metafora poved svobodni verz vejica roman priredje oseba poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek priredje beseda I 21 stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik osebni zaimek Marta Krejan Čokl I Srednja šola za fotografijo in oblikovanje Ljubljana 1 Slogovni postopki, zahtevani v maturitetnih esejih, ponazorjeni s Prešernovo balado Povodni mož in Hiengovim romanom Čudežni Feliks Stylistic Procedures Required in Matura Essays through Prešeren's Ballad The River Man and Hieng's Novel The Miraculous Felix Izvleček V šolskih pripravah na splošno maturo dijake pripravljamo na pisanje šolskega eseja, v katerem morajo izkazati znanje iz ubeseditvenih postopkov. Razvijanja predpisane teme se lahko lotijo z označevanjem, razlaganjem, utemeljevanjem, primerjanjem in vrednotenjem. Pri tem jim lahko pomagamo z vajami na podlagi kraj- šega nazornega besedila, kot je npr. Prešernova balada Povodni mož. Naučimo jih izbra- ti tisto znanje, ki ga zahteva izbrani slogovni postopek, opozorimo jih na ubeseditvene lastnosti izbranega postopka ter navedemo primere za vseh pet načinov razvijanja teme. Abstract S tudents write a school essay to show their understanding of stylistic procedures while preparing for the matura exam. They may develop a prescribed topic by anno- tating, explaining, justifying, comparing, and evaluating. Exercises based on a short illustrative text (i.e., Prešeren‘s ballad The River Man) may be beneficial. They are taught to select the knowledge required by the chosen stylistic procedure, point out its lexical features and give examples of the five ways of developing a topic. Ključne besede: označevanje, razlaganje, utemeljevanje, primerjanje, vrednotenje Keywords: annotation, explanation, justification, comparison, evaluation 1 O teoretičnih izhodiščih sem se posvetovala z dr. Sonjo Čokl. DIDAKTIČNI IZZIVI I 22 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 Uvod P rispevek je nastal med pripravami na lansko maturo (maj 2022), in sicer med obravnavo maturitetnega romana Čudežni Feliks Andreja Hienga. Dijaki mo- rajo v šolskem eseju na maturi poleg vsebinskega dokazo- vanja, da so predpisana besedila prebrali, znati svoje znanje tudi ubesediti s predpisanimi ubeseditvenimi ali slogovni- mi postopki. Strokovna literatura (Krakar Vogel, 2020, str. 171) za razvijanje teme navaja predvsem njihovo zmožnost predstavljanja, razlaganja, utemeljevanja, primerjanja in vrednotenja. Vse te postopke so dijaki vadili že v preteklih letih šolanja, pred maturo pa morajo svoje znanje poveza- ti in uporabiti v novih okoliščinah. Pomagamo jim lahko s primerom obvladljive Prešernove pesmi Povodni mož, saj je balada primerno kratka, razumljiva in motivno-tematsko dovolj bogata za tako nalogo. Hkrati jim omogočimo, da opazujejo razlike med ubeseditvenimi postopki, saj imajo za podlago isto umetnostno besedilo. Zdi se mi tudi, da ta- kih prispevkov za uporabo v razredu primanjkuje. V pri- spevku sem upoštevala teoretična izhodišča za pripravo na maturitetni esej Bože Krakar Vogel v priročniku Od spisa do eseja (2006). Potek dela v razredu P reden se dijaki lotijo zapisovanja predstavitve, razla- ge, utemeljitve, primerjave in vrednotenja, jim razlo- žimo posebnosti vsakega postopka posebej. Pouda- rimo najprimernejše stavčne strukture in vezniške besede. Nato zberejo ustrezne vsebinske in teoretične podatke, ki jih bodo potrebovali za izbrano nalogo, ter jih pregledno uredijo. Pomembno je njihovo zavedanje, da morajo poleg predpisanih umetnostnih besedil prebrati še kakšno spre- mno besedo, poglavje v učbeniku ali gradivo s spletišča. Sprva je najbolje vaditi vsak ubeseditveni postopek posebej. V prispevku so uporabljeni ponazarjalni primeri, kakor so se sproti oblikovali pri delu z besedili, seveda pa je mogoče vsak slogovni postopek pospremiti z različnimi interpreta- cijskimi različicami. Tu gre predvsem za učenje postopkov, kako razvijati esejsko temo. 1. Predstavitev literarne osebe Naloga: Predstavi Urško iz Prešernove balade