Poštnina plačana v gotovini. Leto XXIV, Lendava, 24. oktobra 1937. Štev. 43 Cena 1 Din. Naročnina: doma na skupni naslov mesečno 2 D., na posameznoga 2 Din 50 par. V inozemstvo mesečno 6 Din. Z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. p oložnice 11806. Rokopisi se ne vračajo. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: cela stran 800 Din., pol strani 400 Din. i tak niže. „Poslanoˮ i med tekstom vsaka reč 2 Din. Mali oglasi do 10 reči 6 Din., više vsaka reč 1 D. 50 p, i oglasna taksa posebi. Popüst po dogovori. Lüdstvo i denešnji čas. Na propadi vsakše dobe postanejo lüdje nekam drevéni nasproti vsemi, ka je dovršeno i lepo. Brigajo se samo za groba materijelna sredstva i kak da bodejo najbole prazno i mrtvo odslovili svoj čas. Zgodovina mogočnoga rimskoga naroda nas vči, gda se je stara rimska civilizacija približavala pogini, se je opazüvalo, da so se ne samo rimski bogatašje i meščani, liki tüdi najsiromaškejši i najpozadnješi lüdje, predajali čisto telovnomi vživanji. Jedine reči, štere so se te čas čüle po celom velikanskom rimskom imperii (državi) so bile: „Panem et circenses1“ — Krüha i iger! Krüh je potreben za obstanek, a zabave, veselice so potrebne, da se vmori vsakša plemenita težnja v človeškoj notranjščini po velkih i lepih delaj. Krüha i iger! — To se je čülo na vseh delaj — i lüdstvo je drvelo, kak nema stvar na najodürnejše zabave, veselice, hodilo v cirkuse, gde so oroslani i drüge zverine trgale stvari, dostakrat tüdi same lüdi. To je bio velki užitek — krvavi užitek! Ali to so zahtevali tedašnji oblástmi, to je bio živlenski cio tej rimskih bogatašov, to so bili znaki poštenja v rimskom narodi — predigra propada velke i negda slavne kulture i civilizacije, ki sta vladali skoro tedašnji celi svet. Ali ne opazüvlemo podobno tüdi dnes? Velka večina lüdi se za nikaj ne briga, nego kak samo priti do krüha, a gda ga dobi, pozabi na vse drügo i zahteva zabave i veselice. Poglednimo, kak živi delavstvo v mestaj i tüdi velki deo inteligence, tüdi akademske! Če je delavni den i če so zaposleni zdelom, te je jasno pokazan cio njihovoga živlenja. Odhajajo na delo, v urade, v šole, da delajo ali telovno ali düševno i da dobijo plačo... No, gda pa je delo končano, gda pride nedela ali svetek, pa velka večina teh lüdi ne vé, ka bi delala. Živlenje brezi dela njim je dugočasno. Da bi šli v drüštva, organizacije ? Da bi se vdeležüvali vzgojno-kulturnih prireditev ? Niti na miseo njim ne pride, da bi „krstiliˮ čas s tem. Zakaj se pečati z organizacijami i kulturnov vzgojov ? Vej so pa zato odbori, funkcionara — odborniki. Naj delajo i se brigajo, kak očuvati njihove stanovske i drüštvene koristi. Zato so izvoljeni. Nam trbej zabave! — Krčme!... Vino na stol ! — I harmoniko ... Ne je v njih želenje po dalnjoj izobrazbi, po samospoznanji i človeškom ponosi. Nemajo telko moči, da bi se posvetili čtenji i povučavanji različnih pojavov v človeškoj drüžbi... Dosta je takših, šteri se majo za delavce, dokeč delajo. Gda pa z delom končajo, so — gospodje. Zastrupleni z grdov malomeščanskov mislijov, posnemajo vse navade, štere so si osvojili od velke gospode i celo tekmüjejo v tom, čeravno so sinovje kmečkih očov. Zahtevajo — zabave... Ne kulturno-vzgoj-nih i s krščanskov mislijov prešinjenih zabav, ali prireditev, na šterih bi svoj rázum razširili, ga okrepili i vzpodbüdili, nego zabave, štere nikaj ne dajo, zabave pri vini i grdom govorenji... V krčmaj njim je živlenje. Tü se pijé, karta, krega, spevle i tak za hip pozabla na vsakdenešnje skrbi. Krčme so postanole na1en vnogih, tüdi najsiromaškejših.. Pri bogatašaj: pijančüvanje, sprehodi, gonja za zlatom, razvüzdanost, nasilnost. A siromacje so začnoli to razmiti, kak nekaj vsakdenešnjega i lepoga. Oni zgüblavajo vero v svoje lastivne moči i se pokoravajo usodi, štera njim je določila, da živejo v oz-račji krutosti, siromaštva i trplenja. I vendar, vseedno nas tolaži miseo, da poleg vseh malodüšnih i brezznačajnih sebičnežov, pohlepnih, nepoštenih i hüdobnih lüdi, štere ma tüdi naš slovenski narod dosta i celov našoj bližini, so ešče vnoga i vnoga zavedna i poštena lüdska bitja. M. Vesela vest za naše delavce v Nemčiji. ZVEZA POLJEDELJSKIH DELAVCEV v SOBOTI naznanja delavcom v Nemčiji, da je po dukšem prizadevanji zavolo pitanja pošilatve zaslüženoga peneza v domovino vugodno rešeno i to tak, da od zdaj naprej sme vsaki delavec vsakši mesec poslati 40 Markov. Za nazaj pa za vsaki mesec po 30 Markov. Tak lehko delavec, šteri je v Nemčiji že 7 mesecov, pošle na- ednok 7x30 Markov, ka znese 210 Markov. Teliko lehko teda tisti delavec, šteri je že 7 mesecov v Nemčiji, pošle zdaj' taki. Za naprej pa kak je zgoraj povedano vsaki meše! 40 Markov. Pošila se: Über daš Reichsmarkkonto B der Jugoslav. Nationalbank bei der Verrechnungsstelle, Berlin, SW Hl. Priporoča se vsem tistim delavcom, šteri so svoj za- slüžek šparali pri sebi ali ga majo naloženoga pri raznih zavodaj, da ga zdaj zdignejo i pošlejo domo. Vüpanje je, da se bo kesnej dovolilo pošilati mesečno celo 50 Markov. S tem je to pereče pitanje vugodno rešeno. To veselo vest nam naznanjajo g. Kerec Franc, šef Borze dela v Soboti, ki so se tüdi na vse moči trüdili, da naši delavci v Nemčiji so to dosegnoli i da bodo njihovi domači meli tüdi malo bolši grižlaj krűha. Ali je fašizem rešitev za Evropo? Den za dnevom postaja bole močen fašistični val v Evropi. Najprle se je porodo v Italiji, iz nje pridro i zgrabo Nemčijo, dnes se že zaletavle v Irsko, Bolgarsko, Vogrsko — kratko v skoro vse ostale evropske države, tüdi naša držáva je ne izjema. Vsepovsedi se pod inačišov farbov i formov kaže, samo edno ma sküpno i to je: da se skriva pod nacionalnov zastavov. A za tov nacionalnov zastavov je skrito samo edno stremlenje, da razbije Zdajšnji gospodarski i drüžabe red. Ravno iz toga gledanja je razvoj nemškoga fašizma jako poučliv. Uvod nemškoga fašizma v svetovno javnost je najmre njegov voditeo Adolf Hitler ob priliki otvoritve potsdamskoga parlamenta. Te Hitlerov govor je dnes že pozableni i nemški fašizem zmérom bole razkriva svoje karte. Niti eden voditeo narodnih socialistov ne omenja več mirolübnosti, Nemčija dnes ne taji več svojega hitróga oborőžavanja. Nedavno je izšla v Lipskon kniga »O bojnoj znanosti", v-šteroj je med drügim naslednji stavek: »Mladino moramo navčiti, da bo potrplivo čakala na bojno. Napačno je viditi v bojni — hüdobijo. Bojna je jeklena kopeo, iz štere se rodi nova sila, je naturna pot očiščena v narodi. Nemčija mora vzeti svojo Usodo sama v roke. Nišče ne sme dvojih, da leži med našov prišestnov srečov bojna 1“ Ešče nedavno je povedao v nekšem govori Hitlerov zvünešnji minister od Belgije i Švice sledeče: Obe dr- žavi sta narodno neenotni državi, podobni staroj