTO, letnik 1981, prva reg. 82, reg. do 19.9.96. ©83- 663 26616 Prodam lepo ohranjen R 18 GTS 5 prestav, I. 83 in OPEL KADETT 1.6 diesel, I. 85. Oba registrirana do 4/96. Vukobrat, Delavska c. 19, Stražišče Kranj 26624 Prodam JUGO 45 A, letnik 1987, lepo ohranjen. ©46-636 26625 Prodam GOLF JGLD, letnik 1985, S paket, lepo ohranjen, cena 5500 DEM. ©217-328 26632 Nujno prodam GOLF JX bencin, letnik 1986, reg. do 4/96, zelo dobro ohranjen. ©57-879, po 16. uri 26633 Ugodno prodam ŠKODO FAVORIT GLX, I. 93, reg. sept. 96. ©422-445 26635 Prodam R 18, I. 84, cena 3500 DEM in Z 101,, I. 89, cena 2800 DEM. ©51-731 26641 Prodam tovorni avto ZASTAVA 83.10 D, letnik 1985, registriran 12/95. ©78-24 1 26643 Prodam R5 CAMPUS, I. 88, 83000 km, reg. do 24.7.96. ©891-26526644 Prodam dobro ohranjega CITROE-NA GSA. I. 80. reg. do 9/96. ©56- 163 26651 Prodam JUGO 60, letnik 11/89. ©800-038 26652 Prodam KOMBI TAM FURGON. I. 82, brezhiben, reg. do 6/96, cena 3500 DEM. ©51-032, v večernih urah 26656 Prodam JUGO 55, letnik 1987. ©312-119 26859 GOLF JGL, I. 81, reg. do 8/96, lepo ohranjen. ©325-107 26660 GOLF, letnik 1981. CENA 3200 dem, ugodno prodam. ©715-096 26664 Prodam OPEL ASTRA 1.6 IGL, I. 92, 65000 km, šibedah, servo volan, avtoradio, kovinsko sive barve. ©66-270, popoldan 26868 Prodam MINI MORIŠ, obnovljen. ©421-576 26671 Prodam R 4 GTL, letnik 85/12. ©56- 015 26680 Prodam kombiniran avto PEUGEOT 806, srebrne barve metalik, turbo, AVS, klima, star dva meseca, cena po dogovoru. DINO.d.o.o., Kidričeva 20, Jesenice, ©85-093, 0609/635- 25 4 26686 Prodam FORD SIERRA 1.6, letnik 1985, metalik modre barve, šibedah, toni rana stekla, cena po dogovoru. 0310-593 26688 OPEL KADETT KARAVAN, letnik 1987, ugodno prodam, bele barve, registriran do konca marca 96. ©725-234 26690 Prodam JUGO koral, letnik 1989, julij, lepo ohranjen, obnovljen. Q 328-854 26693 OMEGA 2.0 i GL, karavan, letnik 1992, SIERRA 2.3 GLD, letnik 1988, karavan, prodam. Đ 725-315 26695 Prodam GOLF diesel, letnik 1986. © 56-151 26696 Prodam GOLF, letnik 1982, rumen, šibedah, 1100 ccm, registriran do 25.11.1995, cena 1900 DEM. © 50- 945 26697 AVTO -avdio -alarm -mobitel mTMS Stružnikova 19, 64208 Šenčur AVTOAKUSTIKA AVTO ALARM mobitel poobla84enl »ervis za prodajo In montažo Prodam OPEL KADETTA, letnik 1979, brezhiben, informacije sobota, nedelja. © 46-287 26701 JUGO 45, letnik 1988, reg. do februarja 1996, brezhiben, ugodno prodamo. © 224-477 26704 Prodam FORD FIESTO XR 2.I, 1,8, 16 V, 130 KM. letnik 1992, 33000 km, lepo ohranjen, cena po dogovoru. ©733-585. zvečer 26724 Prodam GOLF J, letnik 1977, bele barve. 136000 km, cena 1500 DEM. Cimprič Petra, Gradnikova 81, Radovljica 26725 Prodam R 4 GT. letnik 1988, ravnokar registriran, prevoženih 90.000 km. ©880-048 26726 Prodam JUGO 45, letnik 1986 in Z 101 comfort, letnik 1979. ©45-578 26727 Prodam VVARTBURG 1983 zelen limuzina, reg. 7/96. ©49-004 25730 Prodam ohranjeno Z 750, letnik nov. 84. ©421-507_26732 Prodam AX I.88, Z 128 I. 87, JUGO 45 I. 88, AX I. 90, R 5 I. 93, JUGO 45 I.90, MITSUBISHI LANCER, nov neregistriran, OPEL KADETT kara-" van I. 81, možna menjava, možen kredi. ©325-981 ali vzečer 325-659 26736 BMW 324 diesel, odlično ohranjen, letnik 1989, reg. celo leto, 102.000 km, izjemno ugodno prodam. ©0609/626-801 26738 Prodam FIAT TIPO 1.6 IE, letnik 1994. ©58-375 26741 R 4 GTL, letnik 1988, modre barve, solidno ohranjen, prodam. ©0609/ 616 095 26742 Z 101 GTL 55, letnik 1987, reg. do 21 96, odlična, cena 1600 DEM. prodam. ©45-170 26748 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1983, registriran do 4/96. ©061/40- 00 2 26754 Po delih Z 101, Z 750 in 126 R prodam. ©53-176 26755 R 11. letnik 5/85, cena 5600 DEM, prodam. ©328-388 26756 Prodam VVARTBURG 1.3 ohranjen, letnik 1989, limuzina, poceni. ©332- 257 26761- Prodam GOLF GTI. I. 81. reg. 4/96. Cena po dogovoru. Zorman, Gorica 16, ©713-222_26766 Prodam JUGO 45. letnik 1982. ©53-447 26767 Prodam osebni avto MERCEDES benz 280 SE, motor 300 D, letnik 1978, reg. celo leto, cena 6000 DEM. ©76-347 _26769 Prodam Z GX 1.1, letnik 1987, 60.000 km. ©691-768 