Povodni mož A) Predstavitev literarne osebe (Križaj idr., 2016, str. 82–85) zajema njeno zunanjost, notranjost, delovanje in posledice delovanja. a) Zunanjost • socialni okvir: starost, stan, bivališče, izobrazba, poklic, družinski člani itd. (prirejeno po Korošec, 2003, str. 140−147) • zunanji videz: telesne značilnosti, poteze obraza, urejenost, posebnosti itd. b) Notranjost • čutna raven: kaj osebi prinaša ugodje oz. neugodje • čustvena raven: kaj osebo privlači in veseli oz. jo odbija in jezi • mišljenjska raven: kaj osebo idejno zanima, o čem in kako razmišlja, kaj jo motivira za delova- nje, kakšne cilje ima • duhovna podoba: ali je oseba duhovno bogata ali plitka, kakšne vrednote ima, kaj je njeno glavno vodilo, ali je notranje močna, kako prenaša uspeh ali neuspeh itd. • odnos do sveta: odnos do sebe in bližnjih, do na- roda in človeštva ter do vesolja in boga c) Delovanje • raven obnašanja in delovanja: ali je delovanje ose- be skladno z njenimi mislimi in besedami, kako uresničuje svoje želje, ali je dejavna ali pasivna, kako sodeluje z drugimi, kaj tvega za dosego cil- jev itd. • tradicionalna literarna oseba: ima ideale, v imenu katerih deluje, in jasno postavljene cilje; moder- nistična literarna oseba: ni ciljno usmerjena, nje- na identiteta je šibka. č) Posledice delovanja • vidik spremembe: ali se je oseba zaradi lastnega delovanja spremenila, v čem se vidi njena not- ranja preobrazba, ali je delovanje prineslo na- predek oz. ji je škodilo, kako je njeno delovanje vplivalo na druge ljudi ali izbrano situacijo. DIDAKTIČNI IZZIVI I 23 I str. 21-28 Marta Krejan Čokl I Slogovni postopki, zahtevani v maturitetnih esejih, ponazorjeni s Prešernovo balado Povodni mož in Hiengovim romanom Čudežni Feliks B) Priprava in izbor znanja za predstavitev Urške iz bala- de Povodni mož Zunanjost: najlepša Ljubljančanka, lepa kot daníca (Venera), bila je v času cvetja, brhka plesalka, samska Notranjost: ljubimcev ji je bilo vedno premalo, znala je biti prijazna in tudi prevzetna, obvladala je odnose do mladeničev in njihovih staršev, bila je domiselna in zvijačna; bala se je razsajanja divje narave, želela se je izviti in se umakniti Delovanje: lovila je ugledne moške, moške je vodila za nos, ona je izbirala moške, želela jih je omrežiti, znala je zaljubljeno pogledovati, znala se je sladko smejati in se prilizovati Posledice delovanja: dekleta in žene so jokale zaradi Urškinega zapeljevanja njihovih moških; odlašala je z izbiro plesalca, nazadnje je pristopil zmagovalec, pred njo se je pojavil bajeslovni povodni mož; priklical je vodno ujmo in jo pogubil C) Lastnosti zapisa Za opis zunanjosti uporabljamo pridevnike ob pomož- nih glagolih (»to je takšno«), prislove, prilastkove odvisnike. Za opis notranjosti, delovanja in posledic delovanja literarne osebe uporabljamo zahtevnejše stavčne strukture s pojasnjevanjem in utemeljevan- jem. Č) Zapis predstavitve literarne osebe Prešernova Urška je bila ljubljanska lepotica, ki je rada plesala in zapeljevala moške. S svojo lepoto je marsi- komu strla srce, saj je veliko zapuščenih devic in ženic zaradi nje jokalo. Obvladala je umetnost ugajanja in za- peljevanja, odlašanja, laskanja z lepimi besedami in se znala prikupno vesti. Tudi prevzetnost ji ni bila tuja, saj je bila do plesalcev zelo izbirčna. Izbirala je same ug- ledne moške, nikoli jih ni bilo dovolj, zavajala jih je in zapuščala. Ker je bila domiselna in zvijačna, ji nihče ni bil kos; vedno se je znala izviti iz zagatne situacije. Nje- ne prešernosti je bilo konec, ko je od daljnega sotočja velikih rek prišel ponjo prelepi in skrivnostni plesalec. Očitno se ji je uspešno zoperstavil, saj je upala, da ga bo omrežila, v resnici pa je on obvladal njo. Če ljudje niso mogli ukrotiti poželjive Urške, jo je umiril skrivnostni tujec, ki ga lahko razumemo tudi kot razbesnelo naravo. 