Naročnina: Za tuzernstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po dogovoru. SOCIALIST Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedet uredništva in uprave Ljubljana, šelenburgova ulica štev. 0, M. nadstropja. Štev. 13. Glasilo socialistične stranice Jugoslavije Ljubljana, dne 31. marca 1924. II. leto. Nova vlada. Politični pregled. Slovenski iu hrvatski demokratje so podprli Pašiča in sestavili skupno z radikali novo vlado. Mi te rešitve krize nismo pričakovali. Ne da bi računali s takim preobratom v naši notranji politiki, ki bi šel preko tistih sil, ki so ustvarile to državo. Upali pa smo, da bodo te sile z upravičenimi težnjami po samoupravi v večji meri računale in da bodo pustile, da opo-zicijonalni blok praktično poskusi, če more to državo vladati. Taka politika bi v prečanskib krajih, kjer žive SLS, kakor tudi Radičevci od nimba opozicije, ki ji ni treba skrbeti, kaj bo jedla in s čim se bo oblačila, — baš gloriji federalističnih strank škodovala. Mesto tega smo dobili vlado, ki bo poskušala svojo srečo s sredstvom nasilja, _ kar se pri nas ue bo obneslo in bo opozicijo proti režimu le okrepilo, ako je to sploh še mogoče. Mi smo predlagali že v svojem ustavnem načrtu široke samouprave, ki gredo daleč preko znanega Marinkovičeve-ga načrta. Vkljub temu pa smo bili vedno za enoten parlament in enotno okvirno zakonodajo in proti razpaljevanju plemenskih strasti. Zato odklanjamo najodločneje Pašič-Pribičevičevo politiko nasilja, ki se opira na vojaško kamarilo in ne računa dovolj s potrebami iu čustvovanjem naroda. Nismo pa tudi za netenje plemenskega šovinizma, ki je nepomirljiv sovražnik vsake resnično socialistične uredbe družbe. Tako nam ne narekuje samo naša številčna slabost, ampak tudi naše načelno stališče v vsakem slučaju mesto v strogi opoziciji. Ne ta, ne ona meščanska vlada ne daje garancij, da bi se za delavstvo kaj na bolje spremenilo. Kamarila, ki to državo dejansko vlada je zakrknjen sovražnik delavstva. Zato smo doživeli toliko dokazov, da bi bilo o tem odveč izgubljati besede. Treba pa je povdariti, da tudi tisti niso prijatelji ljudstva, ki svoje politike ne ure-de tako, — da bi mogli združeni zatirani sloji skupaj nastopiti proti združenim zatiralcem, — ampak hujskajo jetnike v ječi, da se med seboj koljejo, mesto da bi združili svoje sile za osvobodilno borbo. Kdor deli — ta pomaga zatiralcem na konja. Ali mislite, da bi dobili tako ustavo, kakor jo imamo, da ni podprlo Radičevo hrvatsko plemensko sovraštvo velesrbske politike? Radič je veljal doma za junaka. — ker ni šel v Beograd. Danes pa mora biti vsakemu jasno, komu je to junaštvo koristilo, tudi tistim, ki ne vidijo posebno bistro: Vse Radičijanstvo in tudi njegovi slovenski priveski so ponoven in klasičen dokaz, kako si podajata brezglavi radikalizem brezvestnih demagogov in — reakcija često roke. Za zaprtimi vratmi — se sovražniki shajajo in sklepajo svoje račune na račun ljudske nezavednosti. Kdo je, ki bo šel drugič na led, ko pravi pregovor, da gre še siv-ček samo enkrat na led? Delavstvo je demagogije sito, — zato ker je ostalo vkljub temu, da je šlo deloma za možmi širokih ust, bolj lačno, kakor je kedaj bilo. Zdaj ve, da bo zanj boljše le, ako se trdno združi in ne pričakuje od nikogar čedežev. — Čudežev ni, — le v starih časih so bili. Le v doslednem, trdem delu bomo prebili tudi granit, seveda, ako ostanemo zvesti sami sebi, ako skupno nastopimo in poženemo z bikovko vse, ki so razbili naše organizacije in raztresli našo moč —, in bi radi to delo še nadaljevali. Nainovelie politične vesti. Radičevci * parlamentu. — Opezieija obstrnira proračunu. Beograd. 