i? Kupujmo vojne BONDE in znamke SKA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NE&SPAFEB CLEVELAND 3, 0., WEDNESDAY MORNING, AUGUST 9, 1944 LETO XLVII - VOL. XLVII Raciji so obesili 8 armadnih častnikov, rdi se, da je bil krvnik Himmler ubit s Rf tjS is? 91 tf London "»lili ' U. S. TANKI RAZBIJAJO 110 MILJ OD PARIZA avgusta.—Danes so naeiji osem armadnih častni- V(?ed temi tudi feldmaršal a Erwi- • toH Witzleben. Berlinski radio je ^ . k ' da S° častniki obešeni po- e< . 0 so priznali, da so bili v zaroti % .^jenju Hitlerja in da se izroči g!JO zaveznikom. J -n r1 -'e Šlo v smrt vsega skupaj eti e^mskih častnikov, ki so stregli |D! ,fJU„p0 življenju in izvedli nanj »tat 20. Dve julija. Uri Po obravnavi je bila izvr- i \ n ^ 'Berr smrtna kazen. jJlUa ln..Je oznanjal, da je bil i proti zarotnikom grof »tLL i'tenburg, bratranec grofa von Stauffenberga, ki je baje položil bombo Hitlerju pred noge. Izpovedal je, da so nameravali zarotniki po uboju Hitlerja začeti z dogovori za premirje na vzhodni in zapadni fronti. Med obešenimi je bil tudi von Wartenburg, drugi pa: feldmaršal von Witzleben, generalni major Hoep-pner, generalni major Stieff, general von Hase, general von Hegen, polkovnik Bernardis in kapetan Klausing. Berlinski radio je tudi pripovedoval, da so zarotniki kovali načrte že od lanskega poletja. Von Steauffenberg je že dvakrat prej prinesel bombo v bližino Hitlerja, toda atentat je vselej opustil, ker ni bil navzop Heinrich Himmler, načelnik Gestape, ki je bil zaznamovan za smrt obenem s Hitlerjem. Von Witzleben je pri obravnavi izpovedal, da bi bila načelovala armadi po smrti Hitlerja on in pa general Beck. Kot znano je Beck izvršil samomor po ponesrečenem atentatu. General Stieff je pri obravnavi izpovedal, da so imeli zarotniki še drug načrt za atentat na Hitlerja, ki so ga pa opustili. Nameravali so deti bombe v tornistre treh vojakov,. seveda brez njih vednosti. Bombe bi se bile razletele, ko bi vojaki demonstrirali pred Hitlerjem nove vrste "/vojaško opremo. Vsi častniki so na vprašanje, če so'bili v zaroti proti Hitlerju, odgovorili brez pomišljanja—jawohl! Na 130 milj široki fronti so se pognali zavezniki proti Parizu, do koder imajo nekaj več kot 100 milj. Nemci naglo zbirajo rezerve, da ubranijo Pariz. Normandija, 8. avg.—Nek ujeti' Normandija, 8. avg.— Zavezniške čete so se pognale častnik je povedal zaveznikom, da je v smer proti Parizu v dveh mogočnih kolonah ter so dosegle bil Heinrich Himmler, načelnik Ge-^ točke, oddaljene samo nekaj malega več kot 100 milj do Stape in vrhovni poveljnik elitne gar- parjza Kanadske čete so pod Caenom prodrle štiri milje de, ubit in da je bil ranjen tudi Her-!y nem§k dočjm sQ Amerikanci na južnem krilu man Goermg. Uradnega poročila o.. f , »* . • ■ ,. (in .,. . tem ni in poročilo bazira samo na go-1 usedli važno mesto Le Mans, ki je oddaljeno 110 milj od voricah. j Pariza. Toda devet drugih ujetnikov, sa-j Kanadskim četam so sinoči mih Avstrijcev, je izjavilo, da lahko' počistili pot ameriški bombniki, svedočijo, da je bil Himmler res ubit j katerih je več kot 1,000 vsipalo tekom izgredov, ki so izbruhnili v > bombe nad nacije. Danes zjutraj Nemčiji proti nacijem. fJAK OPISUJE STANJE OVENCEV, KI SO VOJNI ETNIKI V AMERIKI govoriti z šestimi dvema Hrvatoma, ki e I* Vojni ujetniki. »i :-Vv i $C°n Ipaevec, 4tUVn ' •J5 taJ° n5de].io obiskal ujetni- Kalcit i • t, - ■ 10 nv 1 lc» doma iz Ruzici u pri Reki. :a pri " ar> dom^ iz Rihem-xija materino ime t, jj. "Va&č po domače Jev-e: (>f°v naslov v tabori-. ju Cotar, 94 R. D. Ita- e- Ohio ViCG C' E' P- G" La" ro Krf ' 59 sevan> doma iz Gra-0va' Renče pri Gorici. Jlivnjk ^ je Katarina Sirk ari0 t občina Dolenje. '^Cati kar' doma iz via ^oi!' lsle Istria, Pulj. °stoin ' doma iz Hrašč S v Slav-' -Sin Ančke Debevc, N. . !ni"Hruševje pri Po-tcu, J domače se je reklo pri ?ekobLl~UŠČek- doma iz Sv- Ji Soči .»,. si^novič iz materino ime Herpelj- v poveljstvu, naših ljudi niso pobijali v tistih krajih. Mr. Ipavec bo šel v nedeljo zopet na obisk v taborišče. Kdor bi mu rad kaj naročil za te slovenske ujetnike, naj ga pokliče po telefonu RAndolph 6482, ali pa naj se zglasi osebno pri njem zvečer na naslovu, kot smo ga zgorej navedli. Mr. Ipavec nam je tudi povedal, da so mu fantje naročali, naj jim preskrbi, če le mogoče molitvenike in sicer bi radi 6 slovenskih in 2 hrvaška. Kdor'rojakov bi ga hotel dati za te slovenske ujetnike, naj ga prinese v naše uredništvo, kjer jih bo Mr. Ipavec pobral v soboto, v nedeljo pa nesel v taborišče. Enega smo že včeraj dobili, torej potrebovali bi še 5 slovenskih in dva hrvaška. Fantje so tudi izrazili željo, da bi radi dobili kak slovenski časopis. Ker imamo mi dovoljenje od oblasti iz Washingtona, da sme Ameriška Domovina v vojne ujetniške tabore, sm0 ga takoj začeli pošiljati po par- izvodov. Kdor bi rad obiskal te vojne ujetnike, katerih taborišče je komaj 90 milj od Clevelanda, mora najprej dobiti od enega izmed ujetnikov pismo, v katerem ga prosi za obisk, nakar ga poveljstvo pusti v taborišče k ujetnikom. -o- Ruske armade so na !emr da obidejo Krakov in izoliralo Varšavo SERGT. ROBERT C. LEVEČ Slika predstavlja mladega slovenskega vojaka, ki je padel tam v daljni tuji deželi za svojo domovino. V petek 11. avgusta ob desfetih bo darovana v cerkvi sv. Vida vojaška maša v pokoj njegovi duši. Sorodniki, prijatelji in znanci ste prošeni, da se udeležite. Moskva, 8. avg. — Prva ukrajinska armada pod poveljstvom maršala Koneva, je prodrla že 80 milj zapadno od reke Visle, na kateri leži Varšava. Smer te nove ofenzive da soditi, da nameravajo Rusi obiti Krakov ter izolirati Varšavo. Krakov je zadnja nemška utrjena postojanka pred šlezijo, 75 milj zapadno od tukaj. V Galiciji so zasegli Rusi 2,000 oljnih vrelce^ki so dozdaj zalagali nemško armado z oljem. Nemška armada je zdaj odvisna za olje samo na Romunijo. Višje proti severu silijo tri ruske kolone proti Vzhodni Pru-siji na 200 milj široki fronti. Iz zanesljivih virov se poroča, da so vse tovarne v Vzhodni Pru-siji zaprle vrata in da vse prebivalstvo gradi utrdbe proti bližajočim ruskim armadam. Dve ruski armadi, ena v La- je prihrumelo nad Nemce zopet 600 ameriških bombnikov. Nato so prešle v izpad angleške in kanadske čete ter prebredle reko Orne na štiri milje široki