Austriji, ki se je po svetovnoj bojni zrüšila. Zato od tej dvej nema niedna obstanka i bodeta razpadnoti i Nemčiji se bodo pridrüžili nemški deli iz obej držav. Ravno tak je povedao pruški državni namestnik od Poljske i Češke: »Nemška manjšina na Poljskom čaka j s trdnim zavüpanjom, da bo oslobo-jena v najkračišem časi. Od usode Gornje Šlezije ne bode odločao Plebiscit (lüdsko glasovanje) i ne Drüštvo narodov, liki nemški narod sam. Pa to ne vala samo za Poljsko Šlezijo, vala tüdi za drüge Nemce, ki so pod tüjim jarmom, posebno na Češkom i bliža se den, gda bodemo razbili i raznietali Češko državo 1“ 1 nemška menjšina v Jugoslaviji? V svojih novinaj prostodüšno izjavla svoja čüstva do nemškoga fašizma, gda omenja nemško revolucijo kak vzgled mirnoga i rednoga prevrata i gda nikaj ne piše od hitlerjanskoga kulturnoga boja, ki se bije zadnje čase med krščanskimi verami i hitlerizmom i od hitlerjanskoga nasilja i preganja krvi. Ka bo konec nemških groienj i lepih seni? Da bi se gda vresničile, na to pač ne moremo misliti, ar bo vsakša držáva z orožjom pripravlena braniti svojo zemljo i svoje lüdstvo, če tüdi z novov bojnov. Liki nemške grožnje silijo vsakšo državo na oborožavanje i tak jo gospodarsko tüdi močno kulturno slabijo. Krvava Sovjetska Rusija. Potoki krvi spremlajo rusko revolucijo od njenoga začetka do dnes. Najprle so kapale v stojezerih glave pristašov bivše carske Rusije i vernoga ruskoga lüdstva, za njimi so kapale žrtve proti sovjetskih zarotnikov, dnes se po smrtnih obsodbaj redčijo vrste med sovjeti — komunist! samimi. Komunističnim voditelom Zimorjevi i Kamenevi, Rykovi, Buharini, Rádeki i jezerim drügim Obsojenim bivšim sovjetske mogočnikom so sledili na krvavoj poti gospodarje rdeče sovjetske armade. Osem najvišjih generalov, med njimi bivši namestnik vojnoga komisara Tuhačevski, je bilo obsojenih na smrt i streljenih. Pa zadnje dni palik je prišlo velko število drügih boljševiških mogočnjakov pred krvavi sod. Obdužili so je za špionaže pa robotaže. Pravoga ozadja stvaritoga vničevanja gradilcov sovjetske države i vojske je težko razkriti, opazi se samo edno, da je Rusija ešče zmerom v prvih dveraj svoje revolucije i da se v njenom ozadji zmerom vekši lüči kažejo obriši šatanskoga tirana — krvoločnika ruskoga bolševizma — Stalina. Ka je to stranka? Dokeč bo človečanstvo drüžab-no bitje, bodo obstojale takzvane politične stranke, gde pa je ne politične slobode, tam pa politične strüje. Že negda v zgodovini i ešče bole v denešnjoj čiovečanskoj drüžbi je deo lüdi, ki mislijo tak, drügi palik inači. Edni mislijo, da morajo oblastno vladati nad drügimi politično i gospodarsko, drügi palik čütijo te pritisk i se usmerjajo opozicionalno i tak nastopajo za svoj dobrobit i na te način nastáne opozicija, štero mamo skoro v vsakšoj državi. Vsakša takša linija ma svoje nazore — mišlenje, štere Skrivoma ali javno, če sme, pospešüje i uveljavla. V takših okolščinaj se mora razviti nekakšna anarhična düševnost z najrazličnejšimi skrajnostmi, šteri razvoji jako škodüjejo. Mamo ešče posebno vrsto lüdi. Tej so klečeplazci, ki zmerom obračajo svoj plašč po vetri. Tej so zmerom tam, gde je moč — korist, hasek, tomi je kriva slaba vzgoja ali pa naravne neznačajnost. Takši lüdje so najbole nevarni človečoj drüžbi, so navadno hüdobni, licemerski — hinavskl i špijonski. Takših lüdi je puno, tüdi slovenski narod je ma pa tüdi v našoj okolici so, zato se jih izogiblimo i ne dajmo njim nikakše oblasti v roke! „Regulacija Mure v Prekmurjuˮ. Pod tem naslovom čtemo v „Slovenciˮ od 16. t. m. sledeče: „Skoraj redne povodnji Mure vsako leto napravijo zlasti v Prekmurju ogromno škodo. Mura z vso silo trga obrežje in odnaša plodno zemljo, tako da ponekod grozi že vašem. To velja zlasti za vas Melinci, v kateri Mura vsako leto odnaša precejšnja zemljišča. Zaradi tega se je na prošnjo deputacije iz občine Odranci odločila posebna komisija (podčrtalo uredništvo), katera naj pregleda razmere . . . itd.ˮ — Bog ti naš! Že znova komisija! Komisija je že bila zá bolnico, komisija za Petanjski most, komisija za kmetijsko šolo v Rakičani, komisija za Müro... same komisije 1 Napravlenoga pa šče dnes nega nikaj. Ka je istina Slov. krajína nezakonsko dete v našoj banovini ? Ve pa plačüjemo vse davke — tüdi banovinske — i to šče redno. Celo nas hvalijo zavolo toga. Nazaj pa ne dobimo nikaj, ali pa jako, jako malo. Ve dobimo : Oblübe i komisije. Müra nam pa trga obrežje i grozi vesnicam, v bolnici ležita dva ná ednoj posteli, pri Petanjcih vozi brod prek Müre, rakičanska šola pa čaka na naše dečke. Kde so pa ešče vse drüge vnoge potrebe, štere ma naša Slov. krajína? Da bi samo pri plačüvanji davkov bili prvi, Povsedi drügod pa daleč za zadnjimi, je ne povsem pravilno. Teliko krščanske pravice i lübezni do svojega bližnjega pa morajo meti tüdi tisti, ki so na odgovornih mestaj 11 Ka je narodno? Den za dnevom se dosta čüje i čte, ka je to delo „narodnoˮ (da bole pametno zgleda, pišejo „nacionalnoˮ); tisto drüštvo „narodnoˮ itd. Na zadnje je že pri ništernih lüdej vse — »narodno", samo narod sam ne I »Narod" pomeni nekaj vzvišenoga, ar so to vsi naši pradedje, mi vsi, ki gučimo isti jezik, mamo isto čütenje, iste navade, isto düševno živlenje. Če što nekšo reč, štera nekaj velkoga pomeni, preveč nüca, te njej vzeme njeni pravi pomen. Posebno se to zgodi, če gučijo tak lüdje, ki so toga „narodaˮ Včera ešče ne Poznali; dale lüdje, ki so ne prečteli niti edne Slovenske knige, ne poznajo niti ednoga slovenskoga pisatela i znanstvenika, ne poznajo slovenski zgodovine itd. Nišče nema pravice, da bi pravo : „to je narodnoˮ — če niti ne pozna tistoga, ka v istini je narod. Večkrat se zgodi, da lüdje kričijo, da oni „delajo za narodˮ — v istini pa samo za svoj žep i narod pa blatijo! Reč „narodˮ je takšega spoštüvanja vredno, dá žali narod, što je nevredne spregovori. Večkrat pá što ravno s tem, da pravi: „to je narodnoˮ— svoj narod zataji! 24. oktobra 1937. NOVINE 3 SLOVENSKA KRAJINA. Naš rojak na Vogrskom, dr. Avgust Pavel, profesor v Somboteli, je v zadnjem snopiči svojega znanstvenoga lista „Vasi szemleˮ objavo zapisek od najdbe kosti vogrskih vojakov pri Maribori; drügi zapisek pa prinaša dečinsko igro „Križ-kraž, krao Matjaž.ˮ Dr. Pavel je objavo štiri različne oblike te igre z vogrskim prevodom i razlagov. Bogojina. V zadnjoj številki Novin je po nepriliki bila objavlena zgodba edne plüske, pa tüdi malo inači, kak se je zgodilo. Mislimo, da je edna izmed vnogih plüsk, štere se pri nas delijo, tüdi ta ne bila vredna objave. Zato naj nam drügoč dopisnik kaj več vrednoga napiše i naj pomisli, da je tüdi on ništerno plüsko dobo i mogoče tüdi dao. Ne vrti se vse okoli oseb, tüdi v Bogojini ne; zato naj se osebe nehajo pri miri. Gledajmo Vseširom stvar, ne pa osebne malenkosti ali osebno vsiljavanje kakših oseb „v ospredje!