30. marca 1924. Sobotna seja narodne skupščine je zgodovinskega značaja. Ona je bila ena najburnejših, kar jih je videl naš parlament. Živahno aklamirani od opozicije so zavzeli svoje mesto v skupščini vsi Radičevi poslanci, verificirani in neverilicirani, 65 po številu. Vlada je razpolagala s 127 poslanci, vsa opozicija, skupaj z neverifi-ciranimi Radičevskimi poslanci pa 154. Brez neverificiranib Radičevih poslancev je razpolagala opozicija le z 112 poslanci. Opozicija se je sklicevala na § 6 zborničnega poslovnika, ki daje ne-verifieiranim poslancem pravico do glasovanja o vseh zadevah, ki se rte tičejo izrecno njih verificiranja. Vladne stranke so se sklicevale na zakon o prisegi in dosedanjo prakso, na podlagi katere smejo izvrševati poslanci svoje poslanske dolžnosti šele po verifikaciji in prisegi. Vlada je pustila o tolmačenju tega spora zbornico glasovati, pri čemur je pustil predsednik glasovati le že verificirane Radičevske poslance. S tem je obranila vlada začasno večino in je dala na razpravo proračun. Nato so neverificirani Radičevci zapustili skupščino. Opozicija pa je odgovorila — z obstrukcijo. Nastali so prizori, kak»r smo jih poznali le v dunajskem parlamentu. Seja je trajala pozno v noč. Sele ob 4. zjutraj se je zaključila, ne da bi vladi uspelo uveljaviti proračun. Na tej seji se je jasno videlo, da vodijo iz sedanjega položaja le dve poti: padec vlade, ali diktatura in razpust skupščine. Poincare sestavil novo vlado. Pariz, 29. marca. Francoska ministrska kriza je rešena. Vlado je sestavil zopet odstopivši ministrski predsednik Poincare. V kabinet pa so vstopili po večini novi možje. Albanija bo republik« Atene, 28. marca. Albanski parlament je proklamiral republiko. Spor za Besarabijo. Ruska sovjetska vlada se izjavlja z vso odločnostjo, da se reši vprašanje Besarabije s plebiscitom. Čeprav je brez-dvomno, da je v Besarabiji ogromna večina prebivalstva po jeziku rumun-ska se Rumuni plebiscita boje in ga odločno odklanjajo. Spar med Kitajsko in Rusijo je poravnali. Pogodba glede Mandžurije se v kratkem podpiše. Krajevni odbor S. S. J. v Ljubljani vabi vse svoje člane in somišljenike v političnem okraju Trnovo na sestanek, ki se bo vršil v soboto, dne 5. aprila ob 7. uri zvečer v gostilni g. Sokliča z naslednjim dnevnim redom: 1. Komunalna politika ljubljanske občine. 2. Političen položaj in naša stranka. 3. Razna. Opozarjamo vse člane in somišljenike, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. Nev« vlada. Dne 27. t. m. je kralj potrdil novi kabinet, ki mu ga je predložil Nikola Pašič. Lista je sledeča: Min. predsedstvo: Nikola Pašič, zunanje zadeve: dr. Momčilo N i n č i č, notranje zadeve: dr. Milan Srskič, finance: dr. Milan Stojadinovič, trgovina iu industrija: dr. Hinko Križman, šume in rude: Dragutin Kojič, poljedelstvo in vode: Krsta Miletič, promet: dr. Svetislav Popovič, agrarna reforma: Milan Simonovič, vere: dr. Vojislav J a u i č , prosveta: Svetozar Pribičevič, pravosodje: dr. Prvislav Orisogono, pošta in brzo-jav: Velja V u k i č e v i č, izenačenje zakonov: Marko Trif ko vi č, socialna politika: Nikola U z u n o v i č. nar. zdravje: dr. Slavko Miletič, javna dela: Miša Trifunovič, vojska: Peter P e š i č. Državna podtajnika: V uotranjem ministrstvu: Večeslav W i 1 d e r, v mi-uistrstvu za agrarno reformo: Sretan Vukosavljevič. Nova vlada je sestavljena ua ta način, da so se slovenski in hrvatski demokrati pod vodstvom Pribičeviča odcepih od srbijanskih demokratov pod vodstvom Davidoviča. To bo imelo za posledico, — da bo slovenske radikalije konec, ker se bodo prej ali slej vsi naši demokrati popolnoma priključili radikalom. S tem je napravljen konec nenormalnemu stanju, ko ste se obe veliki srbi jan slu stranki pehali za