fronti. Na polotoku Bretagni se bije-jo ameriške čete daleč zadej za fronto z nemškimi gar nizi j ami v Brestu in Lorientu. Nemški izpad na center zavezniške Unije, kamor so se zagna-i le včeraj štiri nemške oklepne divizije, je bil strt in Nemci so izgubili 163 tankov. Iz Španije prihajajo poročila, da hite nemške čete iz južne Francije proti severu na vseh razpoložljivih vozilih. Boje se tviji, druga v Estoniji, pritiskata na nemške divizije, katerim ( namreč, da bodo odrezane od seje armada Bagramki);aj.vera po ameriški ofenzivi od odrezala zvezo z domom. Bretagne proti Parizu. S fronte prihajajo poročila o velikem sovraštvu, ki vlada med vojaki redne nemške armade in med Hitlerjevo elitno gardo. Tako je nek nemški kapetan, ki je •bil ujet, stopil k višjemu častniku elitne garde ter mu pljunil v obraz. Pripovedujejo, da vojaki redne armade puste ležati ranjene vojake elitne garde, ne da bi jih pobrali. -o-— Slabše vrste steaki ne bodo racionirani Washington. — Urad za živilsko administracijo naznanja, da Po 13. avgustu slabše vrste steaki in beef roasti ne bodo več v racioniranju. Po tem dnevu bodo racionirani samo bol jše vrste steaki in beef roasti, vse druge vrste goveje meso bo vzeto iz racioniranja. •če pi lstine Jelušič, po iC0Vl NJ'egov naslov D ^rank Resinovic, MS* Q" Service C, K iparne> Ohio i nBraJkovič TA NOSI BANKO KAR V ŽEPU Cadizt — Fred Wright, jeklarski delavec, je bil obsojen v globo $156.65, ker je vozil avto v pijanem stanju. Brez besede rodom Hr-j je segel v žep po šop bankovcev ' in odštel kazen. Pri sebi je imel $2,781, vse svoje premoženje, ki Poro"ec iz Vidma (Udine), ga ne zaupa bankam. Floretti, 2 Danico šuligoj iz avl., *V Clevelandu ima via Sul ni I 0;d i* iN lat?1 eno let0 in P°L ** kl ?»vSega leta je bil vo- JAPONCI SO VZELI VAŽNO KITAJSKO POSTOJANKO Čungking. — Japonske čete so vdrle v mesto Hengyang, katerega so oblegale več tednov. Kitajski povelnik garnizije je poročal, da so bili kitajski branite-li faktično pobiti do zadnjega moža. Radio iz Tokia je poročal v torek, da je mesto popolnoma v rokah japonske armade. -o- Na obisku v metropoli Na obisk k Mrs. Mary Mila-vec, 1001 E. 71. St., ki je bolna že več mesecev, so prišli Mr. in Mrs. Frank Drobnich in njih dve hčeri, Mrs. Rose Jamison in Mrs. Yusta Palčič ter njena hčerka Rosalene iz Granger, Iowa, ter Mrs. Antonia Collins iz Frank, W. Va. Mrs. Drobnich in Mrs. Collins sta sestri Mrs Milavec. Kdor bi jih rad vide to lahko stori na gornjem našlo vu. V senatu bo velik boj glede brezposelne odškodnine po vojni Washington. — Senator Kil-gore, ki je skupno z senatorjem Murrayem vložil predlog, da se plača za dobo dveh let brezposelnim delavcem maksimalno odškodnino $35 na teden, je urgi- Addison Rd. Stanley piše mate-ral zbornico, naj ta predlogi rj> da se je udeležil krvavih boy sprejme, ako se hoče preprečiti veliko krizo, ki bo prišla po padcu Nemčije. Senator je trdil, da bo s padcem Nemčije takoj 6,000,000 ameriških delavcev brez dela. Boj v senatu je v tem, če naj plačajo odškodnino države ali fe- DAN 8. AVGUSTA 1918 JE BIL ŽALOSTEN ^je^i^in! ZA NEMČIJO, JE REKEL LUDENDORFF Včeraj je minilo 26 let od dne- niso mogli sproti sešteti. AMERIŠKI ADMIRAL JE IZVRŠIL SAMOMOR Washington. — M o r n a riško poveljstvo poroča, da je v soboto umrl admiral Don Pardee Moon, star 50 let, doma iz Kokomo, Indiana. Poročilo izjavlja, da je admiral očividno umrl od svoje lastne roke. Admiral je vodil napad na polotok Cherbourg skozi močno posejane mine ter je izvršil nalogo naglo in brez posebno velikih izgub. Pri invaziji na Afriko je vodil škadron rušil cev in bil pohvaljen za dobro delo. Admiralu se je najbrže omra-čil um vslecl vojnega napora. -o-—— V Zed. državah je samo 3,400,000 nedržavljanov Washington. —- V zadnjih 35 letih še ni bilo v Zed. državah tako malo nedržavljanov kot jih Se danes, ki štejejo komaj 3,400,-000 oseb. Nekaj je vzrok slabo naseljevanje, nekaj pa to, da se trudijo dobiti državljanstvo. Lansko leto je zaprosilo nič manj kot 435,483 oseb za ameriško državljanstvo. -o-—-— ne da bi se jim bilo treba za to Polovica žensk bo hotela1 še posebej registrirati, samo če delati tudi po vojni so dovolj stari, to je, če bodo do- Washington. - Poslanec Col-| segli 21. leto do vplivnega dne mer, načelnik odseka za povojno t vj 0 zaposlitev, je izjavil, da bo hote-' Kositrenih skatelj ne lo ostati tudi po vojni v indu-! mečite med smeti. Naii fantje - vojaki V SLUŽBI ZA SVOBODO IN DOMOVINO Ali bi vi spali v isti postelji z Ave. Prišel je dompv iz Camp mrtvim Japoncem? No, to se je primerilo Pvt. Stanleyu Erženu, sinu Mi-s. Mary Eržen iz 975 jev na otoku Saipanu, kjer je poslal marsikaterega Japonca v naročje njih prednikov. Ob neki priliki ga je hotel nek Japonec nasaditi na bajonet, toda Stanley je bil hitrejši in mu je poslal kroglo med oči. Japonec se je zvrnil v lisičjo luknjo, ki jo deralna vlada. Nekateri so zato, je imel Stanley za svojo reziden-da plačajo to države, ker druga-' če bo birokracija v Washingtonu dobila kontrolo nad industrijo. --o-- VOJAKI OD DANES ŽE LAHKO VOLIJO V CITY HALL Oni vojaki, ki so na dopustu, lahko zaznamujejo glasovnico za novemberske volitve, ako gredo osebno v urad volivnega odbora v City Hall. To lahko store od danes pa vse do volivnega dne, S!k.za kraje: Kanal, inw!?rešk0. Srednje, ••e tam okrog. Potem 111 ^ štflaU V Afrik0- kjer ;Scevri v? že zajet od HJ *vedplKdor rojakov bi .