2. Razlaganje Naloga: Razloži Urškino pogubo v baladi Povodni mož A) Razlaganje pomeni ugotavljanje razmerij med poja- vi. Običajno gre za vzročno-posledično razmerje, pri čemer so vzroki pogosto nenapisani, zato jih moramo poiskati sami, da razumemo posledice. Dobro je, če po- iščemo več vzrokov, ter pojav razložimo z njegove po- zitivne in negativne strani. Vzročno-posledično razmerje na kratko izrazimo z veznikoma ker – zato. B) Priprava in izbor znanja za razlaganje iz balade Povo- dni mož Navajanje dejstev Ko godci utihnejo, povodni mož napove glas drugih strun, začela se je huda nevihta z gromom in deročimi potoki. Urški povodni mož ni dovolil počitka, priganjal jo je, češ da si jo želijo šumeči valovi, planila sta vanje, za njima je ostal samo še vrtinec. Navajanje vzrokov Urška je bila najlepša, zapuščena dekleta pa so zaradi njenih osvajanj jokala, moške je vodila za nos, nikoli ji ni bilo zadosti ljubezenskih zmag. Vedno se je dobro znašla, uporabljala je zvijače. Navajanje posledic Nazadnje naleti na nekoga, ki ji je bil kos. Povodni mož je od zelo daleč prišel sem v podobi najlepšega mladeniča na plesišču. Takoj ga je želela omrežiti, vendar se je o njem motila. Po njunem divjem plesu je priklical silno nevihto. Namesto da bi on postal njena nova žrtev, je bila pogubljena ona. C) Lastnosti zapisa V strnjen odstavek povežemo dejstva, vzroke in posle- dice. Pri razlaganju so povedi daljše, sestavljene iz več priredij in odvisnikov; značilni so vezniki kajti, zakaj, saj, ker, ki, zato, torej, vendar … Najprej napišemo uvodno trditev in nato razložimo svoje razumevanje Urškine pogube. Č) Zapis razlage Trditev : Urško so v baladi Povodni mož pogubile narav- ne sile. Dejstva z vzroki in posledicami: Urška je bila zelo prevzetna in brezčutna, saj se ni ozirala na trpljenje fan- tov, deklet, mož in žena, ki jih je s svojo spogledljivostjo spravljala v nesrečo. Ker je mislila le na svojo zabavo in užitke, je nadse priklicala nesrečo, saj so se ji maš- čevale sile narave. Povodni mož je po ljudskem izročilu namreč hudobno bajeslovno bitje, ki mu je v trenutku uspelo priklicati pogubni vihar in Urško odpeljati na sredo deroče reke. Če bi bila Urška obzirnejša do drugih ljudi in če bi bila njena napaka samo radoživost, potem je najbrž taka nesreča ne bi doletela. Na kratko: Ker je Urška zavestno škodila drugim lju- dem, je bila pogubljena. I 24 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 3. Utemeljevanje Naloga: Utemelji trditev, da Urška v baladi Povodni mož za- vestno škodi drugim ljudem. A) Svoje razumevanje nekega pojava utemeljimo z nava- janjem dokazov (argumentov) za lastne trditve. Do- kaze zajemamo iz izvirnega besedila, splošnega znanja in lastnih izkušenj. Ker posamezna dejstva iz izvirnega besedila niso dovolj zgovorna, želimo naslovnika s svo- jimi utemeljitvami prepričati. B) Priprava in izbor znanja za utemeljevanje iz balade Povodni mož Primeri iz izvirnega besedila • dekleta in žene so jokale, ker so se njihovi moški zaljubili v Urško • ljubimcev je imela vedno premalo • izbirala in lovila je najbolj sloveče moške in jih vodila za nos • znala se je prilizniti starim in mladim • zlorabljala je domiselnost (modrije) in uporabljala zvijače Ugotovitve, do katerih smo prišli s sklepanjem iz izvirnega besedila: • Urška se ni znala ustaliti pri enem moškem, ampak je svoje sposobnosti zapeljevanja in ugajanja vedno znova preizkušala na novih moških. Morda ji je manjkalo samozavesti (da ni dovolj privlačna, cenjena, uspešna itd.)? • Bolj ko je bil moški ugleden, višjo ceno je lahko pripisala sebi, kar kaže na njeno močno samovšečnost. • Ker je zapeljevala ugledne in znane moške, so njena dejanja postala opažena in širši problem, vendar je s svojo zvijačnostjo in lepim govorjenjem znala sebe vedno rešiti. Protidokaz ali pogled z nasprotne strani: • Možno je tudi, da je bila tako zaverovana vase, da tuje nesreče ni opazila. • Morda pri svojem veseljačenju ljudi ni želela prizadeti, le svoje narave ni znala ukrotiti. C) Lastnosti zapisa Najprej napišemo uvodno trditev in strnjeno predsta- vimo svoje dokaze zanjo. V sklepni ugotovitvi povza- memo svoje mišljenje. Dokaze navajamo z vzročnimi, sklepalnimi, pogojnimi, posledičnimi