peščico sloveuske in hrvatske liberalne inteligence, — medtem ko med največjimi slovenskimi in hrvatskimi strankami na eni In srbijan-skimi strankami na drugi strani ni bilo vezi. To je kapljica zadoščenja v grenko kupo pelinu, ki ga nam obeta nov režim diktature in nasilja. Bukareška konferenca. Na pobudo londonske internacionale se je vršila pod predsedstvom delegatov internacionale ss. Fridrika Adlerja in Ceretelija dne tl., 12. in 13. marca t. 1. v Bukareštu konferenca delegatov romunske, bolgarske socialistične in naše stranke, ki naj bi v prvi vrsti likvidirale obtožbe, ki so se dvignile v internacionali proti bolgarski socialistični stranki, ker je sodelovala v vladi Cankova. Konference bo se udeležili poleg romunskih delegatov sledeči delegati bolgarske stranke: ss. Janko Sakazov, Aseu Cankov in Dimitrije Nejkov; našo stranko sta zastopala sodrug Nedeljko Wv»f in Živko Topalovič. V smislu svoje naloge se je konferenca havila najprej z vprašanjem udeležbe bolgarskih sodrugov v vladi. Tozadevno so bolgarski sodrugi razložili svoje stališče: Stambolijskega vlada je bila diktatura kmečkih mas ne samo proti buržuaziji, ampak tudi proti delavstvu. Odpor proti tej diktaturi je bil torej splošen, kljub temu pa ni bolgarska stranka aktivno sodelovala v takozv. protirevoluciji, ampak je bila postavljena pred izvršeno dejstvo, ki ga je stranka sprejela in z udeležbo v Cankovi vladi ublažila Cankov režim. Kakor hitro so se izvršile nove volitve in so se razmere normalizirale, je stranka iz vlade izstopila in se sedaj bori: za pravičen proporcionalen volilni red, občinske volitve, politično amnestijo in svobodo tiska in zbora — za demokratizacijo političnega življenja na Bolgarskem. Bolgarski delegati so tozadevno obširno izjavo z zgoraj označeno vsebino predložili konferenci, ki jo je vzela na znanje in bo izjava predložena internacionali v končno rešitev. S tem je bil dnevni red konference pravzaprav izčrpan. Delegati po so vpo-rabili to priliko in so razpravljali tudi o mnogih drugih perečih balkanskih vprašanjih, glede katerih so se soglasili in je to soglasje našlo izraza v posebni resoluciji, ki se v bistvu sledeče glasi: Hamburški kongres je 1. 1923 sklenil, da naj se skliče posebna konferenca vseh balkanskih soc. strank, ki naj raz-govarja o nacionalnih problemih Balka-ua- Zato je današnja predkonferenca porabila priliko, da se porazgovori o razvoju političnih nasprotij na Balkanu, ki so v poslednjem času neobično povečale vojne nevarnosti. Delegati konstatirajo soglasno, da se imperialističnim velesilam ni posrečilo z mirovnimi pogodbami resnično regulirati težke uacionalne probleme na Bal-kanu. Ravnokar zaključeni sporazum med Italijo in Jugoslavijo je doprinesel do ueke rešitve problema .Jadranskega morja, ali istočasno je zaostril problem Egejskega morja, ki je postal preteč. Jugoslavija je morala ob Jadranu odjenja-ti, ali njeni imperialisti hočejo izkoristiti vsako priliko, da postanejo svobodni pri svojem produciranju proti Solunu. Pri tem jim služijo glasovi o vpadih makedonskih komitašev iz Bulgarske v Jugoslavijo kot dober izgovor. Delegati soglašajo v tem, da je treba z vsemi silami vsako vojno nevarnost odkloniti in to z vsemi silami in so si jedini glede načina tozadevnega dela. V Jugoslaviji in Romuniji bodo socijalisti ne samo razkrinkali vse pojave šovinizma in uradnega imperializma, ampak bodo tudi direktno delovali na zbliževanju in sporazumu balkanskih narodov. Bulgar-ski socialisti pa hočejo to delo olajšati, posebno skrbeti za to, da se v Bulgariji nič ne dogodi, kar bi mogli imperialisti vporabiti za pretvezo kake intervencije v Bulgariji. Skupna skrb vseh strank je makedonski problem. Jugoslovenski