„ 12 tistil ?d doma' to se . krajev' kJ'er J'e Mio maja Poveljnik, 7° na«J ali na Mr. je zatrdil, da aokler je bil on tam va, ki je bil eden najbolj žalostnih dni za Nemčijo v njeni zgodovini. T0 je bil namreč dan, ko je nemško vrhovno poveljstvo priznalo, da je vojna za Nemčijo izgubljena. Na 8. avgusta 1918' je ukazal maršal Foch splošno ofenzivo v sektorju Somme. Za 540 tanki se je zagnala angleška in bran-coska pehota na Nemce ter presekala linijo 20 milj na široko. Zajeli so toliko Nemcev, da jih To je bil začetek konca za Nemčijo. Feldmaršal von Lu-dendorff je v poznejših letih izjavil: "8. avgust je bil najbolj' moške, ki bodo izpregli črn za Nemčijo v njeni bojni zgo- industriji, dovini. Takrat je bila naša bojna sila strta." Ludendorff je obvestil cesarja Viljema, da ne more več garantirati zmage za Nemčijo, zato naj se začno takoj dogovori za premirje, predno postane položaj še bolj brezupen. co. Stanley ga ni mogel spraviti ven in je moral prebiti všo noč v neprijetni druščini. V armadi je od novembra 1941. Prej je bil uslužben pri Richman Bros. Co. m n M Pfc. Jphn Poje, star 26 let, je bil ubit v Franciji 14. junija. Njegova mati Mrs. Mary Jura-tovich iz Kansas City, Kansas, je dobila tozadevno obvestilo od vojnega oddelka. Predno je šel k vojakom, 15. marca 1941, je živel pri svoji teti in stricu, Mr. in Mrs. Anton Marolt, 1128 E. 71. St. v Clevealndu. Preko morja je bil od oktobra lanskega leta. Mrs. Lekan iz 1108 E. 77. St. je naročila sobotno Ameriško Domovino sinu na naslov: Cpl Frank Lekan, 35021992, Co. N 6th ASFTR, Camp Lee, Va. na mi n V mornariški treningi v Great Lakes, 111. je Williams A. Za-v vojnil kositrene škatlje pobirajo mest- gar, sin Mrs. Agnes Žagar iz 3579 ni delavci vsako 1. nedeljo po E. 81. St., Cleveland, O. Po kon-vzhodni strani mesta, in vsako čani treningi bo poslan direkt striji najmanj 50% onih žensk,j Mestni delavci, ki pobirajo ki so danes tam zaposlene. To, I smeti, pravijo, da je med smet-pravi poslanec, bo delalo velike mi mnogo kositrenih škatelj, ka-preglavice, ker bo treba dobiti j tere sicer industrija tako nujno delo za vrnivše vojake in za one! potrebuje za vojni material. Te Vojaška maša Jutri ob osmih bo darovana v cerkvi sv. Pavla na 40. cesti vojaška maša za padlega vojaka Pvt. Charles J. Marzlikarja. Sorodniki, prijatelji in znanci so prijazno vabljeni. Swift, Texas.' Njegov brat, Cpl. Joseph Bavec služi pa pri inženirskem koru na Novi Gvineji, m ni M« Mr. in Mrs. Kordish, 1153 E. 60. St. sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu J. P. Kordish, S l/C, ki služi nekje na Pacifiku. Na vojaškem bolniškem dopustu do 18. avgusta se nahaja nadporočnik Anthony F. Jerman in njegova soproga Ida. Anthony je sin poznane družine Anton in Mary Jerman, Bishop Rd., Wickliffe, O., kjer ga prijatelji lahko obiščejo. Njegov vojaški naslov je: 1st Lt. Anthony F. Jerman, Kennedy General Hospital, Memphis, Tenn. M Ml Mr. in Mrs. Anton Zadnik iz 988 E. 77. St. sta naročila sobotno Ameriško Domovino sinu, poročniku Anton F. Zadniku, ki služi pri ameriški amardi v Angliji. Drugi sin, Pvt., Victor, ki je tudi v Angliji, pa že dobiva Ameriško Domovino od marca meseca in piše mami, kako da ji je hvaležen, ker mu je naročila ta zanimivi list. n m m Elmer L. Perme je graduiral 4. avgusta za pilota v Pecos, Texas. Sedaj se nahaja doma pri starših, Louis in Frances Perme, 19664 Tyronne Ave. do 13. avgusta, potem bo odpotoval pa v Yuma, Arizona za nadaljno treningo. Brat dvojček Ray G. M. 3/C se pa nahaja na Atlantiku. 3. nedeljo na zapadni strani, škatlje naj se omije, stisne in v soboto večer dene v papirnem za-bojčku pred hišo. Kositra zelo m n M primanjkuje in vlada nujno pro- Za nekaj dni je prišel na do-si, naj bi ljudje sodelovali ter pust Pfc. Victor Bavec, sin Mrs. teh škatelj ne metali proč. Terezije Bavec iz 7412 Cornelia no na morje, ali pa v nadaljno | šolo. Prej bo pa dobil nekaj dni dopusta. Sgt. Carl Frank, sin Mrs. Rose Frank, ki vodi znano gostilno Carl's Cafe na 1301 E. 54. St., je doma na dopustu do nedelje. Prijatelji ga lahko obiščejo na gornjem naslovu. Carl služi pri letalskem koru v Topeka, Kan. ► "AMERIŠKA DOMOVINA" AMKKICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland S. Ohio- Published dally axcept Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na-leto $6.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.60 Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50.. Za Cleveland, do poŠti, pol leta $4.00 Za Ameriko in Kanado, Četrt leta $2.00. Za Cleveland, po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznaSalcih: Celo leto $6.50. pol leta $3.50. četrt leta $2.00 Posamezna številka 3 cente SUBSCRIPTION RATES: Cnlted States and Caaada, $6.50 per year. Cleveland, by mall, $7.50 per rear D. S. and Canada, $3.60 lor 6 montbr, Cleveland, by mail. $4.00 for 6 month« V. B. and Canada $2.00 for S months. Cleveland by mall $3.26 for S months Cleveland and Euclid by Carrier $6.50 per year: $3.50 for 6 months. $2.00 for 3 months. Single copies I cents Entered as second-class matter January 5th, 1809. at the Post Offlee »t Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879. No. 185 Wed., Aug. 9, 1944 Mirovne pogodbe rode navadno nove vojne Danes je malo živečih oseb, ki bi se spominjale časov angleške krafjice Viktorije ministra Disraelija, Bismarcka in Berlinskega kongresa leta 1878, iz katerega je prinesel Disraeli domov "časten mir" in otok Cipro. Toda kongres in mirovna pogodba, ki je bila podpisana na tem kongresu, je pomenila konec dolgotrajnemu miru, ki je sledil Dunajskem kongresu in začela se je doba novih vojn, kakor jih je napovedal Jacob Burckhardt leta 1871. Glavno vlogo ali glavni vzrok teh vojn pa je bila takrat Turčija. , V rusko-turški vojni, leta 1877-78, je bila poražena Turčija in pogodba v San Stefano je registrirala popolen poraz Turčije. Disraeli je bil tedaj angleški premier in ta je prepričal kraljico Viktorijo, da prihaja Rusija vse preblizu Carigradu in da jo je treba na vsak način ustaviti. Viktorija mu je dala dovoljenje in Disraeli se je obrnil1 na Bismarcka, da je sklical Berlinski kongres, na katerem so državniki raztrgali pogodbo, podpisano v San Stefano in podpisali novo pogodbo, znano kot Berlinski pakt. I^o in takrat so se rodili balkanski problemi, znani "sod smodnika" s prižgano plamenico je dobil svoj začetek. Berlinski pakt ni bil drugega, kot da je rodil nove vojne iz edinega vzroka, ker države, ki so pakt podpisale, to se pravi one države, ki so v tem paktu vleklte ' ta kratko" kot pravimo, niso pakta ali pogodbe smatrale končno veljavnim. Edini pakt, ki je dal Evropi res dolgo časa.mir, je bil Dunajski pakt, katerega so vse države res sprejele kot pošteno in pravično pogodbo. Po prvi svetovni vojni smo dobili takozvani Verzajski pakt, katerega, kot vemo, je tudi Nemčija podpisala. Pa črnilo še ni bilo suho na pergamentu, ko so Nemci že smatrali dotično mirovno pogodbo samo kot kos navadnega papirja. Lahko rečemo, da je Venzajska mirovna pogodba rodila drugo svetovno vojno, ker pač ni zadovoljila vse države, ki so pakt podpisale. Po tej vojni bo zopet sestavljena in podpisana mirovna