ipd. stavčnimi strukturami. Č) Zapis utemeljitve Trditev: Urška je zavestno škodila drugim ljudem. Do- kazi: Če nesreče drugih ljudi ne bi opazila, potem ji ne bi bilo treba lagati, tako pa lahko v pesmi preberemo, da je možake »vodila za nos«. Torej se je morala pred nji- mi izgovarjati in si z lepim govorjenjem zagotoviti nove žrtve. Pri tem niso trpeli samo zapuščeni moški, ampak predvsem njihove ženske, ki jih je Urška spravljala v jok. Njihovo skupno nesrečo je morala opaziti, sicer ji ne bi bilo treba uporabljati „modrij in zvijač“ za nove podvige. Protidokaz: Ker se ni znala ustaviti, lahko pomislimo, da si sama ni znala pomagati, vendar to ne pomeni, da se svojih dejanj ni zavedala. Drugim je torej škodova- la zavestno, kar je ne opravičuje pred njenimi žrtvami. Sklepna ugotovitev: Danes bi taki osebi lahko rekli nar- cistična in je ne bi želeli srečati v svojem življenju ali pa bi ji predlagali pomoč psihoterapevta. Na kratko: Urška je imela tako močno željo po obču- dovanosti, da je čustva drugih ljudi niso zanimala. 4. Primerjava dveh literarnih oseb Naloga: Primerjaj Urško iz Povodnega moža in Štefanijo iz Čudežnega Feliksa. A) Primerjanje pomeni ugotavljanje podobnosti in razlik med dvema literarnima pojavoma. Namen primerjanja je ugotoviti, kaj je boljše oz. slab- še. Postopek primerjanja: • Izberi dve literarni prvini (A in B), npr. dve literarni osebi, dva literarna pojava itd. • Določi značilnosti A, nato značilnosti B. • Poišči podobnosti med A in B. • Poišči razlike med A in B. • Napiši uvodno trditev (npr. kaj oz. zakaj lahko pri- merjamo). • Predstavi podobnosti in razlike. • Sproti razlagaj in utemeljuj z dokazi. • V zaključni ugotovitvi se opredeli do rezultata pri- merjave. Povej, kaj ti je bolj oz. manj všeč. DIDAKTIČNI IZZIVI I 25 I str. 21-28 Marta Krejan Čokl I Slogovni postopki, zahtevani v maturitetnih esejih, ponazorjeni s Prešernovo balado Povodni mož in Hiengovim romanom Čudežni Feliks B) Priprava in izbor znanja za primerjanje iz Povodnega moža in Čudežnega Feliksa Zapiši lastnosti osebe A in lastnosti osebe B ter poveži podobnosti in označi razlike (X) med njima Urška Štefanija mlada lepa samska brez otrok želi ugajati, potrebuje druge številni ljubimci opazila je trpljenje drugih, neobzirna mnogo ljudi in družin je prizadela zvijačna in manipulantska zadnji ljubimec povodni mož povodni mož je bil pogumen, odločen povodni mož jo je pokončal Urška je utonila X X X !X !X X X starejša lepa poročena, mož Kalmus dve hčerki želi se zabavati številni ljubimci opazila je trpljenje družine, neobzirna prizadela je svojo družino sebična in pasivna zadnji ljubimec Skobenski Skobenski je bil svetovljanski Skobenski si jo je podredil, a postal pasiven Štefanija je prevzela vodenje dóma C) Lastnosti zapisa Najprej napišemo uvodno trditev ter predstavimo po- dobnosti in razlike. Sproti razlagamo in utemeljuje- mo. Na koncu se opredelimo do rezultata primerjave in to ugotovitev zapišemo. Č) Zapis primerjave Trditev : Čeprav se Urška in Štefanija po letih precej raz- likujeta, ju povezuje podoben način uživanja življenja. Primerjava: Obe sta lepi in se želita zabavati, a Urška si pri tem močno želi ugajati okolju, pri čemer je neustav- ljiva, zvita in manipulantska. Razlikujeta se po starosti in družinskem stanu, saj je Urška mlada in sama, Štefa- nija pa starejša in poročena. Sklepali bi, da si Urška zato lahko vzame več osebne svobode, a si obe privoščita šte- vilne ljubimce. Pri tem se obe zavedata, da njuno okolje trpi, saj je Urška onesrečila mnogo moških, žensk in naj- brž tudi otrok, Štefanija pa svoje najbližje – garaškega in uspešnega moža Kalmusa ter odraščajoči hčerki. Njune avanture se končajo, ko srečata »pravega« človeka. Urško omreži postavni povodni mož, Štefanijo pa obvlada sve- tovljanski Skobenski. Namesto da bi se njuno življenje umirilo, pride do preobrata. Povodni mož z Urško plane v deročo Savo, Skobenski pa se zaradi strahu pred vojno umakne in postane pasiven. Urejanje doma tako preos- tane Štefaniji, v delno oporo ji je nenaklonjena hči Erna. Ugotovitev: Ugotavljam, da se je Urškina in Štefanijina brezvestnost slabo končala. V želji po uživanju se nista ozirali na prizadeto okolje, pri čemer je Urška uporabila tudi nižje plasti svoje osebnosti in izgubila svoje življe- nje. Štefanija pa se bo morala o medosebnih in družin- skih odnosih še marsikaj naučiti. Na kratko: Urška je v nasprotju s Štefanijo manj obzir- na do drugih, zato je njen konec slabši kot Štefanijin. 