socialisti bodo zahtevah amnestijo in pomoč za vse makedonske emigrante, ki so sedaj na Bulgarskem in se ne smejo vrniti domv. Nacionalne manjšine v Makedoniji je treba zaščititi. Delegati so prepričani, da bo preteče nevarnosti mogoče odkloniti, če se naznačeno delo izvrši. Ker bo pa imperializem skušal to delo oslabiti, je pa dolžnost socialističnih strank izven Balkana, da so glede razmer na Balkanu na opre-zi, da ne bi politika balkanskih držav povzročila kake vojne. Zato je tudi konferenca vseh balkanskih socialističnih strank nujno potrebna in je njen uspeb siguren, ker se je že na tej konferenci pokazalo medsebojno razumevanje in soglasje. I uteruacijoBaiisaeija osemurnega delavnika. Glasom vesti iz Londona ima angleška vlada namen predložiti v prihodnjih tednih parlamentu zakonski osnutek, da se doseže s petimi največjimi industrijskimi državami popolen sporazum o 8-urnem delavniku. Anglija, Francija. Nemčija, Belgija in Združene države uaj bi se pridobile za isto« časno vporabo 8-urnega delavnika. — Angleška vlada računa tudi na pristanek konservativne in liberalne 6tranke. Vendar pa bode stališče industrijcev v tem vprašanju odločno proti načrtu delavske stranke. Oni so mnenja, da ima nemška industrija pri enakem delovnem času, enakih mezdah in enakih davčnih bremenih v njeni mnogo dela-zmožnejši organizaciji in v pogledu prehoda k znanstvenemu vodstvu obratov precejšnjo prednost pred angleškimi podjetji iste branže. gleda, da spravi otroka čimpreje do kra- in uradniškim otrokom i'/.šolanje, vpije- na. ('etudi slabega hi grenkega. In trgo- p ravno oni, ki zabavljajo nad svojim vina je take ljudi sprejemala, zato, ker osobjein; vse gre ua naš račun! boljših ni dobila. Boljših pa ni dobila. Res je. vprašanje nezaposlenih trgo v - kei- jih ni hotela plačevati. Poglejmo skih nameščencev zalvteva nujne rešitve, plače onib. ki služijo po trgovskih pisar- Resno bo treba razmišljati, da se uvede- nah. Žensko osobje začenja z ti00 K, če jo tečaji za dopolnilno izšolauje trgov- ue kur zastonj. In precej mora že zdreg- slcih hastavljencev, dodatnega šolanja niti hlač in obleke po trgovskih kontor- pa se bo mogel udeleževati nezaposleni, jih oni, ki ima K 3000 mesečne plače, brez lastne krivde nezadostno usposob- Na eni strani slabo plačani družinski ljeni trgovski nastavljenec le tedaj, če oče, na drugi strani slabo plačana me- bo za časa šolanja oskrbovan in preživeta v trgovskih pisarnah, oboje gotovo Ijan. neprimerno za dobro kvalifikacijo tr- Kapitalističnemu izkoriščanju je do- govskega osobja. prinesel vajenec zadostnih žrtev že s Ko pa se zahteva, da naj bodo učni tem, da je za gospodarjev profit garal, pripomočki zastonj, ko se zahteva, da za očetove denarje pa hlače iu Čevlje naj se omogoči nadarjenim deldvskim trgal. Burna seja mariborskega občinskega sveta. Balkanski Predvojne socialistične stranke na Balkanu «o imele v svojih programih zahtevo po federaciji vseh balkanskih držav. Ta zahteva je v programih balkanskih socialističnih strank tudi po vojni ostala. Vendar- pa posamezne bal-ifcnske socialistične stranke po vojni vslecl obilega dela v domačem delavskem pokretu in vsled notranje političnih razmer v posameznih državah niso posvečale do voljne prSUtl?®" pSIIjivosil zunanje političnim balkanskim problemom in tudi med seboj niso vzdržavale tiste potrebne veze, ki garantira jedna-ko gledanje in delo na vprašanjih internacionalnih problemov. Tozadevno je šele z ustanovitvijo londonske internacionale vstvarjen pokret, ki ga pozdravljamo. Hamburški kongres internacionale 1. 