ˮ Gančani. Na našoj šoli se letos odpre kmetsko-nadaljevalna šola. To je za naše poljedelce velka pridobitev. Znano je, ka se prek Müre skoro na vsakšoj drügoj šoli vršijo takši tečaji. Pa tam niti nega telko obdelovalcov zemle, kak v našoj Krajini. V tej težkih časaj je strašno potrebno, da se tüdi oni, ki živejo od svojih žülov, navčijo zemlo tak obdelavati, ka njim prinese kak največ pova. Hvaležni smo zato g. vučiteli Omani, ki se trüdi i svoj prosti čas davle za to, ka se naj naša mladina kaj navči. — V Lendavskom srezi je dosta vesnic. Gvüšno so pa niti v ednoj ne jarki tak zanemarjeni, kak v našoj vesi. Že celo jesen stoji voda po škednjaj, okoli hiš i celo na cesti. Ništerne hiše so sploj v vodi. Lüdje vozijo svoje pridelke do naradi v vodi. Tüdi stüdenci so skoro do osek puni vode. Voda je slaba i čüdo je, da se je ešče ne pojavo tifus. To je pa skrajna malomarnost naših občinskih odbornikov i tüdi občinske uprave. Zato pitamo, što de noso odgovornost za posledice? Zadnji čas je, da občina da izkopali jarke, da se bo voda lejko odtekala. Vütro de že mogoče prekesno! Lepa slavnost v Strehovcih. Dnes tjeden je bio v Strehovcih velki den. Te den smo meli ustanovni občni zbor „Fantovskoga odsekaˮ. Naši dečki so najmre ustanovili svoje drüštvo, v šterom do vežbali svoj düh i svoje telo. Zbrali so se v lepom števili i s tem pokazali, da se ščejo sküpno bojüvati za Kristušovo vero i za slovenski narod. Z veselim obrazom i puni navdüšenja so nastopili svoje drüštveno živlenje. V začetki občnoga zbora je predsednik pripravlalnoga odbora pozdravo vse navzoče i prečteo pismo g. bogoslovca Varga Ludvika, šteri se je dosta trüdo za ustanovitev toga drüštva i se je zdaj ne mogao vdeležiti občnoga zbora, ar je zadržani. Za tem so bile volitve. Člani so si zvolili v odbor dečke, šteri so puni navdüšenja i spadajo med najbole borbene dečke naše vesi. Vsi odborniki so bili soglasno zvoljeni. Po volitvaj je meo govor g. profesor Maučec Joško, šteri je v jedrnati rečaj povdaro nevarnost komunizma, šteri vničava države: v Aziji Kitajsko i v Evropi Rusijo i Španijo. Povdaro je, da lübiti moramo Slov. narod i Slov. mater. Nadale nam je razložo pomen prosvetnoga drüštva. Po njegovom govori je gučao g. vučiteo Casar Vinci od pomena telovadbe za telo i düšo. Med njegovim govorom je prišao g. dr. Oršič, zdravnik, šteroga so navzoči sprijali z ploskanjom. Po govori g. vučitela je izročo g. Casar Jožef zastopnik Fant. odseka v Soboti pozdrave sobočkih dečkov novoustanovleno mi drüštvi. Omeno je, kakše ugodnosti lejko včasi ma član Fantovskoga odseka. Pravo je tüdi, ka de v Soboti Ustanovlena podzveza Fantovskih odsekov. Zdaj so prišli tüdi g. Zelko, kaplan, šteri so bili prvle zadržani. V svojem govori so se spomnili dveh velikih mož Slovenskoga naroda iz M. Slomška i dr. A. B. Jegliča. Ta lepa slavnost se je zaklüčila s himnov Slov. fantov. Člani, govorniki i zastopniki so se po končanoj slavnosti ešče sükali. S tem dnevom je mlado drüštvo nastopilo trnjavo pot drüštvenoga živlenja i vüpamo, da bodo tej mladi dečki srečno premagali vse težave, štere do njim delali njihovi nasprotniki. Mladomi drüštvi vsi želemo obilo uspeha v njihovom deli. Bog živi ! To je samo v Lendavi mogoče. V sredo, 20. okt. je v Dugoj vesi po noči ednomi krojaškomi pomočniki jako slabo postalo, zato so šli ob 4 zajtra po zdravnika bolniške, blagajne, ki je pa pravo, da okoli 6 pride, mesto da bi taki šo. Gda je prišo, resan okoli 6, je siromak že zdehno v 38 leti starosti i zapüšča tri nepreskrblene dece i mlado vdovico. Jeli je to ne žalostno i obsojanja vredno ? Mesto, da bi zdravnik taki šo k tak betežnomi človeki, ga nihao na milost i nemilost trpeti, dokeč te ne zdehno. Če bi zdravnik taki šo k tomi betežniki, ka je njegova dužnost, bi ga mogoče šče rešo tak prerane smrti i bi drüžina ne občütila tak groznoga vdarca po zgübički svojega hranitela. Zakaj smo slavili Franca lvanócyja? Isti den 12. septembra 1937 smo pri Sv. Bedeniki v Kančovcih poleg Mikloša Küzmiča slavili tüdi dr. Franca Ivanocija, ki je v bedeničkoj fari v vesi Ivánovci rojeni i na bedeničkom cintori 1. 1913. pokopani. Letos smo ga slavili zato, ar je minilo osemdeset let od njegovoga narodjenjá. V čem je velki pomen pokojnoga tišinskoga plebanoša, dekana i častnoga kanonika? Za svojo faro i dekanijo je bio pomemben kak goreči düšni pastir. Ali njegov vpliv je segao ešče dale. Bio je človek glóbokoga dühá, velkoga rázuma. Záto je spóznao stanje svojega zapüščenoga lüdstva, pa njemi je Vseširom pomagao iz zaostalosti. Znao je, da má slovensko lüdstvo, ki je tisti čas živelo na Vogrskom pravico do svojega slovenskoga jezika. Záto je z rečjov i pisanjom nazveščávao vseširom to velko pravico i potrebôčo. Brano je pravice slovenskoga lüdstva pred vogrskimi uradniki. Znao je nadale, da se more njegovo lüdstvo düševno zdignoti samo te, če bo dosta dobroga čtelo v domačem jeziki. Širio je záto med lüdstvom Slovenske knige Drüžbe sv. Mohora, pa tüdi drügi dühovnicje so té knige po njégovom zgledi goreče širili. Tak so lüdje dobili do rok dosta dobroga čtenjá, Zednim pa se je otvorílo vezalje med Slovenskov krajinov i slo- venskimi brati prek Müre. Slovenski katoličanci so po mohorskih knigaj spoznavali Slovence v drügih krajinaj. — Dr. lvanocy je z drügimi našimi dühovniki skleno izdavati knige tüdi v domačem narèčji. Ar je več ne bila mogoče, so izdali samo „Kalendar Srca Jezušovogaˮ. Pomislimo, da letos té kalendar že ob štiritresetim pride med nas, kelko vsega dobroga je v tej knigaj! I če ne bi bilö odločnoga Ivanocyja, vsega toga bržčas ne bi meli. Iz dela za kalendar je zráseo ..Marijin list", sledkar so nastánole tüdi „Novine“ — pomislimo znova, kelko dela i sada je' v vsem tom našem slovenskom i katoličanskom tiski 1 Tüdi vse to je v svojem izvod tüdi Ivanocyjovo zaslüžènje. I vanocy pa je bio tüdi jako izobraženi človek i je želo, naj bi se naša krajína znanstveno preiskala i popisat v vsakom pogledi. Sam je pisao od naše zgodovine i naših mož v Kalendari, pa tüdi v vogrskih novinaj. Tak smo letos v Novinaj čteli njegove članke »Iz naše davnine." Vse to kaže, kak močno je bio zvezani dr. Ivanocy z našov zemlőv i z našim lüdstvom. Záto nam ostane v tom vsigdar lepi zgled. — Da bi njegov i Küzmičov pomen dobro spoznali, čtimo knigo, štero je izdalo Prekmursko muzejsko drüštvo. Posebno naj nede prosvetnoga drüštva, ki ne bi predelalo té knige. Slovenski napis si je želo dr. Ivanocy na grob — i toga je zdaj dobo. Slava njemi — mi pa idimo za njim 1 \ Lendava. V našem lepom varaši so gostilne, ki nemajo niti ednoga katoličanskoga časopisa. Vse drüge nqvine vidiš visiti na steni, samo naših