pogodba, ki naj bi, kot nam državniki obljubujejo, preprečila vsako nadaljno vojno. Toda tudi ta pogodba bo navaden kos papirja, ako ne bodo oni, ki bodo mirovne pogoje narekovali, položili na mizo obenem s peresom tudi nabit samokres. Na tak način so včasih igrali karte na ameriškem divjem zapadu, kjer je imel vsak igralec poleg sebe tudi nabit samokres, ki je bil porok, da bo igra poštena. Kakšne načrte imajo zavezniki za mirovno pogodbo? Kaj nameravajo z Nemčijo? Kakšne korake bodo zavezniki napravili, da se zagotovi svetu trajen mir? Razumljivo je, da je mnogo podrobnosti še tajnih, toda v glavnem je obris mirovnih zahtev kolikor toliko znan, vsaj kar se tiče bodoče Nemčije, kateri bodo na vsak način izru-vali strupene zobe za dolgo časa. Mednarodni krogi pravijo, da bo mirovna pogodba vsebovala nekako take točke: Popolna okupacija Nemčije po zavezniških armadah in sicer bo Rusija kontrolirala vzhodno Nemčijo, Angtija severno od Mainža, Amerika južno od tukaj. Popolna razorožitev Nemčije z razdelitvijo nemške bojne sile, kar jo bo še ostalo in sicer delno kot povpračilo okupiranim deželam za odškodnino in delno, da se oboroži države, ki bodo mejile na Nemčijo. Vse nemške tvornice za izdelavo orožja in municije bodo zavezniki uničili in to do najmanjše take tovarne. Vso težko industrijo bodo nadzorovali zavezniki in vso kemično industrijo bodo preselili v zavezniške dežele. Vse Nemce, ki so se naselili v okupiranih deželah, bodo zopet poslali domov. Razdelitev Nemčije v dve republiki; ena bi obsegala Prusijo, druga pa one dežele, kjer ljudje niso tako bojeviti. Vzhodno Prusijo bi dobila Poljska, nekaj pa Litva. Poljska bo dobila morda tudi del Šlezije kot nadomestiloma svoje vzhodne kraje, ki jih bo vzela Rusija. Kar se tiče razkosanja Nemčije v dva ali več delov, pa je še v debati, ker so zlasti ameriški diplomati proti, rekoč, da bi bilo prav to povod novi vojni. Mogoče pa je, da bo nemški narod sam zahteval več republik iz ene sedanje države. Več let, morda ne več kot deset, bi morala dajati Nemčija delavske bataljone raznim deželam, da bi pomagali popraviti one kraje ,ki so bili razdejani v tej vojni po Nemčiji ali radi Nemčije. Ustvarjena bi "bila posebna komisija, ki bo nadzorovala v -o nemške banke in trgovino ter zlasti pazila na to, da nemški kapital ne bo začet razvijati vojne industrije v kaki deželi, ki bi se morda polakomnila denarja. Zavezniki bi pazili tudi na to, da ne pride v Nemčijo tuj kapital, ki bi začel ustvarjati po Rajhu vojno industrijo. Vsi narodi bi smeli rabiti ozračje nad Nemčijo za avija-tiko, razen Nemčije in držav, ki so sedaj članice osišča, katere si po tej vojni ne bodo smele graditi zračne sile, niti za civilno avijatiko, še celo jadralnikov ne. Nemčija bo ljiorala vrniti vse naropano blago okupiranim deželam ter povrniti vso škodo Židom in drugim žrtvam svoi^ grabežljivosti. To bi bile v glavnem točke mirovne pogodbe po tej vojni. kot si jih danes predstavljajo zavezniški diplomati. Seveda, vse glavne točke se bodo pa obravnavale pri zeleni mi- BESEDA IZ NARODA Dež in nevihto smo dobili Hubbard Rd. — 1,514 dolarjev sem dolžan in prav toliko je dolžna vsaka oseba, ki nosi dušo v svojem telesu. Ta dolg pa dolgujemo drug drugemu brez v$a-ke posebne obveznosti, se reče, eden je med nami, ki bo denar skupaj zbiral in dolge plačeval in to je naš Stric Sam, ki bo skrbel, da bo vsak svoje dobil nazaj to je namreč tisti, ki je posodil in teh ni malo. Ta posoda je izmed vseh posojil najbolj varna na svetu in tisti, ki ima največ teh vojnih bondov, je največji ter-jatelj, za katerega moramo plačevati vsi, ne glede na stan, razen velikemu biznesu menda tega dolga ne bo treba plačevat, ker kar nekako v stroške to vključi. To se pravi, da toliko dražje prodajo blago, da se polo-vi. Mi navadni zemljani pa jih nimamo kam vključit in zato jih bo treba pa kar lepo plačat. Ampak se te vsote pa nam tudi ne bo treba plačat, kajti plačevali jih bodo še pozni rodovi. Kako da imajo to pravico ljudi zadolžit, ne vem; mene ni sicer nihče nič vprašal, če sem pri volji se zadolžit, plačevat bom pa le moral, če bom hotel jest, kot pravijo 60 centov na dolar. To se pravi, da kadar bom dolar potrošil, da mi bodo dali samo za 40 centov blaga in ostalih 60 centov bo vzel pa Stric Sam za tiste dolžnike, ki sem jih prej omenil, ampak uverjen sem, da bodo v premnogih slučajih dali le za 25 centov in 75 si bodo pa kar obdržali. Pa kaj zato, če pa je bilo v resnici ta dolg potreba napravit radi naše svobode in da bodo zatiralca svobode djali res v koš, potem pa z veseljem plačujmo. Kaj pa oni, ki so dali svoje življenje, njim pa nobena svoboda ne bo nič koristila. Matere, ki so dale svoje sinove, se ne bodo dosti brigale za vso svobodo na svetu, ker one bodo imele le svoje drage sinove pred očmi in ves svet jih ne bo zanimal. In če je bilo to v resnici potrebno, seveda niso tudi največje žrtve preveč. Letošnje leto je volivno leto in slišali bomo marsikaj. Posvetovalno zborovanje guvernerjev v St. Louisu bo spravilo na dan marsikaj neprijetnega. V nekem angleškem časopisu sem videl sliko demokratskega patrona iz Missouri s pipico v ustih, ko nekam žalostno gleda na tisto guvernersko zborovanje, kjer sedita tudi republikanska nominiranca Dewey in Bricker. Pa ne da bi bil tisti Truman, moj nekdanji sosed, ki z očali na nosu, žalostno gleda na številke tam zgoraj 1-20-1945, kaj se morda zna zgoditi. No, tisti tako strašno zaželje-ni dež smo vendar dobili, saj smo ga tudi že tako nestrpno pričakovali. Ampak to ni bil dež, kot bi se spodobilo, ampak je tako padalo, da je bil pravi ciklon; ne ravno tak, da bi hiše podiral, pač pa je podiral koko-Šnjake in lomil drevje, trgal telefonske žice. Pri bližnjem sosedu je velik kokošnjak kar po-metlo, k sreči, da je bil prazen in dotični ljudje pa žive v Cleve-landu. Polomilo je več dreves tako, da je bil cestni promet za nekaj časa ustavljen. Koliko je škode, še ne vem. Ta ploha je bila precej prepozna, kajti krompirja je že do 50% uničenega, koruza se je po nekaterih krajih kar do tal posušila. Jaz pravim, da to vreme nima nobene manire in vzame človeku vse veselje do nadaljnega dela, ker v resnici ni nikdar vse tako, da bi teklo kot bi bilo z maslom namazano. Ves čas, ko nismo imeli dežja in je vladala ta