5. Vrednotenje Naloga: Ovrednoti Prešernovo balado Povodni mož. A) Svoje mnenje o vrednosti prebranega besedila lahko izrazimo na več načinov – doživljajsko, literarno, zunaj- literarno ali medbesedilno. Pri tem svoje vrednotenje, ki izhaja iz našega osebnega doživljanja besedne umetnine, hkrati razlagamo in utemeljujemo. Namen vrednotenja je izraziti lastno utemeljeno oceno o izbranem literar- nem pojavu ali celotnem besedilu (prirejeno po Krakar Vogel, 2020). Najprej se odločimo za vrsto vrednotenja in izberemo eno izmed štirih možnosti. Vrste vrednotenja: 1. osebnodoživljajsko iz vsakdanjega življenja – na podlagi lastne presoje o tem, kaj je zanimivo, spre- jemljivo, učinkovito, lepo … 2. zunajliterarno – z uporabo znanja z drugih pred- metnih področij, npr. zgodovine, psihologije, socio- logije, etike … 3. literarno a) v okviru obravnavanega besedila, in sicer z lite- rarnimi značilnostmi, kot so oblikovanost bese- dila, večpomenskost, domišljijskost, aktualnost, celovitost … b) skozi perspektivo ostalih nastopajočih literarnih oseb oz. pripovedovalca 4. medbesedilno – s primerjavo podobnega (vzornega) literarnega dela B) Priprava in izbor znanja ter lastnega mnenja za vred- notenje balade Povodni mož Dejstva izberemo iz izvirnega besedila in drugih pod- ročij: 1. osebnodoživljajsko: • živahnost celotne pesmi Povodni mož me spomi- nja na lastno pustovanje 2. zunajliterarno: I 26 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 • zgodovinsko snov o prevzetni lepotici Urški je Prešeren črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodi- ne Kranjske, v kateri je bilo dekle kaznovano za svoje početje (»Mlademu svetu pa je služil tale grozni primer kot strašilni nauk, naj se ogibljejo razuzdanosti in goje vzdržnost.« Valvasor, 2017, str. 308.); sam je balado izdal leta 1830 v Kranjski čbelici (Urško je preimenoval v Zaliko in izpus- til Valvasorjev strašilni konec; v Poezijah 1847 je bilo dekle spet Urška) • etično je Urškino vedenje sporno, saj se svojega zapeljevanja in posledic zaveda, a vseeno škodi drugim • psihološko je Urška predstavljena kot narcistična oseba, 1 saj pri svoji želji po ugajanju ne zmore so- čutja do drugih • sociološko so Urškina dejanja pomenila težave za velik del mesta, saj je dekle zapeljevalo najug- lednejše meščane, zaradi česar je trpelo več dru- žin, ustaviti je pa niso zmogli 3. literarno: a) • oblikovno je balada napisana v 14 kiticah po 6 verzov z amfibrahi • zgradba pesmi ima dva vrha (pojavi se junak; na- stopijo nadčloveške sile); stopnjevanje napetosti; dialog; tragičen konec • metaforičnost je sprva pridevniško barvita, nato onomatopejsko srhljiva; metafore za: prešerna/ Prešerna, raj/smrt, biti kos/ubiti, strune drugih/ strune uničevalne narave, valovi te žele/smrt te čaka • domišljijsko bitje (pri V alvasorju povodni mož ali »strah« in celo »hudičev strah«; Valvasor, 2017, str. 265) se pomeša med običajne ljudi, nori ples presega vsakdanje dojemanje, nenadna smrt v va- lovih je neobičajna • baladna snov je kljub fiktivnosti vzeta iz realnega življenja, zato so razmerja med literarnimi oseba- mi vedno aktualna • pesem je umetniško celovito delo, saj so vsebina, zgradba in oblika lepo povezane; skladne so tudi spoznavne, etične in estetske značilnosti pesmi b) • Urška po mnenju prizadetih someščanov v pesmi dela narobe, enako misli (nadnaravni) povodni mož, zato jo s pomočjo podivjanih naravnih sil pogubi • v ozadju čutimo pesnika kot pripovedovalca (epski subjekt), ki baladi ni dodal pridigarskega konca; v času romantike se Prešernu morda