26771 Prodam Z 750 SE, letnik 1982, neregistriran, cena po dogovoru. ©715-288 26783 VISO 11 RE . I. 86, reg. 5/96, lepo ohranjeno, prodam. ©320-056 26787 Prodam Z 101 JUGO 1.1 GX, letnik marec 1988. ©323-558 26790 Prodam JUGO 55, letnik 1989, reg. do 2/96. ©632-770 26795 ŠKODA FAVORIT 136 SL, letnik 1990, reg. do 8/96, prodam ali menjam. ©224-652 26798 JUGO 60 KORAL, letnik 1989/12, 60.000 km, nekaramboliran, prodam. ©328-002 26802 Prodam JUGO 45, letnik 1989, rdeče barve, izredno lepo ohranjen. Valjav-čeva 6, stan. 8 268O6 CLIO 1.2 RN, I. 93, odlično ohranjen prodam ali zamenjam in MAZDO 323 HB, letnik 1990, z vso opremo, prodam ali zamenjam za cenejše vozilo. ©633-956 26810 Prodam JUGO SKALA 55, letnik 1989. Lombar, Pokopališka 1, Kokrica, ©215-547 26820 Prodam JUGO 45, letnik 1986, reg. do 9/96, 60.000 km, cena po dogovoru. ©421-550, zvečer 26828 OPEL FRONTERA Sport 2.0 i, letnik 1992, z vso dodatno opremo. Bele-har Rajko, Voklo 106, Šenčur. 26834 Prodam JUGO koral 55, letnik 1988/ 1. oktober. © 52-072 26835 Prodam R 4 GTL, letnik 83, registnr-aqna do 3/1996.© 310-778 26836 d.o.o. Celovška 135, LJubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615-648 Delovni čas: od 9. do 17. ure FIAT, OPEL, SEAT, AUDI ALFA 164 3.0/V6 maxi oprema, prvi lastnik, reg. 8/96 UN01.3 3V fire temna tekla, katalizator UN01.0 3V START, temna stekla, kat. TIPO 1.4 5V, alarm, meglenke, radio, t. stekla, katalizator TIPO 1.4 3V, ABS, servo, nastavljiv sedež, el. stekla, t. stekla, klop 1/3 TIP01.6 5V, ABS, air bag. servo, el. pom. streha, cz., el. stekla, t. stekla TIP01.9 TD GT 5V, servo, cz., alarm, meglenke, el. stekla, t. stekla TIP01.9 TD SX 5V metalic, servo, alarm, c. zakl, el. steklo TEMPRA 1.4 SX,klima, servo, alarm, meglenke, cz., el. ogle. el. stekl. TEMPRA 1.6 SX, klima, servo, meglenke, el. stekla, radio, el. ogledala TEMPRA 1.9 TO SC, klima servo, alarm, meglenke, el. ogledala FIAT C0UPE 2.016V TURBO plus kompletna max. operna REGATA 80 ROG DO 6/96 radio, meglenke, kluka LANCIA Y101.1. FIRE KAT. metalic, el. stekla, cz, pom. streha, lita platišča LANCIA DEDRA 1.8, ABS, servo, klima, meglenke, el. stekla, cz., LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zakl, servo, ABS, klima, meglenke LANCIA DEDRA 2.0 TD, max. oprema, klima, ABS, servo volan el. stek. OPEL C0RSA1.2 SVVING. 2 x air bag, cz., el. stekla, 6 zvoč. ojač. OPEL ASTRA 1.4 GLS 5V, klima, cz., meglenke, klop 1/3, el. stekla OPEL ASTRA 1.4 GL 5V, el. stekla, cz., air bag, modle 95, koda OPEL OMEGA 2.4 CD, ABS, servo, lita platišča, računalnik, c z., t. stekla, el. ogledala - gretje, klop 1/3, meglenke 90 18.490 SEAT T0LED01.8 G.L.X servo, cz. 4x el. stekla, klima, alarm, radio, volan in sedež nastavljiv po višini, naslon za roko, klop 1/3, meglenke 94 23.990 AUD1100 2.3 E, AUTOMATI«, el. pom. streha, ABS, servo, el. ogledala itd 92 26.990 III GOLF 1.9 TD GL klima, servo, C0, alarm - daljin., megl. en 92 23.900 MERCEDES 300 D, t.s., cz., servo, radio, ABS, violet m, reg. do 8/95 91 15.000 92 34.940 93 11.690 94 12.990 94 15.990 93 18.490 94 21.490 92 17.490 90 12.890 92 17.490 92 17.990 93 19.990 94 40.990 86 4.490 93 od 11.890 92 20.490 93 22.490 92 21.490 95 17.990 93 19.190 94 21.990 4111 QMI vam nudi: ' enostavno doziranje ob menjavi olja - do 100.000 km zaščite do 90 % manjša obraba motorja - povprečno 7,3 % večjo moč motorja povprečno 5 % manjšo porabo goriva - zaščito pri hladnem zagonu - povpr. 12 % boljša kompresija - manjša poraba olja UPORABA: avtomobilizem, industrija, navtika POOBLAŠČENI PRODAJALCI: 1. AVTOCOMMERCE, Bleivveisova 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTEZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANIKA DONKO, Predoslje 113, Kranj; tel.: 064/241-298 5. AVTODELI PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj: tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PINTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANIKA VOMBERGAR, Britof 180, Kranj; tel.: 064/242-137 8. TRGOCOM d.o.o., Ljubljanska c. 5, Kranj; tel.: 064/222-388 9. ALPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj; tel.: 