krščanskih ne. Celo »Slovenca** nemreš dobiti. No, pa takše gostilne so po drügih vesnicaj tüdi. Ar smo pa mi zavedni krščeniki, zato ne bomo nosili penez takšemi gostilničari, šteri za naše peneze naroča veri sovražne novine. Cankova. V nedelo 17. oktobra je bio pri nas ustanovni občni zbor »Fantovskoga odseka." Na ustanovnom občnom zbori je govoro g. Kerec iz Sobote. Rogaševci. Pri nas je bio 17. okt. politični sestanek pristašov JRZ, na šterom je poročao ban. svetnik g. Bajlec iz Sobote od političnih razme-rov v državi. Vdeležba je bila velika. t Dve leti staro dete spadnolo v vrelo vodo. Pri Gradi .se je pripeto žalosten slüčaj. V kühinji se je igralo dve leti staro dete Rogač Franca. Na podi v kühinji pa je bila posoda puna vrele vode. Malo dete se je poteknolo i spadnolo v vrelo vodo. Slüžkinja, štera je bila v kühinji je včasi zgrabila dete i ga potegnola iz vode. Včasi je prišao Zdravnik, ki je nüdo deteti prvo pomoč. Bilo pa je prekesno. Dete je na drügi den vgroznih bolečinaj vmrlo. Starišje te žalosten slüčaj vam naj bode jasen Opomin, da bodete bole pazili na svojo deco. Žalostna smrt mladenke. Slüžkinja Terezija Kovač se je pelala z biciklom k brodi pri Petanjcaj. Gda je prišla k Müri je skočila v njo. Ka je gnalo 23 letno mladenko v žalostno smrt, je ne znano. K odaji je približno eden vagoi krumplov na farofi v Dobrovniki PO DOMOVINI. Velki naval akademikov na ljubljansko univerzo. Letos se je na ljubljansko univerzo vpisalo več akademikov, kak lani. Dosta akademikov je tüdi iz inozemstva, kakti: Poljaki, Bolgari, Austrijci i Italijani. Največ dijakov bo tüdi letos študirajo pravo (juš), tej je vsej vküper okoli 700. Morilec Ferš obsojen na 20 let. 16. julija t. 1. je vmoro Ferš 50 letno posestnico Kristino Gselmanovo v Bresternici pri Maribori. Pred par dnevi je bio morilec Ferš obsojen pred mariborskim sodiščom na 20 let ječe. Rojstna hiža dr. Tavčarja pogorela. V Poljanah nad Škofjo Loko je nastao požar v rojstnoj hiži slovenskoga pisatela dr. Ivana Tavčarja. Ogen je vničo velki deo hiše. Napadalec njemi je vövdaro oči. V Oseki v Slov, goricaj je nez-nanec napadno 17 letnoga posestniš-koga sina Matija Čuka i njemi z nožom vövdaro levo oko. Rano njemi je tüdi desno, tak da je nevarnost, da dečko popunoma oslepne. Dečkec se vtopo v lonci. Ne davno se je pripetila v Virovitici na Hrvatskom Čüdna nesreča. 9 letni sinček nekšega delavca se je na hodniki igrao, mati je pa delala v kühinji. Dečkec je pilazo do Ionca, v šterom je bilo do 5 litrov vode. Postavo se je na glavo v lonec i se zadüšo. Gda je že stopila mati na hodnik, je bio dečkec že mrtev. Razbojnik Urbanč pobegno iz ječe. Vlomilec i ropar Jožef Urbanč, šteri je pred dvema letoma po vsoj Dolenjskoj delao velik straj, so ga Orožniki pred letom zgrabili i tak je prišeo pred sodišče v Novom mesti. Sodišče ga je obsodilo na 25 let robije. Po sodbi so ga najprle odpelali v mariborsko jetnišnico, liki tam so se bojali; da bi pobegno, zato so ga odposlali v jetnišnico v Niš. 5. oktobra pa je premoto stražo v niškoj jetni-šnici i pobegno. Dozdaj so ga ešče ne dobili. Najstarejši vučenec i najstarejši vučiteo v Jugoslaviji. V kmečko Vseučilišče Zagrebške šole narodnoga zdravja se je priglaso posestnik Alibeg Rizmanpašič iz Bugojne v Bosni, star je 44 let. Mož je pripravlen ostati več mesecov v zavodi pod strogov disciplinov i doprinesti velke gmotne žrtve, da spopuni svoje znanje. To je najstarejši dijak Jugoslavije. Meo pa bode tüdi najstarejšega profesora i to dr. Jure Turiča, šteri je star že 76 let. PO SVETI. Velke priprave za svetovni evharistični kongres v Budapešti. V glavnom mesti Vogrske v Budapešti so že velke priprave za mednarodni evharistični kongres, šteri se bode vršio drügo leto v Budapešti. Iz vsej delov sveta pridejo katoličanci, da se poklonijo Kristuši Krali. Brazilija vničavle kavo. Ravna letina v Braziliji je letos jako obilna. Vlada je izdala zakon, šteri odloča, da trbej 70 procentov te kave vničiti. To pa zato delajo ameriški kapitalisti, da ne bi cene kavi spadnole. Raketa v nemirje. Ameriški profesor Goddard je dovršo raketo, štera naj zmeri Zračni prostor nad zemlov. Ta raketa je podobna zračnomi torpedi i zgrajena iz najmodernejšega materijala. Na vöro bi preietela raketa 1200 km. Prof. Goddard sam pravi: Nevernim Tomažom svetüjem, da jo gledajo, gda bo zletela v zrak. Mislili do najhitrej, da se bliža konec sveta. V raketi nede človeka, liki bodo v njej vsi intrumenti, šteri bodo nadomestili pilota. Draga tiskovna pravda. Te dni se je v Londoni končala tiskovna pravda, v šteroj je lastnik londonsko ga dnevnika „Dail Telegraphˮ lord Camprose tožo list „Actionˮ, ki ga izdava znani voditeo angleških fašistov i ki je objavo neistinitosti proti lordi, zato je bio obsojeni na 4 milijon dinarov penez. Palig čüdeži v Lurdi. Tüdi to leto se je vršilo 67. francusko narodno romanje k svetišči čüdodelne Matere bože v Lurdi. Prišlo je več kak 20 romarskih vlakov iz vsej delov Francije. Betežnih je bilo nad 300 i na jetiki, raki i drügih težkih, neozdravlivih betegaj. Veličastne procesije se je vdeležilo vnogo lüdstva, načeli je šlo več generalov, lurdski župan i več senatorov i drügih dostojanstve- nikov. Med blagoslovom z najsvetejšim se je zgodilo 7 čüdežnih ozdravlenj, štere so si zdravniki včasi zapisali i preiskali. Vsi betegi so bili težki i jih človeška znanost ne bi mogla ozdraviti. Ribe, ki ne vejo plavati se najdejo v potokaj Virginijskoga gorovja v Ameriki. Živejo na dne vodé. Tüdi mačke so obdavčene. V Pragi so obdavčili tüdi mačke, dobijo „medaljeˮ kak psi. Kelko čednih lüdi bo v Europi 1. 2139? Nekši londonski gospod, ki vodi statistiko, je izračunao, da 1. 2139 več niednoga pametnoga človeka ne bo v Europi. To pa zato, ka odnorenje se grozno razširjava. Leta 1859. je na 535 lüdi prišeo en norc. Leta 1977. pa de prej že vsakši stoti človek nori v Europi. Povrnenje v Angliji. V najnovejšem časi je prestopilo na katoličansko vero 3000 anglikanskih luteranov. Med temi je 372 fararov, izmed šterih se je 135 odločilo za katoličanske dühovnike. Narod brezi vere. Guverner nekše ameriške države je nedavno gučao na javnom zborovanji od važnosti verouka v šoli. Zborovanja se je vdeležilo velko število odličnih gospodov iz vsega javnoga živlenja. Med drügim je povedao sledeče misli: Vera je fundament narodne veličine. Vera je stüdenec domovinske lübezni, poštenosti i nravnosti. Zgodovina človeštva svedoči, da narod brezi vere ne möre obstati i da je brezboštvo glavni grobokop velikih narodov.Nam bi se zdajšnje svetovne gospodarske krize ne trbelo bojati, če bi bili verni. To vala tüdi za nas i za naš slovenski narod. Najvekše število akademikov v Nemčiji. Nemška vlada je dala odlok, šteri odloča, kelko akademikov — visokošolcov se vsakše leto lehko vpiše na nemške visike šole — univerze. 