1923 se je bavil z balkanskimi problemi in dal iniciativo za sklicanje konference balkanskih socialističnih strank. Taka konferenca je nujna in bo, kadar se obdrži, ogrotiihe važnosti. Na Balkanu je nagroniadeno toliko opasne-ga netiva za vojske, da zamore samo sporazumno delo balkanskih socialističnih strank vstvariti protiutež proti tem grozečim vojaškim zapletljajem. Poleg tega bi zamogla socialistična internacionala samo na podlagi sporazumnih smernic balkanskih socialističnih strank uveljaviti svoj vpliv v velikem svetu v pravcu ohranitve miru na Balkanu. Vsled dejstva, da je danes angleška delavska stranka, ki pripada londonski internacionali, ua vladi, je zasiguran internacionali tudi primeren, če ne odločilen vpliv, na miren tok dogodkov na Balkanu-, to pa seveda le, če je meddržavni stik in sporazum balkanskih socialističnih strank dosežen. Med posameznimi socialističnimi strankami pa v zadnjih letih ne le ni bilo vezi, ampak nastopila so celo nesoglasja, ki so vsak uspeh balkanske konference socialističnih strank skoro onemogočale. Tozadevno pa je vstvarila balkanska predkonferenca delegatov rumunske, jugoslovanske ter bulgarske stranke, ki se je vršilk dne 11., 12. in 13. marca t. 1. pod predsedstvom delegatov londonske internacionale važen preokret. 1/. poročila o delu te konference, ki ga prinašamo na drugem mestu, razvidimo, da so razna obstoječa nesoglasja posebno med našo in bulgarsko stranko odstranjena in da je atmosfera za ugoden po- probleml. tek balkanske konference delegatov vseh balkanskih socialističnih strank razčiščena. V internacionalnem pogledu je najvažnejši problem Makedonije m problem jugoslovanskih imperialističnih teženj proti Solunu, ki jih bo morala ta konferenca rešiti. Ta dva problema tvorita večno vojno nevarnost, zato mora naše delo biti usmerjeno v tem pravcu, ■WW"II promsmt mitu« resijd. iVlakedonija, ki pripada večjim delom naši državi, ima v nacionalnem oziru še popolnoma neodrejeno prebivalstvo in problem Makedonije ue obstoji kot nacionalen, ampak kol socialno - gospodarski problem. Iz tega vidika ga bo treba rešavati kot vprašanje naše jugoslovanske politike, pri čemur mora biti seveda makedonskemu prebivalstvu za-sigurana ista samouprava, kot jo mi zahtevamo za vse prebivalstvo države. Posebno je važno vprašanje povratka makedonskih beguncev, ki so sedaj v Bulgariji in katerim naša vlada ne dovoljuje povratka v Makedonijo. Ti begunci, katerih je kakih 300.000, tvorijo kader, iz katerih se rekrutirajo komita-ši, ki vpadajo v Makedonijo. Te vpade pa naši jugosl. šovinisti in imperialisti vporabljajo za pretvezo, da groze Bulgariji iu da lahko vsak hip zasedejo del Bulgarske, češ, da se hočejo zavarovati od teh napadov, v resnici pa zato, da napravijo izpad proti Solunu. Brigu naše stranice mora zato biti, da zahtevamo od naše vlade, da dovoli vseiu izbeglicam povratek v njihovo domovino ter da jim da pomoč v denarju, da živine in orodja — potem bo makedonsko vprašanje na poti k zdravi rešitvi. Imperialistične težnje Jugoslavije proti Solunu, ki so reakcija na italijanski imperializem ob Adriji pa bo treba ubiti s tem, da najde naše gospodarstvo možnost neoviranega trgovanja preko Soluna i pokraj obstoječih državnih mej, dokler ne pride uresničenje federacije balkanskih narodov. Na vsak način moramo posvečati tudi mi vsem tem vprašanjem dovoljno paznost, zavedajoč se, da je socializem poklican urediti ne samo1 notranji družabni red posameznih društvenih organizmov, ampak vstvariti tudi smotreno in mirno sožitje teh organizmov. Zato moramo vsem, posebno bližnjim, meddržavnim vprašanjem posvččati vso pozornost. * V sredo, dne 26. marca je imel mariborski občinski svet sejo, ki je bila morda najbolj viharna, kar obstoja naš občinski svet Kakor- je širši javnosti znano, se je ustanovil takozvani nacionalni