064/242-589 10. AVTOSERVIS KADIVEC, Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 11. KUNČIČ VOJKO Stara cesta 28, Naklo; tel.: 064/47-169 12. SERVIS VRTAČ, Visoko 77a, Visoko; tel.: 064/43-019 13. AVTOMEHANIKA VAUAVEC, llovka 17. Kranj; tel.; 064/211-977 14. NBA d.o.o., Boštjanova 30, Lesce: tel.: 0609/633-640 15. AVTOMEHANIKA GOLOB, Poljče 4b, Begunje; tel.: 064/733-506 16. ČOP d.o.o., H. Verdnika 23a, Jesenice; tel.: 064/84-366 17. AVTODELI ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice; tel.: 064/861-015 18. AVTO IN, Titova 69, Jesenice; tel.: 064/862-225 19. VALANT BLED - KORAL, Železniška 6, Lesce; tel.:064/718-596 20. VALANT BLED - KORAL, Ribenska 6, Bled; tel.: 064/741-317 21. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič; tel.: 064/58-850 22. BENEDIČIČ DARKO, Žigana vas 27, Tržič; tel.: 064/58-071 23. JENKO d.o.o., Virmaše 109; tel.: 064/632-346 24. PROFIL, virmaše 70; tel.: 064/631-240 25. FAZER d.o.o.. Spodnji trg 2a, Šk. Loka, te«.: 064/621-073 26. SERVIS PRODAJA LUŠINA. Gosteče 8; tel.: 064/632-286 27. AVTOŠPORT d.o.o.. Zbilje 12; tel.: 061/611-450 28. TAPOS d o.o.,Gorenjska c. 3, Medvode; tel.: 061/613-352 29. SIMAX Masljeva 11. Domžale; tel.: 061/721-656 30. MIŠA d.o.o.; Podgorska Pot 2, Kamnik; tel.: 061/814-091 VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel. 624-228, fax:623-087 Prodam MITSUBISHI COLT 1.2 GL, letnik 1988. O67-117 26839 ROVER 216 GSI, december 93, prodam ali menjam. »325-754 26840 Prodam GOLF bele barve JGD, letnik 1990, prvi lastnik, cena po dogovoru. Đ 78-338 26846 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1991, 34000 km, prvi lastnik, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Čizma-zija Jože, c. St. Žagarja 44, Kranj 26847 Prodam OPEL KADETT 1,3, letnik 1989, 5 v, izredno ohranjen. »47- 340 26861 Prodam GOLF JXB, letnik 1989 in GOLF JXD letnik 1986, ugodno. O 47 340 26852 Prodam MITSUBISHI 3.0, letnik 1989, podaljšan 8 sedežev. ©47- 34 0 26653 Prodam Z 101 comfort, I. 80. »310- 53 7 26858 el TIGRA, CORSA, ASTRA DOBAVLJIVI TUDI ŽE MODELI 96 UGODNI KREDITI 10,9% DOBAVLJIVI TUDI VSI OSTALI MODELI VRBA d.O.O., Struževo 4 Kranj, tel.: 064/211-090 Prodam Alfa Romeo 1,7 IE, letnik 1989. B55-458 inf. po 19. uri 26862 Prodam AX CABAN, letnik 1993, z dodatno opremo, 30.000 km, reg. do 5/96. »241-799 26870 Ugodno prodam GOLF diesel, I. 89, pevoženih 90.000 km, odlično ohranjen. Ogled Avto servis Meze, Zg. Gorje, O 725-165, od 8. do 18. ure 26872_ Kupim karamboliran GOLF. »725-165, od 8 do 18. ure 26873 Prodam 2 vozili R 4 GTL, letnik 1990. »421-27 6 26874 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1989. Golnik 28, »46-563 26878 Prodam JUGO 45, letnik 1987, 88000 km, bel, reg. do 9/96. »55- 435 26881 Prodam Z 101, letnik 1985, ohranjeno. »621-982 26882 Prodam Z 850, letnik 1984, dobro ohranjen, cena 700 DEM. »48-737, PO 15. Uli 26884 VW 1200, letnik 1968, amreiški, kleparsko in ličarsko obnovljen, bele barve, prodam za 1500 DEM. »733- 038 26686 BMW 530 I A, rdeč, letnik 1988, ABS, klima, računalnik, lita platišča, reg. 10/96, zelo ohranjnen, prodam za 21900 DEM. »733-038 26888 FIAT TIPO 1.6 IE SX, 4/93, kovinsko rdeč, z dodatno opremo, prodam, cena 16.500 DEM. »57-231 26889 Prodam LADO SAMARO 1.3, 3 V, I. 92, za 6600 DEM. »331-858 26898 R 4 GTL ali SKALO 55, I. 89/90, dobro ohranjen, kupim. »862-853 26904 R 19, letnik 1991, 72000 km, ugodno prodam. »332-210 26905 Z 101, letnik 1985, reg. do 4/96, cena po dogovoru. »310-778 26908 Prodam JUGO 45, letnik 1990, 45000 km. Knific, c. na Senico 6, Medvode, dopoldan 269oe Prodam FORD SIERA 1.8, TURBO DIESEL, I. 1.10.91, reg. do 10/96, prvi lastnik, centralno zaklepanje, 63000 km, cena po dogovoru. »725-457 26912 GOLF JGLD, S paket, letnik 83/84, dodatno opremljen, reg. do 6/96, prodam. »49-490 26918 Prodam Z 101, letnik 1984. »326- 052 26927 Prodam R 5, letnik 1993, registriran 8/96. Rogelj 212-693 26928 3$ | PEUGEOT AVTOHIŠA KAVČIČ, d.o.o. Milje 45, 64212 Visoko tel./fax: 064/43-142 POOBLAŠČENA PRODAJA IN SERVIS PEUGEOT 106, 306, 405, 