Ur- škina radoživost ni zdela tako hud prestopek kot Valvasorju, ki se je v času baroka šolal pri strogih jezuitih 4. medbesedilno: • balada Lepa Vida (oblikovno obe baladi; obe spesnil Prešeren; obe žalosten konec; Vida ne zapeljuje, ampak je zapeljana; pri obeh naključ- ni prišlek – zamorec oz. povodni mož; kazen za hrepenenje po lepšem življenju oz. kazen za ra- doživost …); vrednotimo tako, da se opredelimo, kaj nam v prvi oz. drugi baladi bolj/manj ugaja, in to utemeljimo • roman Gospa Bovary (balada oz. roman; poroče- na Ema oz. samska Urška; obe večje število lju- bimcev; obe žalosten konec; obe brez moralne orientacije …); opredelimo se, kaj nam v prvem oz. drugem besedilu bolj/manj ugaja, in to ute- meljimo C) Lastnosti zapisa Vrednotenje besedila zapišemo z značilnimi beseda- mi (všeč mi je, ugaja mi, menim, zdi se mi, pogrešam, ugotavljam, po mojem mnenju …). Sproti razlagamo in utemeljujemo svoje osebno doživljanje besedila. Č) Zapisi vrednotenja 1. primer – osebnodoživljajsko: Balada Povodni mož mi je všeč, ker ob njej doživljam ra- dostno plesno vzdušje cele Ljubljane in vihravi ples za- ljubljenega para. Tudi sam sem doživel podobno pustno rajanje /…/. Ne ugaja mi pa Urškin konec, saj ni pravega razloga, da bi jo povodni mož odnesel v deročo Ljublja- nico. Kljub vsemu se mi zdi pesem dobra. 2. primer – zunajliterarno, zgodovinsko in psihološko: Balada Povodni mož mi je zelo všeč, saj Prešeren v njej prikaže veseljaško Urško in morda pretirano kazen za- njo. Sam je bil tedaj zaljubljen v (Dolenčevo) Zaliko, ki jo je tako imenoval tudi v svoji prvi objavi balade, šele po- zneje ji je nadel ime Urška. Menim, da samo zaradi svoje radoživosti Urška ne bi smela biti kaznovana s smrtjo. V življenju namreč srečujemo različne osebnosti, od nas 1 Za narcistično osebnost (ki je običajno razpolovljena na zunanji blišč in notranjo praznino) so značilni izredno močna potreba po občudovanosti, pomanjkljivo razumevanje čustev drugih in nesprejemanje kritike. DIDAKTIČNI IZZIVI I 27 Marta Krejan Čokl I Slogovni postopki, zahtevani v maturitetnih esejih, ponazorjeni s Prešernovo balado Povodni mož in Hiengovim romanom Čudežni Feliks I str. 21-28 pa je odvisno, ali se bomo kateri od njih podredili in do- volili, da premočno vpliva na našo usodo. Zdi se mi, da skuša pesnik dekle v svoji baladi rehabilitirati, saj ji je Valvasor v svoji zgodbi namenil strog opomin o tem, kaj se sme in česa ne. Morda se pesnik Zaliki tudi ni želel javno zameriti, kakor se mu je sicer pozneje zgodilo ob izdaji Sonatnega venca, čeprav je Julijo hvalil. V Prešer- novi baladi v zadnjih verzih pogrešam le kakšen namig o tem, zakaj je narava Urško tako hudo kaznovala. 3. primer – literarno, a): Balada Povodni mož mi je všeč predvsem zaradi dobre baladne zgradbe in sloga. V pesmi čutim prav drama- tično stopnjevanje napetosti, ko se nič hudega sluteča Urška spoprime najprej s postavnim mladeničem, nato z divjim plesalcem, ki ga spremljata strašen blisk in grom, nazadnje pa s povodnim možem, ki v ljudskem izročilu velja za negativno nadnaravno silo. Tudi slogovno se mi zdi pesem zelo zanimiva. Poleg plesnega amfibraha, ki sprva napoveduje prijetno razpoloženje, so v 11. kitici uporabljeni številni sičniki, šumniki in glas »r«, ki pri- čarajo srhljivo ozračje pobesnele narave. Prav igrivo pa občutim nekatere metafore – Urška se brani »prešerna« ali pa Prešerna, mladenič jo bo popeljal na »rajanje«, v nebeški »raj« ali pa v smrt itd. Ker je pesem balada, ne- kako upravičeno pričakujemo žalosten konec. Pesem se mi zdi res dobra umetnina. 