2 Novine 24. oktobra 1937. Dr. Anton Korošec se je narodo 12. maja 1872. pri Sv. Juriji ob Ščavnici. Po poklici je dühovnik. Bio je urednik novin v Maribori, naskori pa je stopo v politično živlenje. Sküpno s dr. Krekom se je boro za našo slobodo i prečteo 30. maja 1917. v bečkom parlamenti „majsko deklaracijoˮ, ki je zahtevala lastivno državo jüžnih Slovanov. Po osloboditvi je dr. Korošec postano voditeo prave vlade, takvzanoga Narodnoga sveta v Zagrebi. Za tem je bio večkrat predsednik vlade i minister. Kak mož velkih zmožnosti je dosta včino za celo državo. V najnevarnejšem časi je vsikdar Korošec rešo potaplajočo se ladjo. Strašna nesreča dveh automobilov. Nesreča pač nikdar ne počiva. V tork 19. oktobra je luksus auto tvrtke Lebovič iz Zagreba se pelao z svojim šoferom i potnikom od Čakovca proti Lendavi. Ar pa zavolo velke megle, štera se je to jütro kadila, šofer ne vido, če se proti njemi bliža tovorni automobil, ki vozi premog tüdi v naše kraje od Sv. Martina na Muri. Tovorni automobil je bio naložen pun premoga, šteroga je pelao v Čakovec. Ne daleč od Martina sta oba autoja s takšov nagloščov vküp treščila, da se je luksus auto popunoma vničo, oba potnika sta pa dobila teške rane, šofer je zgübo tüdi edno oko. Oba ponesrečenca so taki spravili v špitao v Čakovec, kde so jiva taki operirali. Po strokovnom mišlenji je za nesrečo kriv šofer tovornoga automobila. Kelko nesreč se den za dnevom godi z automobili i denok se ne pazi. Ka pravite, g. urednik? Vi se n. pr. želete pelati s poštnim autobusom iz Turnišča v Soboto. V bližini čakate na njega. Komaj se na določenom kraji auto stavi, že začne trobiti kak da bi gorelo. Vi ešče mate od svoje hiše do njega 100 m. Zavolo groznoga trobentanja letite v strahi, da vam ne bi vujšeo, vas pa tam püsto na cesti. Šofer vas jako pogledne i nekaj brunda, pa hajd kak blisk naprej, prle kak ste si dobro doli seli. Šoferova neprijaznost se vam zameri, vendar ga v srci opravičite, ar si mislite, ka pač more biti v določenom časi v Soboti i ka je sila ... V Martjancih pri pošti zavine kak navadno malo notri. Pošta hitro svoje vzeme i odda. To bi bilo vse v redi. Vi pa zdaj z vsemi drügimi potniki čakate 5 minut, ešče 5, potom ešče 8. Zakaj čakate ? O šofer so si prižgali pa gizdavo hodijo okoli, idejo v štalo potem nazaj, gori doli, ví pa čakate... Krivica proti poštenosti. Bio je boj: tirali so lüdi od edne i drüge strani, strelali so se s pükšami, štüki, bombami, klali z noži, sablami, zakaj ? Zavolo pravice ? O, ne! Pravica i poštenost ne séga po noži, po strelbi! Nekaj divjega je v človeki že to, da je znajšeo morilno orožje, strelivo — že v tom je nekaj zverinskoga. Če se zglednemo okoli po siromaškoj Europi, vsešérom čüjemo strelati i žvenketati z orožjom. Italija, Nemčija, Vogrska, Austrija — vsi so- sidje naše države majo svoja drüžtva, gde mladino gojijo za strelbo, za morjenjé ... Mladina se rada igra tüdi s pükšov i sablov! Zato jo to vlečé v takše drüžtva — tak se vzgaja mladi rod za nove bojne !! Poštenost zametáva nasilje, krivico, preganjanje. Poštenost zná, da ednok zmaga pravica! Vüpajmo se, da se Europa zdrami i zapüsti pot pükše i štüka! Vzgajajmo svojo mladino v mirolübnosti! Dva cigana streljeniva v Dugoj vesi. Oča k smrti streljeni, sin im ranjeni v nogo, šteri je v špitali vmro. Lendavski žandarom se je Preminoči četrtek posrečilo vloviti dva nevarniva tolvaja, cigana, šteriva sta bila v drüžbi vekše tolvajske bande na Hrvatskom. Ta banda je davala vsoj žandarmeriji na Hrvatskom i v Sloveniji že par mesecov jako velko brigo. Pred tremi dnevi od dogodka v Dugoj vesi, je bio v šumi Murščak v Medžimurji streljeni vodja tolvajske drüžbe Baranja Štefan, šteri je šteo odskočiti na Madjarsko. Zdaj je pa prišo v roke drügi glavni voditeo tolvajske bande, šteri je strahüvao tüdi našo krajino i to pod različnimi imeni. V četrtek 14. oktobra zajtra zaran okoli pol šeste je Lendavska žandarmerijska patrola pod vodstvom narednika g. Kramžar Franca obiskala cigansko naselbine v Dugojvesi: Z narednikom je bio tüdi začasni žandar Žnidarič Jožef. Narednik Kramžar v pamet vzeme, da v bližini ciganske hišice v grmovji se nekaj gible. Misleči, da ka more biti v tom grmovji, záto sta oba žandara šla proti tomi mesti. Nato sta opazila, da sta iz grmovja stopila dva moška i sta šla proti ciganskoj kučici, šteriva pa sta ne znala, da jiva patrola vidi. Teva nepoznaniva moška prideta do kučice cigana Olaj Julija. Eden od njiva je ostao vöni, drügi pa odišao notri. Gda je vöni nahajajoči nepoznanec vido, da se žandara bližata tüdi proti kučici je vdaro v beg. Narednik Kramžar to videvši, je v imeni zakona trikrat skričao „stojˮ, na štero nepoznanec ne šteo obstati i bežao proti šu- mi, zato je narednik strelo za njim i ga zadeo v desno nogo, šteri je taki obležao. V tom hipi je skočo iz kučice drügi sumlivec, ki je malo prvle šo notri, süno v vrata drüge kučice cigana Olaj Janeza, skočo notri, nato potro okno na kučici i skočo vö, da bi vujšeo naredniki, ki je za njim šo v kučico. Videvši pa to žandar Žnidarič, ki je bio vöni, da sumlivec šče vujti, zato ga je tüdi on stavlao s trikratni „stojˮ, ka pa je ne valalo, zato je strelo i ga zadeo v desno stran sedala, šteri se je tüdi zrüšo i za nekelko minut izdehno. Na lice mesta je prišla komisija, štera je prvomi nüdila pomoč i odredila prevoz v špitao, gde je naskori vmro, drügomi pa ugotovila samo smrt. Po preiskavi teva sumlivca, se je žandarmeriji posrečilo dobiti ime i to v imeni Šarközi Josip i njegov sin. Skrivala sta se pa pod različnimi nepravilnimi imeni kak: Kokaš, Kovačič, Horvat Pri starom Kokaši so najšli eden revolver, edno žepno vöro, edno naliv pero i drüge reči. Več kak gvüšno je, da sta teva razbojnika vdrla v Bogojini v obč. urad i v gostilno Vogel, gde sta za nad 10.000 Din. vrednosti spokrala. Stari Kokaš je bio pred tremi meseci oblečeni v uniformo žandarskoga narednika i tak hodo po svojem tolvajskom posli. Od te nevarne tolvajske bande sta dva streljeniva i dva ranjeniva. Misli se, da ta banda je ešče ne vsa v rokaj, a vüpanje je, da naskori bodo vsi na varno spravleni, gde njim ne zaostane njihova »zaslüžena porcija". Domača i svetovna politika. Naša Narodna skupščina se je sestanola 18. t. m. Na prvoj seji je zažučeno letošnje Zasedanje Narodne skupščine. Na prvoj novoj seji je bilo Zvoljeno novo predsedstvo i člani stalnih skupščinskih odborov. Kongres mladine JRZ v Belgradi. Velki kongres mladine JRZ bo v nedelo 24. okt. v Belgradi. Na njem bo tüdi gučao dr. M. Stojadinovič, ministerski predsednik i zvünešnji minister, šteri bo izročo glavnomi mladinsomi odbori zastavo. Na te kongres bode prišlo odposlanstvo mladine JRZ iz vse države. Tüdi Slovenija bode poslala velko zastopstvo. Ka poroča „M. Krajinaˮ. „M. krainaˮ v svojoj številki od 17. okt. poroča sledeče: „Narodni poslanec g. Benko Josip je izstopil iz kluba narodnih poslancov JRZ.