605, 606, BOXER AKCIJSKA PRODAJA P-306 TANGO 2.124.000 SIT (z vso dod. opremo) P-106OPEN 1.438.000 SIT DOBAVA TAKOJ! UGODNI KREDITI SKUPNA VLAGANJA Podjetje na področju prehrane (meso, pekarne) išče sovlagatelje. VISOK DONOS! Predmet investiranja: razširitev in ?osodobitev proizvodnje. RG ZAGOTOVLJEN! Pisne ponudbe na naslov: Emercor, d.o.o., Kidričeva 55, škofja Loka -fax: 064/631-799 ZAPOSLITVE DZS redno ali honorarno zaposli več zastopnikov. OD ali honorar 150.000 in več. »331-445, po 14. uri 24344 Zaposlimo VK TESARJA. »0609/ 631-0 1 2 25874 Prosto delovno mesto čaka na vas. »328-265, 323 501 26254 Nudim DOBRO PLAČANO DELO v okrepčevalnici. » 332-5 1 8 26296 Želite postati zastopnik za program AMWAY. »328-082, po 19. uri 26310 Iščemo SPOSOBNO TAJNICO, začetek takoj. O 47-84 5 26349 LE TEHNIKA d.o.o. Hrastje 75, Kranj 64000 iščemo inštruktorico italijanskega jezika, Le-tehnika, tel.:24-21-21 Honorarno zaposlimo NATAKARICO za strežbo v pizzeriji. »324-699 26860 Iščem delavca za delo v cementarski delavnici. »47-50 5 26868 Zaposlimo zidarje in tesarje. »41- 208 26909 ŽIVALI Gostilna - Galerija Plevna, obrat Pivnica in vinoteka Kašča v Škofji Loki zaposli: KUHARJE-ice zaželjena je večletna praksa, NATAKARJE-ice, VODJA OBRATA in ČISTILKO. Prošnje pošljite na naslov: Gostilna Galerija Plevna, Kidričeva c. 16, 64220 Škofja Loka, »632-445 in 633-092 26398 5000 DEM mesečno nudimo vsem, ki boste delali s projektom prihodnosti. Pogoj: komunikativnost, urejenost in telefon. »061/125-21-99 26399 NUDIM DELO NA DOMU! »686-240, Danica 26455 V redno delovno razmerje vzamemo šoferja C in E kategorije za mednarodno špedicijo. Obvezna praksa. »861-312, 0609/619-452 26543 Zaposlim NATAKARICO. » 064/83-840 po 20. uri 26555 Ne verjamete, da se s poštenim delom v enem mesecu zasluži 160.000 SIT. Pokličite 061/215-805 in se vprašajte honorarna ali redna zaposlitev! 26557 NEVERJETNO! če le imate 30 ur časa tedensko in voljo do dela, vam nudimo odlične pogoje, da s pridnim delom zaslužite 2000 DEM/mesečno. Honorarna ali redna zaposlitev. »061/215-805 26558 Delo na dom. Kličite Lili od 17. 20. ure »064/47-321 26560 ZAPOSLIM delavnega in poštenega moškega zrelih let za delo na kmetiji. Nudim hrano, stanovanje (tudi za dve osebi) in mesečno DM 400. šifra: AJDA 26563 Zaposlimo prodajalko v živilski trgovini. »51-092 26579 Za pomoč v avtopralnici iščem delavca. »421-354 26634 Iščem VOZNIKA C kategorije za redno zaposlitev, za razvoz mlečnih izdelkov na relaciji Kranj - Ljubljana. »58-79 0 28677 Trgovsko podjetje vabi zaradi povečanega obsega dela k sodelovanju prodajalke z izkušnjami in veseljem do dela v živilski trgovini, za delo v Stražišču in šk. Loki. Cenjene ponudbe pošljite na naslov: Trgovina MAK, Škofjeloška 19, Kranj 26698 Redno ali honorarno zastopniško delo na terenu vam nudi DZS. Mesečni zaslužek 120.000 SIT. Đ 323-954 ali 063/720-688_26702 Z veseljem na delo in z dela vsak dan. »064/41-107 ali 061/614-582, 063/33-364 26bss PIRENEJSKI PLANINSKI PSI naprodaj. »633-66 4 26072 Nujno prodam 8 mesecev stare KOKOŠI nesnice. »421-654 Mušič 26150 Prodam RACE za zakol, a 731-167 ORBITA, agencija za delo Iskanje in izbor kadrov za podjetja in zasebnike Iščemo: - ključavničarje - varilce - sposobnega kuharja - mizarja in delavca za priučitev Informacije na telefonski številki: 47-575, 47-574. Prodam NEMŠKE OVČARJE čistokrvne stare 9 tednov z rodovnikom, ugodno. »633-809 26253 Prodam 10 mesecev stare KOKOŠI nesnice, kom. 180 SIT. Drinovec, Strahinj 38, Naklo, »47-019 26319 Prodam KOBILO haflinger/lipicanec, staro 3 leta. Cena po dogovoru. »881-786 26381 Prodam JAGNJETA. Naklo, »47- 367 26386 Kupim brejo kozo. »723-642 26soe Za simbolično ceno bi prodal dva HUSKIJA. »720-037 2esoe Prodam telička, starega 1 teden in dva kozlička, stara dva meseca. Zmrzlikar, Hrastje 46 26509 Za ROTH/VEILER MLADIČE vrhunskih staršev z rodovnikom, sprejemamo rezervacije. »310-744 25520 Prodam 5 mesecev brejo SIMEN-TALKO. Visoko 29, »43-511 26521 Prodam mlado KRAVO simentalko pred telitvijo. »801-637 26522 PRAŠIČE 80-100 kg, prodam. Žabnica 37 