blok vseh slovenskih strank, katerega hrbtenica so — klerikalci, in takoj se je ta demokratsko - klerikalna mešanica skušala uveljaviti. Župan je otvoril sejo okoli tričetrt na 20. uro ter imel najprej posmrtni govor za pokojnim sodr. Bukšekom ..., na kar je pozval občinske svetovalce, naj jima zakličejo trikratni slava, kar se je zgodilo. Nato je župan poročal, da je mestna občina zopet eno pravdo zgubila in sicer v zadevi lastninskih pripadnosti poslopja bivšega nemškega ženskega učiteljišča na Zrinjskega trgu, katerega si sedaj lasti mestna občina. Vladni komisarji po prevratu, ki so marsikatero skuhali mariborskemu prebivalstvu, so tudi tukaj napravili nekak »revolucijonareiic čin s tem, da so napravili sinekuro za enega ravnatelja, to je: državno žensko učiteljišče so ustanovili — ue iz stvarne potrebe —, saj je eno tako učiteljišče že postojalo in poleg tega še eno pri nunah, — ampak zgolj za to, da je njih pristaš, mogel postati ravnatelj! Moramo naglasiti, da je v teni poslopju ljudska in tudi državna trgovska šola in da mesto Maribor silno trpi na pomanjkanju šolskih prostorov. Fred vojno se je vsakih 5 let zgradilo po eno šolsko poslopje, sedaj pa se že več ko 10 let ni zgradilo nič in povrh tega ima od prevrata sem policija eno celo šolo okupirano za svoje urade. Mestna občina si tedaj lasti omejeno šolsko poslopje, ker ji tudi po določbah pogodbe med nekdanjim društvom, ki je to šolo zgradilo v zgolj nemško uacijoualne svrhe iu mestno občino, kateri ima poslopje pripasti, ako neha biti to, za kar je bilo namenjeno. To pa je nehalo biti." Sodišče je razsodilo, da se ima .»zopet upostaviti prejšnje stanje*! Kaj se ima zopet upostaviti ? Župan je prosil dr. Leskovarja kot zastopnika mestne občiue v tej zadevi, naj on poroča. In glej čudo! Že pri tej zaderi se je moglo opaziti, kako učinkuje — nacijonalni blok. Ravno v tej zadevi so bili še pred enim letom med demokrati in klerikalci silno vroče debate, ko se je šlo za gosp. Voglarja in po tem je storila »Straža*.še svoje, sedaj pa največja mirnost. Leskovar je plesal po jajcih in ni vedel, kaj bi. Samo je rekel, da razsodba ni pravilna iu po njegovem mnenju itd., bi bilo pri procesu vstrajati. Še večje presenečenje je bilo, da so se demokrati temu udali. Nič več ni bilo to narodno in strankarsko vprašanje. Sodrug Bahun je kratko naglasil stališče naše stranke. Rekel je: Čudim se, da je že zopet naša mestna občina zgubila pravdo. (To je dr. leskova rja silno razburilo. Napravil je neumen medklic: Bomo pa Bahuna napravili za advokata, pa bo on zastopal občino!) Medklici; Saj ni nikogar imenoval! S. Bahun je izjaviL da mestna občina ue sme ustaviti pravde, sicer mora ljudska šolu ven, česar mi ne pustimo. In sedaj se je zgodil čudež: Vse strau-ke, torej tudi demokrati so glasovale za nadaljevanje procesa. Potem je župan poročal, da je sklical dne 6. marca anketo o brezposelnosti, katera se je havila z vprašanjem, kako odpomoči temu zlu. Bilo je tozadevno stavljenih več predlogov in nasvetov. Med drugim je bila sprejeta zelo obširna resolucija, v kateri se zahte- va, da naj vstvari v prvi vrsti država takšne predpogoje, da se bo moglo čim več delavstva zaposliti, kpr dela je itak dovolj. Pa tudi občina mora storiti svoje. Pred vsem pa je občine moralna dolžnost, da na kak način pomaga materi-jelno vsaj onim brezposelnim, ki so v občino pristojni ali pa ki že delj časa stalno bivajo v njej. Klub občinskih svetovalcev socialistične stranke je stavil v to svrho predlog. Občinski svet sklene: Mestna občina mariborska pobira od 1. aprila 1924, občinsko doklado na uvoženo pivo na mesto dosedanjih 50 Din 100 Din od hi. piva. ki se uvozi v mesto. Ta predlog zasleduje dva