4. primer – medbesedilno: Balada Povodni mož ni edina, ki v evropski književno- sti prikazuje usodo ženske z žalostnim koncem. Urški je npr. podobna Ema Bovary, ki kljub številnim ljubim- cem ni zmogla urediti svojega življenja, nekoliko boljša usoda pa doleti lepo Vido v istoimenski Prešernovi pe- smi. Baladni ton ob koncu Lepe Vide po mojem mnenju ni kaj dosti boljši od smrti, saj lepa Vida ne bo nikoli več videla svojega moža in otroka; namesto da bi doma živela, bo zaradi neskončnega hrepenenja na tujem le životarila. Kakovost obeh Prešernovih pesmi se mi zdi izjemna, pri čemer je ton v Lepi Vidi resnejši, saj je Vida takoj po odhodu svojo odločitev obžalovala, Urška pa je pri svoji radoživosti vztrajala ne glede na žrtve svojega zapeljevanja. Če je Emi in Urški primanjkovala moral- na orientiranost, jo je Vida začutila, a je bila ta za njeno rešitev prepozna. Zdi se mi, da je pesem o Urški pisana zelo lahkotno, a je prav zaradi tega njena usoda na kon- cu najbolj presenetljiva in težko sprejemljiva. Šele po na- tančnem premisleku lahko ugotovimo, da je bila Urška od vseh treh žensk najmanj sočutna do trpljenja drugih, zato pa tudi tako hitro kaznovana. Najbolj prepričljiva se mi zdi pesem o Lepi Vidi, čeprav je tudi balada Povodni mož enkratna umetnina. Povzetek V pripravah na maturo dijake pripravljamo na pisa- nje šolskega eseja, v katerem morajo izkazati znanje iz različnih ubeseditvenih postopkov. Razvijanja naslovne teme eseja se lotevajo s predpisanimi slogovnimi postopki, predvsem s predstavljanjem, razlaganjem, utemel- jevanjem, primerjanjem in vrednotenjem. Najprej spoznajo zakonitosti vsakega postopka posebej, nato pa svoje bral- no doživetje razlagajo in utemeljujejo s prepletanjem več slogovnih postopkov hkrati. Za lažje usvajanje teh veščin jim pomagamo z nazornimi primeri, ki smo jih pripravili na podlagi Prešernove balade Povodni mož. Za samostoj- no delo dijake najprej spomnimo na zakonitosti slogovnega postopka, nato jih naučimo izbrati ustrezno znanje iz različ- nih virov glede na vrsto naloge, sledi opozorilo na značilne vezniške besede in stavčne strukture, ki so potrebne za zapis izbranega načina razvijanja teme. Ob primerih iz Prešerno- ve pesmi se naučijo opazovati značilnosti vseh petih slogov- nih postopkov in jih kmalu uporabiti v samostojnem zapisu, kar je razvidno iz obeh izdelkov dijakinj v prilogi. Viri in literatura Krakar Vogel, B. (2020). Didaktika književnosti pri pouku slovenščine. Zbirka Učiteljeva orodja. Rokus Klett, 19, 51−53, 141−144. Krakar Vogel, B. (2006). Teoretična izhodišča. V: Od spisa do eseja. Dr- žavna založba Slovenije, 10−52. Korošec, R. (2003). Nekaj vzpodbud za razmislek. V: Esej na maturi 2003. Gyrus, 140−147. Križaj, M., Bešter, M., Končina, M., Bavdek, M., Poznanovič, M., Am- brož, D. Židan, S. (2016). Na pragu besedila 1. Učbenik za slovenski jezik v 1. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol. Rokus Klett. Od Lepe Vide. https://sl.wikisource.org/wiki/Od lepe Vide Povodni mož (Prešeren). https://sl.wikipedia.org/wiki/Povodni_ mo%C5%BE_(Pre%C5%A1eren) Povodni mož (Prešernove poezije). https://sl.wikisource.org/wiki/Povo- dni_mo%C5%BE_(Pre%C5%A1ernove_poezije) Valvasor, J. V. (2017). Slava vojvodine Kranjske. Izbrana poglavja. Mla- dinska knjiga. stavčni člen metafora pisec poved svobodni verz stavek pika pravljica črtica vejica stavek roman pesnik samostalnik osebek izvor priredje odvisnik poved vejica oseba izjava poudarek esej oklepaj vrste besedil intonacija glagol glagol zaimek predmet prislovno določilo priredje beseda veznik naklon osebni zaimek DIDAKTIČNI IZZIVI Dr. Boža Krakar Vogel I Pedagoška praksa študentov slovenistike – pomemben gradnik profesionalnega usposabljanja Teaching Practice Experience for Students of Slovenian Studies - Key Component of Professional Development I 25 Patricija Kravanja I Razvijanje jezikovne, narodne in državljanske zavesti Increasing Linguistic, National, and Civic Consciousness I 34 Eva Vrhovnik Gomboc I Literarnozgodovinski časovni stroj, Medpredmetno povezovanje slovenščine in zgodovine Time Travel through Literature and History, Cross-Curricular Integration of Slovenian Language and History I 45 Mag. Tatjana Lotrič Komac I Dolgo branje – poezija Franceta Prešerna in sočasno branje pripovedi o njem Simultaneous Extensive Reading of Poetry by and Narrative about France Prešeren I 51 Tina Vahter I O potujoči razstavi in Rudolfovih s Konjiškega About Traveling Exhibition and The Rudolfs from