26523 Prodam KRAVO s teletom. Breg 8, Komenda 26528 Prodam dve breji TELICI. Mlaška 99, Kranj 26529 Prodam mlade PAPIGE NIMFE. »312-192 26533 Prodam TELETE simentalce, težke od 150 kg dalje. »421-598 26537 KOKOŠI za zakol ali za nadaljno rejo, Crodam. Oman, Zminec 12, Šk. oka, »621-475 25539 Prodam TELICO brejo sedem mesecev. »67-117 26567 Prodam mlado kravo za zakol ali menjam za plemensko. Virmaše 42, Šk. Loka 26568 KRAVO mlado simentalko s teletom prodam. »422-673 26577 Prodam KRAVO za zakol. »76-016 26581 Prodam BIKCA dva meseca starega, sivega. Trček, Sp. Gorje 9 26582 ODOJKE in večje PRAŠIČE prodam. Voglje, Letališka 7, »49-085 26583 Prodam pašno 4 letno brejo KRAVO in 7 mesečno TELIČKO, obe simen-talki, plemenskega kozla in jagnjeta 6 mesecev starega. Podhom, »725- 605 26593 Prodam eno leto stare KOKOŠI za zakol ali nadaljno rejo. Polica 1, NaklO 26614 AUTO KRAJNER 1 ^CELOVEC, Volkermaikterst. 184 TEL 0043-463-38330 (Jg> Prodam TELIČKO simentalko, težko 110 ali 80 kg. Pšenična polica 7, Cerklje 26627 Kupim bikca simentalca, starega 10 dni. »733-041 26628 Prodam JALOVO KRAVO za zakol. »64-216 26636 Prodam plemenske OVCE. »731-055, zvečer 26637 Prodam dva BIKCA simentalca. MOčnik, Stiska vas 6 26639 Prodam dva BIKCA simentalca in telico sim., kravo simentalko brejo, in DRVA suhe bukove. Jagodic Tone, Ambrož 6, Cerklje 26661 Prodam telička simentalca za nadaljno rejo. »45-434 26666 Prodam plemenskega ovna. »44- 06 3 26673 Prodam en teden in en mesec s*J TELIČKE. Podbrezje 158__> Prodam dva BIKCA simenta^ stara 6 tednov in enega črnobeW| starega 10 dni. »41-813 2«'" Prodam KRAVO, dobro mleka"* »64-226 *Z Prodam JACK RUSSEL T odličnih staršev, »78-341 z rodovn ERlEft£ Nimfe, agapornise, kanarčke, sWJj ievke standard, prodam. 042Z- čevk 26792 Prodam KOBILO HAFLlNGf# žrebetom. Ambrož 9 Prodam TIBETANSKEGA TERlE^ 6 mesec«^ z rodovnikom, star »223-168 Prodam enoletne kokoši, cena 150 SIT. Ažman, Suha 5 Prodam TELIČKO simentalko, 4 mesece za nadaljno rejo. ™^1t 056_^J*, Prodam polovico teleta. 0421'^ 26812__ jjM Ugodno prodam različno l*^J PRAŠIČE in jih pripeljem na & 26678 »46-832 Prodam pašno KRAVO simentalko po prvi teiitvi. Rovte 8, Podnart 26879 Prodam IRSKE SETRE, rodovnik. »720-052 26684 Prodam 7 tednov stare ČIVAVE. » 325-544, zvečer 26717 Prodam SIMENTALKO 120 kg za rejo ali zakol. Zalog 51, Cerklje, »421-676 26733 Prodam tri tedne starega BIKCA sivca in suha drva. »422-112 26735 Prodam BIKCA in teličko šerule 110 kg. »421-467 26737 Prodam BIKCA frizijca, starega 14 dni. Kern, Jezerškova 5, Komenda 26758 Prodam ŽREBICO, staro 18 mesecev in teleta. Ribno 4, »77-168 26762 BIKCA 160 kg težkega in suha DRVA prodam. »64-114 26763 Kupim BIKCA ali teličko za nad»r rejo. »46-850___^ Prodam 10 dni starega BlKjjJ simentalca. Zadraga 15, DupljgJ> Podarim PSA mešančka, bele ba^* »633-894_ Prodam črnobele BIKCE in IČKO. Gorice 11, Golnik. ® 46-0*' 26831 _ Ugodno prodam PAVE iN Zupan Jernej, Zalog 62, Cerkjjej> Prodam 400 kg težkega B'^| Jagodic, Lenart 5, Cerklje Prodam PUJSKE ter suha mes drva. »682-745 Prodam mirno KOBILO. »891-» 26880______^ Prodam 5 bikcov, težki cca 210 ^ Prodam brejo KOBILO, staro 8 let, »738-964zi primerna za vsa mečka dela in za - jahanje in 200 kg težko TELIČKO simentalko. Kunšič, Perniki 4, Zg. Gorje 26768 »421-601 NEMŠKI OVČARJI z rodovni^ cepljeni, odlično leglo, Pr0 ^1 dva Oddam dva MUCKA, stara meseca. »421-254__j> Prodam nesnice osemnajsti ted*^ »422-027___35 Prodam BIKCA simentalca, l20jjj Prodam KRAVO za zakol ali menjam za brejo. »77-228 26770 čistokrvne VELIKE ŠNAVCERJE, Peračica 6, Brezje stare 7 tednov, zelo ugodno prodam. Larisi, Mevkuš 23, Zg. Gorje, »725-405 (službeni tel.) 26772 Prodam KOBILO HAFLINGEP žrebico. »66-802 26«' OSMRTNICA Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec iz Tovarne Sava Tech - profili in cevi ALBIN HAFNER rojen 1905 Od našega dolgoletnega sodelavca se bomo poslovil' danes, petek 27. oktobra 1995, ob 16. uri na pokopali^ v Kranju. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV SAVA Zaposlimo MIZARJA redno ali honorarno. Kupim les smreko, češnjo, hrast, jesen, plohe 5 cm debeline. »241-642 26720 Prodajalko zaposlim za delo v živilski trgovini. »57-820, 730-251 26721 Redno zaposlim AVTOKLEPARJA, OD po dogovoru. »58-375 26739 Zaposlim delavca za priučitev v avtokleparski stroki, zaželjen vozniški izpit C kategorije. »58-375 26740 Pizzerija Tonač sprejme dekle za strežbo. »422-271 26759 Zaposlim samostojnega AVTOKLEPARJA priučenega ali izučenega. »241-168 26796 Za redno zaposlimo KUHARJA z delovnimi izkušnjami. »45-038 26797 Nudimo delo v strežbi v gostinskem lokalu na Bledu. »741-716, 78-979 26804 V butiku Italco iščemo študentko, Glavni trg 24, Kranj 26824 Ni smrt tisto, kar nas loči, in livljenje ni, kar druii nas, so vezi močnejše brez pomena so razdalje, kraj in čas. (M. Kačič) V SPOMIN NAŠEMU JOŽETU HRIBARJU V bolečini in praznini je minilo leto dni, odkar te ni. Hvala vsefl1' ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Kranj, 23.oktobra 95 Redno ali honorarno zaposlimo dve dekleti z izkušnjami pri strežbi hrane v pizzeriji. FONTANA, Škofja Loka, tel.: 632-307 ZAHVALA Ob smrti drage mame, stare mame in babice FRANČIŠKE BREŠAR se iskreno zahvaljujemo sorodnikom in znancem za darovano cvetje, sveče, za \zxct^ ustna in pisna sožalja. Posebne zahvale smo dolžni dr. Pegamovi za dolgoletno zdravljenje. Posebno zahvalo tudi kaplanu Fr. Šviglju za lepo opravljen obred, pevcem Kranjski kvintet za lepo zapete pesmi in g. Piskaču za zaigrano Tišino-Zahvala Pogrebnemu zavodu Kranj. Še enkrat iskrena hvala imenovanim in neimenovanim in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI V SPOMIN Spomin na mamo komu ni drag, komu ni svet. Umrje mama vsem prerano, naj tudi sto doživi let. MIRI WEITHAUSER roj. Bitenc Peto leto že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Pogrešamo tvojo ljubezen in dobroto, ki si nam jo dajala ti, težko je to nadomestiti. Hvaležni za vse VSI TVOJI Kranj, Javornik, 25. oktobra 1995 V SPOMIN V našem srcu ti živiš, zato pot nas vodi tja, kjer v tišini ti zdaj spiš, a lučka vedno ti gori. Nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni. 26. oktobra so minila štiri žalostna leta, odkar nas je za vedno zapustila naša ljubljena hčerka, sestra, teta, sestrična in nečakinja MARJETA FENDE iz Britofa 235 Hvala vsem, ki se je spominjate, ji prižigate svečke in postojite ob njenem preranem grobu. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage NADE PRESTOR rojene Mravlje, s Primskovega se zahvaljujem vsem, ki so mi v težkih trenutkih stali ob strani ali kakorkoli pomagali. Hvala sosedom iz Preddvora in s Primskovega za izkazano pozornost. Hvala za vse izrečene ali poslane izraze sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in sredstva v dobrodelne namene ter za tiho spremstvo na poti do njenega zadnjega počivališča. Toplo se zahvaljujem župniku, gospodu Francu Godcu, za besede tolažbe. Hvala igralcu Tišine, solistki, oktetu Klas iz Predoselj in podjetju Navček za prelepo slovo. Posebej se zahvaljujem zdravstvenemu in negovalnemu osebju Inštituta Golnik za dolgoletno zdravljenje. V srcu spomin ne more umreti hčerka Nada Šifrer V SPOMIN V mojem srcu Ti živiš, zato pot me vedno vodi tja, kjer v tišini Ti zdaj spiš, a lučka vedno Ti gori. Nihče ne ve, kako boli, ker tebe draga več v domu ni. Te dni mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša draga ANICA LONČARIČ rojena Štular 'sem, ki se je spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče, iskrena hvala. VSI NJENI Kokra, Ljubljana, Semt/Nemčija ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, sestre, tašče, babice in prababice ALOJZIJE KIMOVEC rojene Sesek se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem iz Šenčurja in iz Zg. Pirnič, za tolažilne besede, izraze sožalja, darovano cvetje, sv. maše in sveče. Zahvaljujemo se tudi dr. Perčičevi in dr. Žura-Ganta.', sodelavcem VZD TECH Sava, gasilcem iz Šenčurja, pevcem iz Naklega. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku Cirilu Isteniču za lepo opravljen pogrebni obred in d.o.o. Navček. Še enkrat hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJENI Šenčur, Zg. Pirniče, 21. oktobra 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, tasta, starega očeta, dedka, brata, svaka in strica FELIKSA GOLOBA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, gasilcem, g. župniku, znancem, ki ste sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče, ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre vsem, ki ste ga obiskovali in nam pomagali v času njegove bolezni in bili z njim ob njegovi zadnji uri. Za njim žaluje hčerka Cvetka z družino in drugo sorodstvo Kranj, 19. oktobra 1995 ZAHVALA Ob smrti očeta, brata, starega očeta in pradeda JANEZA JALENA se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje, sveče in izrečena sožalja. Posebna zahvala dr. Kuraltovi za dolgoletno zdravljenje. Hvala g. kaplanu za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem za lepo zapete pesmi, zvonarjem za lepo zvonjenje in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. VSI NJEGOVI! V SPOMIN Kar bilo je v srcu najdražje, pobrala nam je smrt, zatrla nam je nado za nado, podrla načrt za načrt. Danes mineva pet let od smrti dragega moža, očeta, dedka in tasta VELIMIRJA SIMIČA Hvala vsem, ki se ga spominjate. VSI NJEGOVI ZAHVALA Prijatelji, ko bom zaspal, na grob žalujko mi vsadite. Rad gledam njene k tlom uvite in blede veje. In njen mrak, ki bo nad grobom trepetal, lahak bo zemlji, kjer bom spal... (Alfred de Musset) Ob smrti našega dragega ata in starega ata VALENTINA CIMPRIČA s Kokrice se najlepše zahvaljujemo g. župniku za lep pogrebni obred, ge. D. Spahič (KO ZB NOV) za poslovilni govor, pevcem s Kokrice za zapete žalostinke, praporščakom, sosedom, hčerinim in sinovim sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje in izkazano pozornost ter pogrebnemu podjetju Navček z Visokega. Žalujoči: otroci Unca, Slavka in Marjan z družinami Kokrica, 20. oktobra 1995 Notranji minister Andrej Šter o "brniški aferi": "Potrditve, da bi kdorkoli sprejemal provizije, ni" Pred desetimi dnevi so z letališča odslovljeni varnostniki jeseniškega Poroka notranjega ministra Andreja Štera javno vprašali: ali je bila ljubljanska Enigma 1. oktobra sposobna prevzeti varovanje na Aerodromu Ljubljana? Kranj, 27. oktobra - Javno vprašanje ministru so na novinarski konferenci prejšnji torek na Jesenicah varnostniki zasebne firme za varovanje Porok postavili zato, ker - kot so dejali - so ministrova vrata zanje zaprta, tako kot vrata drugega resornega ministra za letališče, ministra za promet in zveze Igorja Umcka. "Vrata niso zaprta, resnica je, da nanje še nihče ni potrkal," je za Gorenjski glas povedal notranji minister Andrej Šter. Ko smo ministra vprašali, kako ocenjuje dogajanja na Aerodromu Ljubljana, zlasti zamenjavo izkušenih Poroko-vih varnostnikov z - kot se je pokazalo - neusposobljenimi varnostniki ljubljanske Enigme vsega četrt ure pred 1. oktobrom, zaradi česar naj bi bila ogrožena varnost na letališču, pa je Andrej Šter dejal: "Za varnost na letališču je dolžna poskrbeti uprava Aerodroma Ljubljana, ki se je pač odločila, da prekine s Porokom in sklene pogodbo z Enigmo. Enigma ima za opravljanje varovanja ličen- r\ r___ • r „,____v * ^ „ • • je ljudem še dolžan, in o nadomestilu za čas DelaVCl KOt VreCe krOmVirja čakanja. Prejšnji petek ob pol enajstih smo imeli z njim dolg pogovor, delavci so Milena Koselj šmid iz sindikata Neodvisnost Gorenjske, ki zastopa pravice Por okovih varnostnikov, do 30. septembra zaposlenih na Aerodromu Ljubljana na Brniku, je včeraj povedala. "V sindikatu se trudimo, da bi čimveč delavcev zaposlili v drugih varnostnih podjetjih. Ob tem moram reči, da jih direktor Poroka prodaja kot vreče krompirja in da hoče predvsem kar največ iztržiti zase/* Delavci so od direktorja dobili odločbe o šestmesečnem čakanju. "Direktor Kaisers-berger noče nič slišati o dveh plačah, ki jih zahtevali denar, on pa je dejal, da jim ne bo dal ničesar. Okrog petih je Kaissersberger tudi dal izjavo, ki smo jo posneli na video kaseto. Na današnji tiskovni konferenci v Ljubljani jo bomo novinarjem pokazati