strašna Suša, sem pripovedoval, da ne bo prej dežja, da se bo luna spremenila. Mnogi so se mi smejali in so rekli, da naj se grem solit s svojim prerokovanjem. Tudi ameriškim farmarjem sem tako povedal, pa so rekli, da morda ima pa res tudi luna kaj opravit pri vremenu in je res tudi imela, kajti ravno tisti trenutek, ko se. je luna nagnila iz stare ali polne lune proti mladi, se je pričelo oblačit in treskat, ploha se je vsula z veliko nevihto, kakor sem že prej opisal. Sedaj me pa tisti farmarji kar nekam boječe gledajo, češ, saj ta tepec pa vse eno nekaj ve, ker so se njegove sanje uresničile in zemlja je do dobrega napojena. Tako sem sedaj zaslovel še kot vremenski napovedovalec. No, pa naj bo za danes dovolj, ker sedaj da moram iti pomagat' Eddiju pospravit tisto polomljeno drevje v našem parku, kajti izgleda, kot bi nas ravnokar zapustili Rusi. Pozdrav, Frank Leskovic. Jugoslavija in Avstrija (Dr. Savinjčan) Ko so Nemci v aprilu 1941 podrli in razkosali kraljevino Jugoslavijo, je Hitler zakričal: "Tam spodaj na jugu smo izvršili samo majhno korekturo gra-nic!" S tem je mislil na tatvino severnega dela Slovenije, tako zvano Spodnje štajersko z mesti Maribor, Celje, Ptuj in Brežice in na našo Gorenjsko z Radovljico, Kranjem in Kamnikom. Koroško deželo je poteptal in požrl že prej, ko je ugrabil Avstrijo in jo priključil Ger-maniji. Avstrija predstraža germanstva Ni to prvikrat v zgodovini, da so Nemci tako meje "popravili." Vsa Avstrija je v resnici samo rezultat obmejnih "korektur," je ozemlja, katero so Nemci tekom stoletij uzemali slovanskim sosedom na vzhodu, posebno pa nam Slovencem. Avstrija, tudi ta mala Avstrija, ki je ostala po prvi svetovni vojni, je bila in bo tudi v bodoče obmejna trdnjava germanstva tako dolgo, dokler bodo tam prebivalci, ki govorijo in pišejo nemški jezik. Včeraj katoliška in krščansko socialna, potem socialistaična, danes pan-germanska in hitlerjevska, jutri s krinko demokracije na slad-ker svojem ličecu, je in ostane Avstrija zbirališče vseh skritih in očitih nemških naklepov za povečanje nemškega ozemlja ali vsaj nemškega "Kulturkreisa" (kulturnega območja) proti jugu, in vzhodu, torej permanentno torišče nemškega "Drang* nach Osten" (rinjenja proti vzhodu) in nemškega prizadevanja, da si postavijo čez razkosano zemljo Slovencev svoj most do Adrije. Mi Slovenci in z nami vsi pravi Jugoslovani, ki vidijo malo dalje, si ne delamo nad to vlogo Avstrije tudi v bodočnosti nobenih utvar. Dobro vemo, da so bili najprej bavarski in sploh ostmarkovski (avstrijski) rau-briterji (roparski vitezi), po^ tem razni fevdalni večji ali manjši vladarčki, kakor Baben-bergovci in nazadnje Habsbur-govci, ki so stoletja kradli slovensko zemljo proti jugu in delali obmejne "korekture." Zato jih nemška mati zgodovina imenuje "Mehrer des Reiches" (po-množevalci države). Na ta način so Nemci podjarmili staro slovensko državno tvorbo Goro-tanijo (Koroško) in postopoma vso slovensko zemljo med Dunajem in Trstom. Bavarska sle-parstva in nato čisto nesramno osvojevanje in ropanje z ognjem in mečem, je spravilo Slovenijo, kolikor je niso vzeli Madža- zi in svet jih bo zvedel šele potem, ko bo pogodba podpisana. Kot rečeno, ta mirovna pogodba bo pa garantirala mir le, če bodo za pogodbo stali zavezniki z oboroženo silo. ri, popolnoma pod nemško peto z vklju.čjem v "sveto rimsko-nem-ško cesarstvo." To slovensko zemljo, ki je bila enotna in prostrana od Blatnega jezera v današnji Madžarski do Tirol in dalje na jug do Pule, so Habsburgovci razdelili v štiri tako zvane habsburške dedne dežele, ki so ji'h pozneje imenovali kronovine štajersko, Koroško, Kranjsko in Primorsko s Trstom. To so storili, da bi nas lažje ponemčevali. V teh deželah so spodrivali slovenski živelj sistematično in ga gospodarsko izmozgavali. . Zato se ne smemo čuditi, da so Slovenci prvi pozdravili razpad avstro-madžarske monarhije kot osvobojenje izpod tisočletnega nemškega jarma. Toda ta osvoboditev je bila le delna in skromna, kajti le osrčje slovenske zemlje z glavnim mestom Ljubljano se je zedinilo z Jugoslavijo. Skoro milijon Slovencev je ostalo pod Italijo, Avstrijo in Madžarsko. Bili so tam "narodna manjšina," izročeni na milost in nemilost starim svojim sovražnikom. Naj omenimo samo pritožbo koroških Slovencev leta 1934 proti zatiranju s strani Schuschnigg-ove Avstrije Društvu narodov v Ženevi, kjer so naštete le neke strašne krivice, katere so zagrešili "dobri Avstrijci" nad koroškimi Slovenci. Usoda naših manjšin pod Avstrijo, Italijo in Madžarsko pred današnjo svetovno vojno, pa je bila le temna predigra apokaliptičnega trpljenja in strahot današnje vojne proti Slovencem. Osi seveda svoboda Slovencev v Jugoslaviji, ki Se je kljub težavam le počasi krepila, ni bila povolji. Saj smo bili Slovenci prvi na poti tako Nemcem, kakor Lahom in Madžarom. Nas so morali odstraniti. Nas so morali uničiti. Zato so organizirali ustaše na Hrvaškem, zato so ubili Kralja Ze-dinitelja v Marseille-u. Vse to pa je bila le priprava za vojni pohod, za zavojevanje in razkosanje Jugoslavije. Ko je bila Jugoslavija vojaško na tleh, so Nemci in Lahi pokazali, kaj hočejo z nami. Morijo in požigajo raztrgano Slovenijo in vso Jugoslavijo. Po padcu Mussolinija imajo nemški gaulajterji vso oblast nad vsem slovenskim ozemljem od Severnika (Semmer-ing) do Jadrana, le Prekmur-je je ostalo v madžarskih kremplji'h. Nič več ne govori Hitler o korekturi granic, zdaj je pravi "pomnoževalec" raj-ha, kar pričajo po Sloveniji in vsej ostali Jugoslaviji stotisoči črnih grobov in tisoči požga-nih selišč. "Storite, da ho ta dežela nemška • . (Hitler) "Storite, da bo ta dežela nemška . . je ukazal Hitler svojima gaulajterjema na štajerskem in Gorenjskem, ko jima. je dal našo deželo v oblast. Kakor dva stekla psa sta se zagnala dr. Rainer na Gorenjskem in dr. Ueberreiter na štajerskem v Slovence, v družbi Steidela, Majer-Kajbida in Perknogiga. Kdo naj popiše vse strahote, ki so jih te mrcine izvršile nad Slovenci,! Da, ne čudite se, velecenje-ni gospodje Veliki Zavezniki! Mi Slovenci obtožujemo pred vsem svetom naciste iz Avstrije. Ne dajte se ogoljufati in oslepiti od-sladkega lica tako prijaznih avstrijskih Nemcev, Zdaj, ko jim ob Hitlerjevi strani teče voda v grlo, vlačijo iz ropotarnice staro nedolžno avstrijsko