Konjice Area I 56 Slovenščina v šoli I številka 2 I letnik XXVI I 2023 PRILOGA 1: Vrednotenje: izdelek Žana Zupana, dijaka 4. letnika Srednje šole za fotografijo in oblikovanje Ljubljana Vrednotenje – osebnodoživljajsko in literarno (b) Feliksova odločitev za odhod z očetom (Čudežni Feliks) Roman Čudežni Feliks se konča s Feliksovim odhodom od družine Kalmus - Missia. Glavni literarni lik se odloči, da se bo pridružil očetu judovskega porekla ter pred bližajočo se drugo svetovno vojno z njim odpotoval v Italijo. Feliksovo odločitev najbolje razumem, če se postavim v njegovo vlogo. V družini je imel že nekaj časa vlogo tujca, saj se je v graščino preselil pred kratkim. Zaradi Erne se je počutil izobčenega, saj se ji je sprva zdel gnusen, ker je mislila, da je otrok incesta. Menim, da je eden od ključnih dejavnikov za odhod misel, da se potem ne bo več počutil izobčenega. Dogajanje je umeščeno v čas začetka druge svetovne vojne. S svojo nadaljnjo prisotnostjo bi ogrožal graščino, ki ni bila v najboljšem položaju. Predvidevamo lahko, da je Feliksa k odhodu spodbujal tudi Skobenski, in sicer v strahu, da ga bo ta izdal. Vsekakor pa mu ni bilo vseeno za varnost lastnega očeta. Na Feliksovem mestu bi verjetno storil enako. Glavni lik je z branjem Stare zaveze skušal najti košček sebe, ki ga je pogrešal. Odkril je, da bi svoje judovsko poreklo lahko podrobneje spoznal, če bi se pridružil očetu. Mislim, da bi ravno zaradi te želje po pripadnosti naredil enako. PRILOGA 2: Predstavitev osebe: izdelek Sare Vidović, dijakinje 4. letnika umetniške gimnazije Srednje šole za fotografijo in oblikovanje Ljubljana Predstavitev osebe: Heda (Čudežni Feliks) Heda Kalmus - Missia ima v romanu Čudežni Feliks pomembno žensko vlogo. Je Ernina mlajša sestra, ob očetovi smrti stara 13 let. Šolala se je v samostanu v Gradcu, vendar je skozi zgodbo bivala doma, v graščini v kraju Š. Ima močno postavo in je na videz neprivlačna. Od Feliksovega prihoda je zaljubljena vanj, vendar se njemu ona zdi grda. Feliks slikovito opisuje njene maščobne blazinice po telesu, a ga kljub temu vznemirja. Zaradi videza je člani družine ne jemljejo resno, stalno pa je tudi v senci svoje lepše starejše sestre. Posledično je Heda razvila močno osebnost. Je neposredna in samosvoja, a hkrati tudi edina poštena oseba v zgodbi. O Leonidovem hlinjenju norosti preostali junaki dvomijo in ta dvom prikrivajo, Heda pa se njegovim dejanjem odkrito posmehuje. Svojo zbadljivost kaže tudi Feliksu, ki mu kaže naklonjenost tako, da ga draži. Ta je najbolj opazna v prizoru tunkanja, ko Heda, Erna in Feliks odidejo na kopanje. Ona je vedela, da Feliks ne zna dobro plavati, a ga je vseeno tunkala. Hedo je Feliks zavračal, kljub temu pa je imel nanjo velik vpliv glede nadaljnjega izobraževanja. Odločila se je namreč za šolanje doma, on pa ji je pri tem obljubil pomoč. Hedino delovanje v romanu je zelo zanimivo. Pred nedavnim ji je umrl oče, pa je to sploh ni prizadelo. Ni se vtikala v odnose med materjo in Leonidom niti med materjo in Erno, ki sta si pogosto skakali v lase. Nikoli ni omenila stra- hu pred vojno, vendar iz njenih dejanj lahko razberemo, da ga je čutila. Ko je Feliks razmišljal o pobegu z očetom, je želela pobegniti tudi ona. Nekoč je zbežala od doma; razloga ne izvemo, vendar lahko predvidevamo, da je to storila zaradi zatiranja, ki ga je doživljala, in zaradi pomanjkanja pozornosti, ki je kot otrok ni dobila. Materi je večkrat potožila, kako je nihče ne jemlje resno, ko pa ji je želela povedati, da je bila tudi ona onečaščena, jo je ta utišala. Heda je takrat dobila potrdilo svoje ničvrednosti. Zaradi zunanjosti ji nihče ni verjel, da bi lahko pobegnila, a se je to resnično zgodilo. Ko so jo po nekaj dneh žandarji pripeljali domov, je Štefanijino izpraševanje prekinil nočni napad na graščino. Napadli so jo kuharičin nekdanji zaročenec in njegova avstrijska prijatelja. Heda je hišo in družino, ne glede na vse hudo, kar je v njej preživela, branila, s tem pa dokončno dokazala, kako trdna oseba je v resnici.