Da, padala bodo tudi imena... Milena Koselj Šmit je znova zatrdila, da so vrata ministra Štera za delavce Poroka zaprta. Tudi včeraj niso prišli dlje kot do šefa njegovega kabineta. Zvedeli so še, da do 20. novembra do ministra Štera nikakor ne morejo. co. Presoja, ali je izpolnjevala pogoje, ni stvar ministrstva za notranje zadeve. Ministrstvo je s pooblastili svojim delavcem sodelovalo pri pregledu praktične usposobljenosti varnostnikov Enigme, pri nekaterih delih, zlasti pri rentgenskem nadzoru prtljage, se je pokazalo, da so premalo usposobljeni. Inšpektor za letalski promet bi zato lahko ljubljansko letališče zaprl, vendar se je odločil za manj škodljivo rešitev. Aerodromu je predla- gal, da rentgenske operaterje Enigme začasno, do njihove usposobljenosti, nadomestijo za to delo usposobljeni delavci organov za notranje zadeve. Tako se je tudi zgodilo. Ob tem bi rekel samo to, da se bodo na Aerodromu Ljubljana morali vprašati o pravilnosti svojih ravnanj." Glede zavarovanja pravic varnostnikov iz jeseniške zasebne firme Porok, zaposlenih na Brniku, ki so zdaj na čakanju, je minister Andrej Šter dejal, da je to stvar pogodbenih strank: Poroka in Aerodroma Ljubljana. Ministra Štera smo tudi vprašali, kako komentira govorice, da naj bi bili v "brniško afero" vpleteni tudi nekateri visoki uslužbenci notranjega ministrstva, ki naj bi dobivali znatne provizije. "Javnega obmetavanja je veliko, vendar so obtožbe zelo pavšalne. Seveda jih preverjamo. Zaenkrat pa še nimam potrditve, da bi kdorkoli res sprejemal provizije." H. Jelovčan Smrt v gorah Vršič - V torek dopoldne so planinci pod zavarovano potjo na 2366 metrov visoko Mojstrovko videli ležati moškega. Jeseniški gorski reševalec, ki je bil ravno takrat v Erjavčevi koči, je odhitel na pomoč, vendar 48-letnemu Jerneju O. iz Ljubljane ni mogel več pomagati. Zdravnik, ki je priletel z reševalno ekipo policijskega helikopterja, je ugotovil, da je planincu odpovedalo srce med vzponom na Mojstrovko. G. G. Vpliv Barbare na sedmo silo Poleg poletnega neurja, ki je novoustanovljeni občini Bled odneslo streho z občinske stavbe, med najbolj odmevnimi letošnjimi blejskimi dogodki vsekakor izstopa izginotje pletne Barbare, iskanje plovila, ugibanke in - ker ima vsaka zgodba tudi srečen konec - najdba potopljene lepotice na jezerskem dnu. Pravzaprav so vsi mediji na široko poročali o blejski uganki okrog iskanja pletne in o vzrokih skrivnostnega Barbarinega izginotja je krožilo precej zgodbic. In blejskim samostojnim podjetnikom, lastnikom pleten, ki se ukvarjajo s prevozi na blejski otok, očitno nekaj ni bilo povšeči v načinu poročanja novinarske ekipe Radia Triglav Jesenice o "aferi" Barbara. Drugače si pač ni možno razložiti bojkota pletnarjev, ki so ga bili deležni goste jeseniških radijcev, sodelujočih prejšnji teden na VI. festivalu radijskih postaj Slovenije v Kranjski Gori. Ekipa Radia Triglav je namreč sodelujoče kolegice in kolege povabila na večerni sprejem, ki so ga pripravili v restavraciji na blejskem otoku. A kaj, ko na otok brez pletne ne gre, pletnarji pa radijcev, ki so prišli na festival iz cele Slovenije, niso hoteli prepeljati. Šele po debeli uri "diplomatskega prepričevanja" so prevozniki odpustili novinarske grehe in napol premraženi predstavniki sedme sile so vendarle lahko sedli v pletne. Iierv t» m$t 5 Neutemeljeni očitki sodišču Nobena od trditev, povezanih z izvršilnimi postopKi. med strankama Martinom Pangeršičem in njegovo blV ženo tečejo pri Okrajnem sodišču v Kranju, niti trditev £ Pangeršiča o namernem zadržanju sklepa višjega sodišča j Ljubljani, objavljen na zadnji strani časopisa "Gorenj5 j glas" dne 24. oktobra 1995 pod naslovom "Ločitev °^ postelje da, od premoženja nikdar", ni resnična in Je popolnem nasprotju z dejanskim stanjem zadev, če bi $e e' Pangeršič potrudil in se pred dajanjem kakršnihkoli izjav * javnost v zvezi s potekom sodnih postopkov v njcgov1' zadevah, z neposrednim vpogledom v posamezne spise P sodišču prepričal o stanju teh zadev in Časovnem zapore?) procesnih dejanj sodišča, kar ima kot strana ves čas PraV1