ˮ Nove volitve v Franciji. Pred par dnevi so se vršile v Franciji volitve v senat i zbornico pa v Okrajna zastopstva. Volitve so bile mirne, brezi kakših neredov. Zvoljena je bila večina vladnih kandidatov. Najmočnejša stranka je socialistična z 1,557.088 glasi, drüga je radikalno socialistična z 1 mil. 408.793 glasi, nato republikanska zveza z 1 mil. 193.125 glasi, Štrta je komunistična stranka 1 mil. 088.551 glasi. Vse drüge stranke so dobile menje glasov. Komunisti so nazadüvali i so komaj na štrtom mesti. Španija. General Franco s svojov armadov stalno napredüje. Vüpajmo se, da bode tüdi Madrid, glavna postojanka komunistov, prišla skoro v roke generala Franka. Dr. Hodžaod pravične menjšinske politike. Pred nedavnim je gučao v Bratislavi Češkoslovaški ministerski predsednik dr. Hodža, med drügim je povedao tüdi sledeče: Pravično ravnanje z menjšinami zapovedavle državniška modrost. Države, štere sku- šajo svoje menjšine zadovoliti, dokažejo svojo moralno silo i vrednočo. j Nadale je povedao, da mora na Češkoslovaškom vsaki državni uradnik znati gučati tüdi jezik narodne menjšine. Ka dela Hitler. Nemška vlada je izdala odlok, po šterom smejo vršiti svoj dühovniški poklic samo osebe nemške narodnosti. Tüjerodni duhovniki si morajo preskrbeti dovoljenje od nemške vlade. Vodja Slovakov odlikovan. Narodni borec i voditeo Slovaškoga naroda pater Hlinka je bio od Polakov odlikovan z najvekšim odlikovanjom „Polonia restituaˮ, Veliki upori v Ukrajini. V Ukrajini so nastali velki kmečki upori. Odstavljen je vrhovni sovjetski admiral Orlov i na njegovo mesto imenovan Viktorov. V Braziliji komunizem. V Jüžnoj Ameriki v državi Braziliji so odkrili velko komunistično zaroto, štera je za konec oktobra Pripravlala oborožen upor — revolucijo. Palestina. Angleške oblasti so v Palestini zaprle vse voditele upornih Arabcov, ar sta bila vmorjeniva dva višiša angleškiva uradnika. Japonska i Kitajska. Dozdaj je bila najvekša bitka med Japonci i Kitajci v pokrajini . Spadnolo je na obeh stranej več jezero vojakov. Čeravno, da se Kitajci jako branijo, vseedno napredüjejo Japonci na šan- gajskoj i severnoj fronti. Kitajci so Ruse naprosili takojšnje pomoči. Vojaški načrti vkradjeni. V velkoj 1etalskoj tovarni „Parnicˮ so vohuni odnesli tajne načrte od graditve modernih angleških vojnih letal. Tüdi de Valere odstopa. Irski listi poročajo, da irski ministerski predsednik, de Valera ne bode več sprejeo predsedniškoga mesta slobodne irske države. Dr. Izidor Cankar v Ljubljani. Naš poslanik v državi Argentiniji v mesti Buenos Aires univ. prof. Dr. Izidor Cankar je prišeo za nikelko časa v Jugoslavijo. Zdaj se müdi v Ljubljani, nato pa odide v Belgrad i nazaj v Jüžno Ameriko. Proti poganstvi na Madjarskom. Pred kratkim je bila v notranjem ministerstvi v Budapešti seja, na šteroj je bilo sklenjeno, da se ostro nastopi proti poganstvi, ar so Poganje razvili ostro propagadno proti vsem veram brez razlike i ščejo vpelati staro madjarske poganstvo. SOBOTA. Profesor g. Vilko Novak, naš domačin iz Sobote, je pred par dnevi predavao v ljubljanskom radiji. Naslov predavanja je bio: „Kulturni stiki med Slovenci, Hrvati in Srbi“. Izlet k Sv. Bedeniki v Kančovce je napravo sedmi razred sobočke samoupravne gimnazije. Dijaki so si poglednoli nagrobni spomenik dr. Franca Ivanocyja i spominsko ploščo Mikloša Küzmiča. Prav bi bilo, da ne bi bilő dijaka, ki za časa svojega včenjá ne bi obiskao toga kraja. Železniška nesreča v Soboti. Kak smo že na kraci pisali, je Preminoči tjeden Večerni vlak iz Sobote zavozo v tovorni auto, ki je od Rakičana pelao belice pa živad. Ar so zapornice ne bilé spüščene prek cesté, je auto pelao naglo prek proge. V istom hipi pa se je približavao vlak i zadeo v zadnji konec autoja pa ga vrgeo v grabo. K sreči je níšče ne zgübo živlenja, ka se je zgodilo na istom kraji pred dvema letoma. Zato nam ta nesreča da misliti, naj njoj ne bi sledile drüge, ešče vekše. Zakaj so zapornice ne bilé spüščene? Pravijo, da majo železniški oslüžbenci preveč posla. Če je tak, te se naj razbreme-nijo, da se nastavijo novi oslüžbenci. Pravijo pa tüdi, da je za zapiranje cesté nastavleni oslüžbenec iz Bosne. Mogoče bi pa kakši domači človek bole verno zapirao nevaren prehod ?! Sobočkim športnikom so pripravili priliko za »tek prek zaprek": to so küpi blata i kamna kre jarkov. Amerikanski list „The Enteˮ piše, da se prej Sobota potegüje za posojilo v državi Cincikati, da bi s tistimi penezi skopali jarke v Sodnoj vulici. Zdaj prej ide iz Amerike posebna komisija „The Thoring Commissieˮ, ki pogledne „terenˮ. Kak pa čüjemo, se sobočko „olepševalnoˮ drüštvo temelito pripravla, da prepreči vničenje prelepih trat v Sodnoj vulici, štere davlejo poleg vsega drügoga tak „idiličenˮ izraz tomi kraji. Zadnjo vest prinaša francoški humoristični list „Pour Ia Beautéˮ, zato objavlamo vse to z rezervov. Event. Popravek radi objavimo. Senje. Zadnji petek je bilo v Soboti „Trezinjeˮ senje. To je poleg „Miklošovogaˮ najbolše senje. Naroda je bilo vnogo i tüdi živine so vnogo Prignali. Da je bilo senje dobro, se je vidilo po tom, ka je popoldenski vlak mogao poleg 2 stalniva šče 6 drügih vagonov dobiti. Novo postajo potrebüjemo. Ar na našoj postaji se čiduže promet vekša, nam je krvavo potrebna nova postaja, ar denešnja postaja nikak ne odgovarja denešnjemi prometi. Merodajni lüdje se naj malo tüdi za to brigajo. Mogoče te tüdi izostanejo té goste nesreče na našoj železnici. Oblast nam je že davno obečala novo postajo. Pa mi smo. veséli, ka bar oblübe mamo, či drügoga ne dobimo! Sreča v nesreči. Nesreča, ki se je pripetila v Soboti pri železnici, gde je vlak podro auto s perutninov, me je spomnila na sledeče. Pred lanskim sam se večkrat pelao z tistim autojom iz Razkritja v Veržej. Pri šoferi sedeč, sam vido nad vrati obešeno svetinjico sv. Terezike od Deteta Jezuša. To se mi je jako dopadnolo. Spoznao sam s toga, da lastnik in šofer mata zavüpanje v Boga, ki na priprosto svojih svetnikov rad deli svojo pomoč lüdem. Gda čtem, ka či bi vlak samo dve sekundi prle prišeo do ceste, bi vse, auto, blago i lüdi zdrobo na male falačke, pa gda čtem, ka se je gospodičini pa šoferi nikaj ne zgodilo, čiravno je vlak podro auto, si mislim: Vidite pomoč sv. Terezike! Istina, ka je popolnoma brezi nesreče ne bilo, ar se je zadnji tao autoja spotro pa dosta naloženoga blaga se je vničilo. Pa itak je to mala nesreča v primeri z živlenjom treh lüdi, od šterih sta se dva popolnoma nepoškodo-vaniva rešila, samo tretji, ki je na blagi sedo, je dobo male