čelado, češ glejte nas, saj mi nismo krivi, mi sami smo le žrtev Hitlerjevega in prusijaškega barbarstva. Toda pribijemo resnico. Vsi nemški nacistični funkcionarji v Sloveniji so Nemci iz Avstrije, toda ne samo po Sloveniji, oni so krvniki po vsej Jugoslaviji in dedoma tudi na Poljskem. Kaj ni nacistični gaulajter uiiiuimmittp če verjamete al' pa ne lllllliuilllliuit) Kdor trka, se mu odpre, pravijo. Naš France gori na lojtri je tudi trkal, pa se mu ni odprlo, da bi rekel, vendar je imelo trkanje uspeh. Iz notranjosti se je namreč oglasila ona, ki jo je klical. Absolutna resnica in živa istina! Torej je imelo naše fantovanje popolen uspeh. Pa kakšna je bila tista štima, ki je dala odgovor na Francetovo trkanje? Well, to je pa težko opisati. Ne morem reči, da je v Mariboru, Nemec iz muzič-nega Salzburga, dr. Ueberreiter javno v velikonočni številki lista "Tagespost" leta 1942 priznal,.da so nacisti v Avstriji imeli že vso administracijo za zasedeno Slovenijo davno pred zasedbo pripravljeno v podrobnostih, da so imeli sezname ti-sočev Slovencev, ki jih bo treba izgnati ali pobiti prve dni, da so imeli vse načrte za preseljevanje in ropanje po naši deželi? Mesto Gradec (Graz) je bilo središče in je še danes, kjer so skovali vso gnusobo, ki se je od nemškega severa valila na našo nes*rečno deželo in na vso Jugoslavijo! Pokolji in nasilja Najprej so gori imenovani gaulajterji zaprli vse sloven- ske izobražence, nad 30,000 so jih odvedli na vse strani rajha v sužnost, pozneje pa še krog 200,000 kmečkega ljudstva izselili! Na našo deželo se je zlila vsa gnojnica nemškega sovraštva in nemške požrešno-sti zi Avstrije, da iz Avstrije! Natakarice iz Dunaja in nič vredne ženske so postale pri nas učiteljice, mračne in dvomljive eksistence upravni uradniki! Požgali so srbske cerkve v • Mariboru, Celju in Rogaški Slatini, katoliške cerkve so oplenili in jih spremenili v skladišča. Nagrobne spomenike s slovenskimi in srbskimi napisi so oskrunili, vse dovenske knjige od hiše do hiše pobrali in jfh javno na grmadah sežgali! Kar niso naših ljudi takoj utegnili izseliti, so jih prisilili, da se učijo nemškega jezika. Mlade žene in dekleta so nesramno lovili po vsej deželi in jih pošiljali v nemške vojaške sramotne hiše. Majhne otroke so odpeljali v rajh, da jih tam vzgoje za nemške janičarje in da bi z našo krvjo pomnožili nemško moč. Ali je proti temu vstala kdaj ena sama nemška mati, ena sama nemška žena, ali je kdaj prišla iz Avstrije vsaj ena skrita tolažba sočutja in negodovanja na ti^iem, med štirimi očmi? Ne, gluha so bila nemška srca, na postaji v Gradcu ko je izgnana slovenska mati prosila za svojega otroka kozarec vode, so ji otroka v naročju opljuvali, mater pa s kamenjem obsuli,! Toda, saj Hitler je pomnoževalec rajha na jug Boj na življenje in smrt— naši računi V največji sili je zgrabil Slovenec za orožje. Pribijemo, da so Slovenci zgrabili za orožje, ne zavoljo kakšne politike ali strankarske ideje, ampak zato, da branijo svojo zemljo, da branijo ostanke svojega imetja, da branijo košček kruha za svojo deco, da branijo golo življenje! In tako gre zdaj borba za biti ali ne biti od Gradca in Celovca čez gosto Po'horje, čez vso nekdanjo lepoto slovenske zemlje doli do kršne Istre, čez hrvaške ravnice, do srbskih planjav, čez Bosno in junaško črno goro do osrčja plemenite srbske krvi, ki še ni rekla, še ni do danes pokazala vse svoje vitežtvo in legendarno junaštvo . . . Kakor že mnogokrat v zgodovini, je prišlo nad Slovence (Nadaljevanje na 3. strani) bil glas ravno preveč tudi ne oduren, ni bil ^ visok, bolj nekako barit{; doben. Ampak to pa m"1® či, da je imel glas podlag ni bilo nobenega dvorni je dal o nekaj je tukaj nar°Jf 1 o si se zmotil v temi, & Je ] di ne. Kdo naj ti t UJ!''; si pa ves pasji, kol1 ^z mu bere levite France!: . ak° lo pri srcu, ko si "No, France, kako,. ^ doma tisti mili gla3 ga draži Jim. 'i« dol; ki Učaj "Ti pa kar tiho boljši! šur, saj vem> , tc pa še Jack raztrosil f f '8' tu, kako smo klical1 , e vt "France, name se '' j da bom molč*1 1. rec ses, or nop" jezo in korenček PuVfp0]P . r H' ne, duša žirovniška, -j v^ tegnil, ali pa če nas re ^ ga prinesi, mi bom0 »o^1 m sem mu prisegal, da ( lažil, obenem pa tišc'\,; , > ' ki figo, kar naj bi ,jenJe! ne bom držal besede-j 0j ' "Well, kar je, je- ^ ^ klicali, pa ne bom" ^ > Mene že ne boste ve^ j^n fantovanje, to S1 ('i ' Ampak vse to je polič ohajčana, f^ifj^ ' pil ga bom celo 11 ju-hu-hu! (j« Vej Tebi eno lahko " men pa od kevd* , M Žrtev spovedne molčečnosti J U GOLŠA VIJ A IN STRI J A AV- ice! Josip Spilman S. J m°ramo dobiti kak drug i da je ta du-tukaj kriv. SIJ- to?1" Pa tudi treba ni, da bi tak0 razlag0- ^osti u- je imel vse tiste { , ' ,kl so ga delale sposob- e% Tw kaj takega' Dokaz' ^ Vi ° V sam°stanu oni pa le Od izjave spre- , . PRHI »lotil f je Pa tudi kaj lah ;iy n °n se je moral h; ^ Kot ie očividno iz spri- 1 He nnatakarice iz Croy K f • Da , • NC.Vendar Je iz njene izpove- o, , 111 govorila zelo raz-I--uuvoij. da je videla ono lsn« dovolj Po 3eHl ga;lako sumljivih okolišči- ni „'JU. ,Um°ru cerkvenika in ■ „_Ucl1 kaj lahko zmešati Zraven iii ^k „ 7^«° deklico, risfoser Udi Poudarjati, da iiO\ finii i nasloma po umo-iflJ' !diti ga ni bil° mogoče ^Me to 0 pa razložiti to? ste dobiti ('a.n' h1'0 mog°če ni- 'J.Je advokatovi premete- H«Jo ;"" n')egovega naslova? ,g t0, da ni dal od sebe oli Po govora, dasi je bil mC nih ].V'Seh francoskih in po lima tujezemstva? Ta ;r# > bil t Jlrne vesti, sicer bi i njen 0 skril! In slednjič n'1 a j. dru> zagovorniku, da je ofptvarZavni Pravdnik uredil ^ malo preveč komodno iic(|venik dokazi za odsotnost iz'1 aVjCe V° in da bi bil zara-fti pfeim,°ral dal.ie za cerkve-0 anjka 0vati- Zagovorniku j Stva> k° zat° časa in pa tudi W oje' Je zatoženec zara-bj b.