namena : prvič dobi mestna občina 80.000 Din novih dohodkov, katere porabi v to, da da onim brezposelnim v mestni kuhinji hrano, ki so v Maribor pristojni, ali pa, če bivajo tukaj vsaj tri leta stalno. Drugič pa ta predlog zasleduje se en smoter in ta je, da se domačo iudusti-ijo ščiti, s čimur se ob enem ščiti delavec pred brezposelnostjo, kakor je to slučaj v Zagrebu iu Ljubljani. Obč. svetnik N. S. S., gosp. Roglič, sedaj blokaš, se je prvi oglasil k besedi in je nastopil proti predlogu, češ, mi hočemo s tem ščititi inozemca pred domačini jugoslovanskimi podjetji. On je za to, da se predlog izroči pristojnemu odseku, da ga preštudira. Roglič pravi, da je Gotz Prus, med tem ko je Delniška pivovarna v Laškem slovensko podjetje. Sodrug Bahun je na kratko predlog utemeljil, povdarjajoč, da je odpomoč nujna, da pomeni RogliČev predlog zavlačevanje, če ne naravnost onemogočenje. Glede naglašanja, da je GotzoVo podjetje inozemsko se gosp. obč. svetnik Roglič moti. Gotz je res Nemec, ni pa inozemec, saj je tvrdka še 92 let v Mariboru. Razven tega ni važno to, če bi tudi bil gospodar inozemec, saj ne gre za njega, marveč gre za množico ljudi. Najmanj 90% delavcev je slovenske narodnosti in so po večini tukaj doma. Tudi ima podjetje v mestu vedno večje upravne stroške kakor n. pr. ono v Laškem, ki je, kakor je nam znano, eno najbolj brutalnih podjetij proti delavcem. Tudi trditev, dri je to >naše domače* podjetje, ne drži, saj nam je znano, kako je s tisto proslulo nacijonalizacijo, ki je samo pesek v oči. Podjetje je faktično danes v nemško-judovskih rokah. (Medklic: To ni res.) Bahun; To je res. To smo čitali v vseh vaših listih. Demokrati in narodni socijalci ugovarjajo. Dr. Jerovšek jim sekundlra. Bahun: Gospodje! Predlog smatramo kot nujen in popolnoma upravičen. Brezposelni silno težko čakajo, a ua drugi strani je naša dolžnost, da našo industrijo ščitimo, ne v prilog podjetnika, marveč delavcem, kakor to delajo tudi drugi. Ce bi hotel demagogijo uganjati, tedaj bi predlagal, naj obč. svet dovoli 300 do 400.000 Din, ker pa vem. da se mestna občina ne nahaja v dobrem položaju, zato predlagamo to, kar je upravičeno in mogoče ter hitro izvedljivo. Na to govori trebuhasti Jerovšek, kateremu se pozna, da trpi radi brezposelnosti ter pravi, kakor vedno, kadar gre za revno ljudstvo, da se tako ne mudi. češ, če so brezposelni tako dolgo lahko čakali, zakaj ne bi še. Očividno se čutijo sedaj klerikalci silno ojačeni, ko imajo že pred občinskimi volitvami 14—15 mandatov — v žepu. Jerovšekovo utemeljevanje je v tem, češ, saj ue vemo, če je to in to res, kar vi pravite, če druga mesta pobirajo davščino na tuje iz- Trgovski nameščenci. V vrstah trgovskih nameščencev vlada ves čas po vojni občutna brezposelnost. Brezposelnost ni prenehala niti v časih najboljše in najugodnejše konjuk-ture in umevno je, da je tem silnejša sedaj, ko krčijo vsi podjetniki svoje obrate in reducirajo vsi obrati svoje osobje. Trgovski tovariš, glasilo trgovskega društva »Merkur*, posveča precejšnjo pažnjo dobrim in upotrebljivim trgovskim nameščencem. Iz dosedanjega pisanja tega glasila pa je razvideti, da vidi Trgov, tovariš vzrok brezposelnosti trgov, nameščencev tudi v nezadostni izobrazbi in ne popolni Izučitvi. Seveda napravljajo takoj povsem napačen, stvarno neutemeljen sklep: trgovski name- ščenci so krivi, da se svoje stroke niso zadostno izučili, svojemu poklicu ne zadostno priučili. V trgovski stroki razlikujemo dve vrsti uslužbencev: uslužbenci, ki sr) zaposleni v trgovini in uslužbenci, zaposleni v jfisarni. Uslužbenci, ki so zaposleni v trgovini morajo imeti učno izpričevalo, torej dokaz, da so se svoje stroke izučili. In, kakršnega pouka je