poškodbe. Kelko je pri tom vsem nesreče, so je krivi lüdje s svojov brezbrižnostjov. Bog je pa po priprošnji sv. Terezike rešo čüdežno troje živlenj zato, ka so se njoj gostokrat priporočali pa njeno svetinjico meli javno obešeno. R. 4 NOVINE 24. oktobra 1937. PRESELITEV TRGOVINE Naznanjam cenjenim odjemalcom, da sem se preselo s svojov trgovinov z železninov v sosedno hišo, na Aleksandrovoj cesti 23a. Zavolo povekšanja prostora, mi je omogočeno zadovoliti vsem zahtevam cenj. odjemalcov z ešče bole sortiranov zalogov ino solidnimi cenami, ki so Vam dozdáj že znana. Prosim cenj. odjemalce, da mi dozdáj izkazano zavüpanje obdržijo ešče naprej, ino me obiščejo i ogledajo mojo zalogo brezobvezno za naküp. L. Frim trgovina z železninov, tehničnimi i gospodarskimi potrebščinami M. Sobota. NEDELA po risalaj dvajseta i tretja. Evangelij (Mataj 9). Tisti čas, gda bi gučao Jezuš vnožini, Ovo eden poglavnik je Pristopo i molo ga je govoreči: Gospodne, hči moja je zdaj Vmrla, ali hodi i položi roko tvojo na njo i živela bode. 1 gori Stanovši Jezuš nasledüvao je njega i vučenicke njegovi. 1 ovo žena vu krvavom otoki bodoča dvanajset let, pristopila je odzadaj i doteknola se je krajine gvanta njegovoga. Ar je pravila vu sebi: či se doteknem samo gvanta njegovoga, zdrava bodem. Obmovši se pa Jezuš i njo videvši, pravo je: vüpaj se hči: vera tvoja je tebe zdravo včinila, i ozdravila je žena od one vöre. 1 gda bi prišao Jezuš vu hižo poglavnika i vido bi žveglare i vnožino smečeno, velo je: odstopte, ar je nej mrla deklička, nego spi. I osmijavali so se ž njega. I gda bi vö vrženo bilo lüstvo, notri je šo i prijao je njeno roko i gori je stanola deklička. 1 vö je razišao te glas po vsoj tistoj zemli. Razgled po katoličanskom sveti Okrožnica Pija XI.„Divini Redemptorisˮ o brezbožnem komunizma. V. Vršivci socialnega dela Cerkve in njih pomočniki. Duhovniki. — 60. Da vrše po vsem svetu to zveličavno delo, ki smo o njem doslej govorili in da uporabijo tudi pomočke, ki smo jih na kratko označili, je Jezus Kristus izbral in postavil za služabnike in evangeljske delavce pred vsemi drugimi duhovnike. Njim je namreč po posebnem božjem poklicu naročeno, da pod vodstvom škofov ter ponižno in verno pokorni Kristusovemu namestniku na zemlji nosijo vedno gorečo bakljo svete vere pred vsem človeškim rodom, obenem pa vlivajo v srca katoličanov tisto nadnaravno zaupanje, ki z njim Cerkev v bojih za Kristusa vedno zmagüje; kolikor bojev, toliko zmag: „To je zmaga, ki premaga svet, naša veraˮ (1 Jan 5, 4). 61. Glede tega spominjamo duhovnike posebno na bodrilne besede, ki jim jih je izrekel Naš prednik b. s. Leon XIII., namreč: Pojdite med delavce! Besede, ki si jih Mi osvojimo s tem dodatkom, da pravimo: „Pojdite zlasti med uboge delavce; sploh, pojdite med uboge!ˮ, kakor veleva nauk Kristusov in njegove Cerkve. Prevratni ljudje skušajo namreč najprej tiste zavesti, ki žive v bedi; v bedi namreč, ki jo trpe, najlaže najdejo vzrok, da jim vzbude zavist in jih nahujskajo zoper bogatine, češ naj njim s silo vzamejo, kar jim je zla sreča po krivici odrekla. Če ne bodo duhovniki pomagali delavcem in ubogim in jih obvarüvati ali rešili predsodkov in zmot, se bodo brez posebne težave vdali oznanjevalcem komunizma. 62. Ne zanikujemo, da se je v tem pogledu zlasti po okrožnicah „Rerum novarumˮ in „Quadragesimo annoˮ prav do danes mnogo storilo in z očetovskim srcem pozdravljamo vse neutrudno delo tistih škofov in duhovnikov, ki, Seveda s potrebno previdnost, razmišljajo in preskušajo nove načine in nova pota takšnega dela, primerna naši dobi. Vendar vse dosedanje delo za velike časovne potrebe nikakor ni zadostno. Kakor se mora tedaj, ko je domovina v nevarnosti, vse drugo odložiti, kar ni potrebno za življenje ali ne služi naravnost obrambi države, nekako tako se morajo tudi v sedanji stiski vsa druga dela, naj si bodo sama na sebi še tako dobra, umakniti najbolj potrebnemu delu za obrambo krščanske vere in krščanske kulture. Zato morajo duhovniki po posameznih župnijah, čim so izpolnili, kakor je treba, svoje dolžnosti splošne dušnopastirske oskrbe vernikov, vse svoje moči in vso svojo vnemo obrniti v to, da pridobe zopet delavske množine za Kristusa in Cerkev in da prepoje razne organizacije, ki so se odtujile krščanstvu, zopet s krščanskim duhom. Če bodo duhovniki to storili, naj bodo prepričani, da bo rodilo njih delo nepričakovane obilne sadove, ki jim bodo plačilo za prvo težko delo za obnovo duš. To, da navedemo zgled, res vidimo v Rimu in drugih velikih mestih, kjer nastajajo ob cerkvah, na novo sezidanih v predjmestjih, goreče farne občine in se zares čudežno prenavljajo nravi ljudi; ki so bili proti veri samo zato, ker je niso poznali. (Dalje) Ogledalo časa. Čüdna leta. Letošnje leto z jako hladnim sprotoletjem i povodnijov je ne navadno. Zgodovina nam je očuvala spomin na čase, gda se je videlo, da je ves naravni red naopak. N. pr. zima I. 1186 je bila skoro brez mraza, v januari je že cvelo sadoveno drevje. Februara so bila že jaboka, na konci maja so želi i prve dni avgusta je bila bratva. Prišla pa je — küga i pobrala vnožino lüdi v Evropi. — Tüdi v 13. i 16. pa 17 stoletji je večkrat ne bilo zime. Mile zime so bile tüdi v 2. polovici preminočega stoletja, ob slednjim 1895. i 1896. Najhüjša zima pa je bila 1. 1740., gda je 16 tjednov kazao toplomer 75 stopinj pod nulov. Sapa, ki je šla lüdem iz vüst, je zmrznola.— L. 1132. je bila takša vročina v leti, da je zemlja pokala, vodine so se posüšile; ravnotak 1556. je od aprila do oktobra ne spadnolo ni kapla dežja. Silje na njivaj se je spremenilo v vogelje. Palača za opice — za lüdi pa strehe ne. Bogati Francoz Semoine je v Parizi dao postaviti krasno palačo za opice. Vse vrste opice je Spravo v njo i njim poskrbo čuvara, ki je krmi i njim kuri, da gospodične opice ne bi se prehladile. Ar se opice jako rade gledajo v gledalo, je glédala tüdi namesto v palači za nje. Pa ka do se mogle hujckati, kak v Afriki, njim je dao pripelati z jüžnih krajov velikanska dreva, po šterih lejko skače opičji rod po miloj voli. Ka vse milijone košta, vsakši zna. — Kak de te človek odgovarjao pri božoj sodbi na pitanje: lačen sam bio i nesi mi dao jesti, žeden i ne piti, brez strehe i zavetja nesi mi dao. Zakaj si pa vse to davao opicam, štere sam v šumaj itak dobro preskrbo?! — Najžmetnejši odgovor. Jako važno pitanje. Vogrski zgodovinar i pisateo Pethö Šándor pita v listi „Magyarságˮ Madjare, ka ščejo z Austrijov napraviti? Jeli jo ščejo braniti, kak jo je polski krao Sobjeski pred več kak 250 leti, gda je Beč rešo törske nevarnosti, ali jo pa ščejo vničiti, kak Kara Mustafa, šteromi je Madjar Thökölyi Imre pomagao s svojimi husari premagati krščenike? Jako potrebno pitanje za šovinistične Vogre. V svetovnoj