^°darnosti prereven. o#i Se bjiagOVOrnik tu prene- ,rIlilN Va Sk°raj g0t0V0 "J'e- f ko, Vancu bol-ie izšlo. , flU/ltosti Pa je hotel iti P' VekaVi f Zatoženca pri hišni / ^atiju 11 pozneje pri prvem iznal ■'e> da ie ;ali «ai j 1 Vedeti Za zločin in vtiik' i široko, kako da 4 UhkO Pn spovedi zve s Po'J da bi ga smel tudi Z. str&ai izdati. Pod no- _uhnv J takega pr'fio ^ ni duhovniku do-oif'ti. J takega niti ne, na-P s svet. ,rotno Je Pa vsled Izpeti s 'užbe dolžan raji tJn° kazen kot pa v v°i'nik uica izdati. On, ' ^tiih ^S.eveda ne more ime- <0 i h„; U°kazov. d-A i o Kil r/l n_ e iPl Pri 2af*fZov' da je bil zlo-i- M °zencu pri spovedi. HČI ti, da ij kP "*v*» ua je moralo $ «ni Ce,Qr samo taka »azlaga # n Je f je?a0,Zagonetko.""NavsIk ,c ft taka , Prosi r°'a raz]aga mogoča liH Uvažui Por°tnike, da naj to fc^o, da kot°Stl krivično obsodili - ne bodo more-tj e dolžnoeszrtve svete duhov-fftt kot 11 krivično obsodili HM a,' parja in morilca. IS iv p '\e trditve je nave-b«ik nn ke, kjer je neki i,fMyia Svojega župnika — ........... sum umora. •-80Vraž)Uk0 ^ bil umoril svo- tI be Jiatr^' skril za oltar a >1 l'ed " dUhovniku spove- B» , °ril0 z°Per njega ,>iorjpk7rilno orožje in , t} nw, najdeno; bil je CSst °gnan Sibirijo. ' 'ih ko i71UKa Pa se je ska-^ »a ^^lec umor sam V: postelji- .iak^v0lim tu poveda1' A 5 res«ica 7 m Pravljica, f6 p4Sid°g0dek iz naj-^ Listi so o klerikalni »KlS^t tudi Cigaro N j.3 in veT P°dobnaCaja §ta si po' * «0vo,. a ln o tem ne K>?a\M skr Ja razlaga VSS b0lje kakor pa fdltev. da bi tak člo- vek kot ta župnik mogel zvršiti tako hudobijo. Gospoda moja pazite ,da vaša obsodba ne zade ne junaške žrtve poklica name sto pravega zločinca!" Abbe Montmoulin je bil proti koncu tega govora silno vznemir jen. Začel je zopet upati in po> novil je obljubo, ki jo je stori: že v ječi, da bode z dovoljenjem svojih prednikov stopil v kak misijonski red, če bode oproščen . Ali protigovor državnega pravdnika je vničil njegov up. Ves razburjen vstane tožitelj, g. Jouibert in začne svoj protigovor, ko je komaj še utihnil zagovornik. Nekako užaljeno ugovarja, da bi bil on ali visoki sod ni dvor kaj zanemaril, kar bi zahtevala najnatančneja pravica. Vse je on poskusil, da bi cerkvenika zalotil; kajti pač si je bil lahko mislil, da bo skušal zagovornik uporabiti njegovo odsotnost v svojo korist. Šele ko je bilo dokazano, da Loser za časa umora ni mogel biti v Ste-Vic-toire, ga je on tožitelj, nehal iskati. Dokaz za njegovo odsotnost je pa pribit in zagovorniku se nič kaj ne spodobi, trdi tožitelj, tako neopravičeno napadati sodišče, mesto da bi skušal dokaz odsotnosti zavreči. — Tedaj pa začne državni pravdnik bridko zasmehovati zagovornikovo razlago o spovedni tajnosti, ki so jo ravnokar slišali porotniki. Nazival jo je nemoralno, ki je baje v nasprotstvu z najvišjim pravcem morale, z zakonom samim. Ona majhna, zabavna pri-merica pa ima pač znak izmišlje-nosti na sebi in četudi so jo prinesli parižki listi Figaro ali Libre Parole ali celo Lanterne. Pa naj bode ona poljska zgodbica tudi resnična. Vpraša se vendar še tudi potem ,če primera velja v Loser jevem slučaju? Saj Loser vendar več let ni šel k spovedi in ga je klerikalstvo ravno zaradi tega hotelo iz službe izpodriniti? Kdo bi neki verjel, da bi ta zakrknjeni grešnik najprej sam zvršil u,mor in se bil potem splazil h križu? Credat Judaeus Apella! Bi pa že on sam preje verjel kot starci klerikalna kuharica, da je hudoba prinesla cerkvenika po zraku v samostan in ga precej nato treščila z nohti in kožo vred v dno pekla! Ta zasmeh je vzbudil glasno smejanje. Tožitelj je nato postal zopet resen in slikal tega od klerikalcev preganjanega cerkvenika kot plemenitega, probu-jenega moža-, kot vnetega domoljuba, ki je šel z dušo in krvjo v nevarnost za Francijo. Loserja je treba prištevati onim smelim možem, ki so v mrzli zimski noči leta 1871 zagnanli v zrak fon-tenayski most sredi sovražnih trum — pač čin, ki bi bil v oni vojski zgotovil zmago Francozom in ne Nemcem, ce ,bi ga namreč vodniki znali prav izkoristiti. In takega moža si drzne zagovornik sumničiti, kajpak po starem predpisu, da namen posvečuje sredstvo! — "Kar se pa tiče dokazovanja, da tak mož kot župnik ne more zvršiti' takega zločina, je vendar tudi lahko obrniti stvar takole in sklepati: Kdor je zvršil tak zločin, ki smo ga mu mi dokazali, pač ni tak velik svetnik, kot bi ga rad nam izklesal zagovornik, ampak velik svetohlinec, hinavec, ki smo mu danes potegnili krinko z obraza In tako stoji on tudi pred nami — le poglejte ga, kako pri tej obtožbi, ki mu jo očitam v obraz, ne more storiti drugega kot oči obračati in škiliti v razpelo kot bi hotel reči: "Gospod zahvalim se ti, da nisem kakor ti grešniki, ki zasmehujejo tvoje služabnike!' — Jaz drugega nimam več pripomniti kot: Porotniki, storite svoje dolžnost!" (Dalje prihodnjič.) (Nadaljevanle z 2 strani) tudi v tej strahotni vojni trpljenje v najstrašnejšem pojavu, ker smo graničarji in zvesti čuvarji zahodne Jugoslavije. Od okrog dveh milijonov Slovencev, so jih Nemci, Italijani in Madžari do sedaj pomorili ali v sužnost odpeljali na stotisoče. . Prelita kri kriči do neba. Dan obračuna in maščevanja je blizu. Za vse žrtve zahtevamo Slovenci vse! Zahtevamo vso našo zemljo, kar so nam jo vzeli Nemci, Lahi in Madžari tekom 1000 let! Zakaj ta zemlja je slovenska, ker so jo obdelale slovenske roke, ker jo je napojila in prepojila slovenska kri! Ne trudite se gospodje gaulajterji, da bi še bolj zmanjšali naše število! Mi ne bomo šteli glav po starih cesarskih in Schuschniggovih statistikah, vzeli bomo vse, kar je kdaj bilo slovenskega in ne bomo spoštovali nemških, laških in madžarskih mejnikov. Naša prisega je, da po tej vojni ne bo nobenega Slovenca na tujem, ki bi moral iskati pri tujcu dela in kruha. Nobena jagoda slovenskega grozda se ne sme več izgubiti v tujini. Zedinjena Slovenija bo v novi prerojeni Jugoslaviji zapirala in zapahnila na vse večne čase politično in gospodarsko nemškemu pritisku na jug in vzhod vrata ter bo na tem prostoru Evrope čuvar Jugoslavije in trdnjava svobode, kulture in človečanstva. Ko smo prebirali sklepe konference v Moskvi o obnovi Av- strije, smo vsi Jugoslovani, po sebno pa mi Slovenci, dvignili glave in prisluhnili. Da, tudi mi privoščimo Avstriji, da dobi nazaj svojo državno svobodo, toda ne na naš račun. Popraviti se morajo meje za nas, da ne bo več barbarskega postopanja s Slovenci na Koroškem in Srednjem štajerskem, da se ti naši kosi zemlje vrnejo zopet k osrčju slovenske matere, da se vrnejo tja, kamor jih kliče glas krvi, spomin na trpljenje in na hekatombe naših žrtev, da se ti, nam toliko dragi slovenski kraji združijo s Slovenijo v trdni, veliki in srečni Jugoslaviji. To, kar smo povedali v tem članku na ušesa Avstriji, velja tudi za Slovence na Madžarskem. Tam gre naša stara me- vembra za predsednika, podpredsednika, senatorja in predstavnika v kongresu. Volitve se bodo vršile po prvem oktobru. Strožje odredbe za avtomobiliste Chester Bowles, upravitelj urada za upravo cen, je naznanil, da bodo od 1. avgusta odbori odklanjali dajati celo ra-J cijo za vožnjo na delo in z dela| avtomobilskim voznikom, ki si niso organizirali vozniškega kluba. Namesto tega bodo odbori izdajali samo toliko bencina, za 30 dni voznikom, ki nimajo vsega urejenega za delitev avtomobila. Med trideset-dnevno vdobo, bodo vsi prijavniki, ki nimajo zadosti potnikov, morali usta- DELO DOBIJO DELO DOBUO ja vse do reke Rabe, in ob juž- j noviti svoj vozniški klub do nih bregovih Blatnega jezera polne mere, je dejal Mr. Bow- se kadi dim iz slovenskih ognjišč in zori pšenica na dolgih njivah, obdelanih od slovenskih rok. Domača fronta Trgovski mornarji lahko volijo Vsi člani trgovske mornarice imajo možnost in priliko voliti v letu 1944, razen če jim tega ne bi dovoljevala vojna situacija. Tako so dejali pri Upravi za prekomorski prevoz. WSA razdeljuje 400,000 federalnih vojnih krogi j ic za mornarje izven Združenih držav. S temi more trgovski mornar, ki kvalificira pod federalnim in državnim zakonom, voliti v plošnih volitvah 7. no- * FAT FACTS - ! vital1, important! essential! necessary! { tuat'6 what your used kitchen fat has become since pearl harbor,' 230,000,000 pounds are needed THIS YEAR!;f „ it would take a farm omemiie'wide from new york to phoenlx.artzona to grow enough soy beans t0.5upplv ho,ooo,000 pounp5 of fats anp oils,..) ■fC I ma' ^^Mj&rt when YOU turn in USED KITCHEN PAT you are having thousands OF work hours for our other] . farm production weeds/ les. Odredba za miljsko racijo zahteva, da imajo vozniki od dela in na delo tri potnike poleg voznika za kvalifikacijo za dodatno miljsko racijo. Priprave za begunce so dovršene Tajnik za notranje zadeve Harold L. Ickes je naznanil, da so bile priprave za sprejem 1000 evropskih beguncev v Fort Ontario v Oswego, N. Y. dovršene. Ta skupina bo nastanjena v zgodovinski trdnjavi, je dejal tajnik, za vojno dobo v dvonadstropnih barakah, ki so bile prenarejene v družinska stanovanja. Ta stanovanja so bila opremljena s tekočo vodo, posteljami, mizami, stoli in omarami. Skupne spalnice so bile tudi pripravljene za posamezne begunce, ki niso v družinskih skupinah. V tem zavetišču bodo begunci imeli hrano, stanovanje in zdravniško oskrbo. Majhne vsote bodo dodeljene posameznikom za najpotrebnejšo obleko in druge potrebščine kot zobna krema in milo. Večina beguncev so Židje in le nekaj katolikov, pravoslavnih in protestantov. Glavne narodnosti so Avstrijci, Jugoslovani, Poljaki, Nemci, Rusi in Cehi. Skupino pričakujejo enkrat ta mesec. -o- Nemčija je potrošila za Nemce izven domačih meja, v predvojnem času, letno do 13 milijard mark. -o- MALI OGLASI Stanovanje v najem Odda se 3 sobe, kopalnica, pralni čebri v kleti, garaža. Zglasite se na 1139 Norwood Rd. (186) Izgubilo se je V sobotQ popoldne se je izgubilo žensko zapestno uro z napisom "From Mother to Marion, 6-9-40." Izgubilo se jo je med SND in E. 65. St. in St. Clair Ave. Pošten najditelj je prošen, da jo vrne proti nagradi na 6415 St. Clair Ave. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE THE TELEPHONE CO. POTREBUJE ženske za oskrbnice ZA POSLOPJA V MESTU Poln čas, šest noči v tednu Od 5:10 pop. do 1:40 zjutraj Najboljša plača od ure v mestu, stalno delo. Zahteva se državljanstvo. Zglasite se v Employment Office, 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 zjutraj do 5 popoldne vsak dan razen v nedeljo. THE OHIO BELL TELEPHONE CO. C G B DOM najboljših delavskih pogojev v CLEVELAND!) nujno potrebuje moške in ženske PLAČA OD URE MED NAJVIŠJIMI Tovarna z bodočnostjo Za vašo udobnost imamo tri posredovalnice za delo, zglasite se v najbližji PROSTOR 1368 West 3rd Street severno od Superior, blizu Square 880 East 72nd Street severno od St. Clair Ave. 17000 St. Clair Ave. glavna tovarna Odprto dnevno od 8:30 zj. do 5 popoldne V nedeljo zaprto CLEVELAND GRAPHITE BRONZE CO (8/7-9-11-21-23-25) Moške in ženske _____________________— Rodney Adams Heating Service Dajte si osnažiti svoj furnez zdaj. Mi popravljamo in zace-mentiramo furneze. Imamo dele za vseh vrst furneze. Inštaliramo tudi nove furne ze ter inštaliramo pihalnike (blowers), instaliramo termostate na furneze za premog ali plin. Ekspertna postrežba na vseh vrst opreme. KE 5461 21601 Westport Aver je stala gostilna pri zelenemu Mušelnu. Nahajalo se je na ti pomol-ski cesti vsepolno takih nevrednih krčrn, v katerih so se mornarji in pomolski delavci shajali in raznovrstne neumnosti uganjali. Tudi so se zbirali na temu kraju najnevarnejši elementi te okoliče ko je nastopila noč z namenom, da se napi-jejo, ali pa dogovore, kje in na kaki način bi se dalo izpeljati kako tatvino ali kaj drugega v to stroko spadaj očega. Gostilna pri zelenemu Mušelnu pa ni bila samo največja, ampak je bila tudi najbolj drugih raznovrstnih iger in prizorov ni manjkalo nikoli. Tudi neki drugi večer se je popolnoma napolnil ta veliki gostilniški prostor, akoravno se ni dalo v njem več dihati, radi pregostega tobakovega dima z vsakovrstnimi gosti tako, da skoro ni bilo dobiti več pri nobeni mizi prostora. Večji del teh gostov pa je obstojal s samih mornarjev vseh narodnosti, vendar pa se je videlo tudi med njimi nekaj j lahkoživcev vseh strok, kateri j se tukaj v San Franciscu sku-, paj shajajo, in ljudi v vsako-j vrstnih oblačilih tako, da bi jih Ko je Brazilija stopila v vojno. — Na sliki je videti prve braziljske čete, ki zapuščajo ladjo v Neaplu, Italija. To so prvi vojaki Južne Amerike, ki so prišli na evropsko bojišče v drugi svetovni vojni. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠKG-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" ■< kateremu je znižana cena Q nI in stane samo: Naročila sprejema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6113 St. Clair Ave. Cleveland,0 PieoSni m vedno najprej pogledajo OGLASE v Ameriški Domovi' in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v teti1 oglašuje. Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči s\° skega naroda in oglašujte svoje blag0 v AMERIŠKI DOMOVINI Izplačalo se 'Vam