bojni so tüdi dali sloboščino törskoj poganskoj veri, naj samo Slovane premagajo — pa sami so postali premaganci. Naj zdaj pametni bodo i se sprijaznijo z sosednimi Slovani. Prva velika banovinska sadjarska razstava in sadni sejem v Mariboru. Dne 23. oktobra bo otvorjena v Mariboru pod pokrovlteljstvom bana dravske banovine g. Dr. M. Natlačena velika sadjarska prireditev, kakoršne v povojnem času še ni bilo v naši banovini. Imeli smo že Sicer razne sadne razstave v Ljubljani, v Celju, v Ptuju, pravdobro uspele sadne sejme v Mariboru in nešteto manjših sadnih razstavi in ogledov po celi banovini, toda to so bile prireditve, bolj ali manj krajevnoga značaja, ker niso mogle zajeti cele banovine. Letošnja razstava, ki jo priredi „Sadjarsko in vrtnarsko drüštvoˮ, ne bo samo sadna, ampak v najširšem pomenu besede sadjarska razstava, ker bo obsegala prav vse veje in vejice tega širnega drevesa, ki ga označuje splošni pojem sadjarstva, in ki velja dandanes za eno izmed glavnih panog kmetijstva. Na tej razstavi ne bodo zastopani torej samo plodovi vseh sadnih plemen in vseh sort, ki se dobe še sedaj v presnem, svežem stanju in rastejo v naši banovini, ampak tudi vse kar ima kakršnokoli zvezo s sadjem z njega pridelovanjem in uporabo. Videli bomo zlasti vsa sodobna orodja in sredstva, ki jih umno sadjarstvo ne more več pogrešati in brez katerih je pridelava lepega sadja nemogoča. Važen oddelek sadjarske razstave bodo dalje razni sodobni pripomočki za domačo uporabo sadja in. izdelki iz njega. Podučni sadjarji bodo našli na razstavi dovolj pobude v sliki in besedi za napredek v pridelovanja sadja in njega koristni uporabi. Drevesničarji nam bodo pokazali svoje proizvode v vseh o sodobnem sadjarstva običajni!) načinih in oblikah proizvodnje sadnega drevja. — Nazorno bodo prikazani razvoji in uspehi Sadjarskega in vrtnarskega društva od njegovega začetka pred 17 leti do današnjega dne. Sadni sejem bo, dasi v tesni zvezi s sadjarstvom, vendar prireditev sama zase. Pokazati hoče, da sadja ne Znamo v najboljši kakovosti samo pridelovati, ampak tudi za kupčijo tako pripraviti, kakor to zahteva Svetovna sadna trgovina. Vsak nepristranski opazovalec se bo lahko prepričal da se nam ni bati nobene tuje konkurence ne glede kakovosti pridelka in ne glede na opremo. Na prodaj bo kolikor mogoče tipizirano in standardizirano blago. Na Sadno razstavo vabimo predvsem vsakogar, ki Strem! za napredkom v sadjarstva, zlasti vse podružnice SVD., da si ogledajo sadove svojega truda in prizadevanja in sploh vse, bi se zanimajo za naše slovensko sadjarstvo in njegov razvoj v povojnem času oziroma od ustanovitve SVD. Na sadnem sejmu bodo pa posebno dobrodošli Sadni trgovci, zastopniki nabavi], zadrug, zadrug in sploh vsakdo, ki ima kakršnokoli zanimanje za letešnjo sadno kupčijo. Razstava in sadni sejem bosta trajala od 23. oktobra do 1. novembra. Udeležencem razstave in sadnega sejma je dovoljena Polovična Voznina od 21. okt. do 3. novembra. Vsedržavni Sadjarski kongres v Mariboru. Ob priliki I. velike banovinske sadjarske razstave in sadnega sejma v Mariboru, bo priredilo srbsko kmetijsko drüštvo dvodnevni Sadjarski kongres in sicer 24. in 25. t. m. po temle sproredu: i. Otvoritev kongresa 24. oktobra ob 10 uri dopoldne. Obravnave: 1. Trgovina s svežim in prede- lanim sadjem in njeni izgledi za bodočnost Poročevalca gg. Džordje Perin in Voja Petročič. . 2. Obnova sadovnjakov in plemenenje sadnega drevja potom precepljanja. Poročevalce dr.Mladen Jesifovič. 3. Načini propagande za uporabo inzekticidov in fungicidov. Poročeval-ca gg. dr. Pavle Vukasovič in dr. Željko Kovačevič. 4. Smoter in naloge načrtnega sadjarstva. Poročevalce ravnatelj g. Josip Priol. II. Nadaljevanje 25. oktobra ob ½ 9. 1. Preusmerjenje (preorientacija) obstoječih banovinskih drevesnic in osebja v smeri praktičnega sadjarstva. Poročevalce g. Milutin Nikolič. 2. Vprašanje plodoreda (kolobar jenja) v drevesnicah. Poročevalca gg. Štefan Lukič in F. Mežan. 3. Možnosti in organizacija dela v sadjarstva na banovinskih kmetijskih ustanovah. Poročevalec g. Milan Maršič. 4. Kratka zgodovina slovenskega sadjarstva. Poročevalce g. Fr. Vardjan. 5. Drevesnice v Sloveniji. Sedanje stanje in njihov pomen za napredek sadjarstva. Poročevalec g. Ivan Dolinšek. Službena naznanila. Plemenski sejem v Beltincih. V torek 26. t. m. se vrši v Beltincih na sejmišču od 8. ure dalje jesenski plemenski sejem za bike rodovniškega porekla svetlolisaste pasme, katerega priredi kraljevska banska uprava z Zvezo selekcijskih organizacij. Na tem sejmu naj si oskrbe občine manjkajoče občinske bike, kar bo pokazalo tudi licenciranje v dneh 19.—20. X in 22.-23. X. Za revnejše občine bo do 1/3 prispeval sreski kmetijski odbor ter je še čas vložiti prošnje. Ker pa nima ta dovolj sredstev na razpolago, naj zlasti gospodarsko močnejše občine same prispevajo k potrebnemu nakupu. Kralj, banska uprava novih Prošenj ni vpoštevala ter dobi banovinski prispevek le občina Prosenjakovci še za enega bika. Predvidevno bo prispeval Sreski kmetijski odbor Vsaj za po enega bika Občinam, na dosedaj dospele prošnje Puconci, Rogaševci in Cankova, morajo pa priti na sejem rejci ter plačati 2/3 zneska, drugače se dodeli podpora drugim. Tudi drugi bikorejci naj si oskrbe na tem sejmu bike, ker se v prvi vrsti pri licencovanju vpoštevajo na tem sejmu kupljeni biki. Sreski načelnik: Dr. Bratina, s. r. CENE. Penezi. Engleški fünt ... . Nemška marka ... . Austrijski šiling;... . Vogrski pengő .. Grčka lira............. Amerikanski dolar . Holandski goldinar . Švicarski frank ... Belgijska belga... . talijanska lira ... . Francoski frank... . Češka korona ... . Dinarov vala: 214.54—216.59 17.40-17,54 8.40 8—8-76 31-50 43-80 23—24 9—10 7-87 231 1-40 1-54 Živina. Kg na živo vago v dinaraj: Jünci debeli 5.50—6.50, poldebeli 4.75— 5.75, biki za klanje 5.50—6.- , krave za klanje 3—4, plemenske krave 3—3.65, krave za kolbase 2—3.50, telice 5—6.50, teoci 7-50— 5, praščiči 8.50—9.26, plemenski prasci. 5—6 tjednov stari 15—140, 7—9 tjednov stari 120—150 Din. po falati. Konji 3000—8500 Din. Zrnje. 100 kg. v dinaraj: pšenica 185 do 190, žito 165—170, oves 110—120, kukorica 120—140, grah 150—220, ječmen 110 do 125, proso 90—110, hajdina 95—115. „SINGERˮ ŠIVALNE STROJE za vsako vrstne) uporabo vnajmodernejših öpre-mah, na nožni ali električni pogon Vam nudi JOŠKO BRUMEN, trgovec v Murski Soboti. Zelo ugodno, dolgotrajno ódplačevanje v me-sečnih obrokih. - Nadomesti deli, razni aparati za posebna fina dela, Singer sukanec itd. HALO! HALO! Zaradi preselitve dajem pri vsem blagu 20 % popusta Jonaš Janez, manufakturna trg. M. Sobota Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkánji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.