bil deležen vajenec, takega moža postavi trgovski pomočnik. Zato se kaj čudno sliši, če hočejo sedaj vzajemno, to je v lepi harmoniji med delodajalcem in delojemalcem tožiti nad današnjim trgovskim osobjem. Krivda nezadostne kvalifikacije trgovskih pomočnikov, o kateri govore v harmonični zajednici z delodajalci živeči trgovski nastavijenci gre na račun delodajalcev. In, če sedaj prihajajo do spoznanja, da je dosedanji način učne dobe napačen, tudi napredku in razvoju trgovine škodljiv, tedaj morajo najti tako zdravilo, ki bo korenito odpravilo neprimerno izučenje trgovskega vajen- ca. Seveda: s tem zdravilnim mazilom mora Trgovski tovariš mazati in namazati trgovce, ne pa pomočnike, ki so postati žrtve brezvestnosti svojih učnih gospodarjev. Naj se učnim gospodarjem pove: vajenca vzemi v trgovino /.ato, da postaviš v gospodarsko življenje uporabljivega iu koristnega, ne pa izrabljenega in nadležnega člana. Vajenec ne sme biti za časa svoje učne dobe — hlapec- Če bi uveljavil Trgovski tovariš pri trgovcih, ki sekundirajo trditvam o neuporabnosti trgovskih nameščencev z izredno, židovsko zgovornostjo, bi spoznal, da bi pomenilo učno izpričevalo res izpričevalo o usposobljenosti in upotrebljivosti ue pa samo izpričevalo, da je prestal vejenec triletno hlapčevanje za interese na izpričevalo podpisanega gospodarja. Onim, ki govore o slabi kvaliteti trgovskih uastavljencev, ne bo škodovalo, če razmišljajo tudi o tem, zakaj se tako pogosto dogaja, da učni gospodar izučenega vajenca takoj odpusti. Odpusti izučenega vajenca, pa sprejme v službo dragega pomočnika, to napravi učni gospodar zato, ker ve, da svojih obveznosti do vajenca ni izpolnil in vajenca v stroki ni izučil. Tudi nameščenci v trgovskih pisarnah pravijo, da niso dovolj kvalificirani. Tudi njim očitajo, da bi morali več vedeti, več nuditi, da bi potem tudi trgovina cvetela in da bi potem lahko zahtevali za svoje pošteuo delo pošteno plačilo. Kako je pri teh nastavljencili? Pretežni del teh nastavljencev se rekrutira iz revnih, delavskih in uradniških slojev. Nezadostne mezde, plače, ki jih prejemajo rodbinski očetje. Izključujejo, da bi. mogli šolati svoje otroke v oni smeri, kot bi sami želeli. Družinski oče >8 O C I A L I 8 Tc StMft *. delke iu koliko bi to neslo Itd. Sami so-Lizmi. Nato je oiokaška veCina. odtdonua nujnost preUloga v. dve mi glasovi veči-ne. Brezposelni pa laiiko čakajo, kakor pater Jerovšek in njegovi bratje v Kristusu. Po tem je župan prečital interpelacijo našega lduba na župana kot predsednika mestnega šolskega sveta radi brutalnega postopanja kateheta patra Gabriela Planinška. Interpelacija se med drugim glasi: V soboto, dne 'tl. marca je povodom verouka na nemški šoli, pater Gabriel vprašal neko deklico, če je bila zadnjo nedeljo pri maši. Otrok je odgovoril, da ne. .Nato je pater začel silno rohneti ter zmerjati otroka in stariše, z besedami: Du Schvvein, ihr Oberschweine, ihr lebt wie die wildeu Tiereitd., ter je otroka dobesedno,,'sunil skozi vrata iz šole. Otrok se je prijokal domov brez pokrivala in brez plašča. Pri tem se naglasa, da je omenjeni pater silno surov in da takšno postopanje ni nič redkega pri njem. Tozadevno je že napravljen zapisnik. Ko je župan to vprašanje prebral, je vprašal, če se naj o tem razpravlja. Oglasi se obč. svet. sodr. Bahun in hoče govoriti, toda dvigne se tudi ob enem g. duhovnik Jerovšek, ki se ne zna premagovati ter ga večkrat sveta jeza premaga, ter protestira proti temu, da bi se radi tega debata vršila, 'roda sodvugi se ne dajo ugnati v kozji rog in ugovarjajo, toda Jerovšek začne kričati na vse grlo in pravi, da slavi predlog, da se o tem škandalu ne sme govoriti. Bahun: Vaš predlog je od muh, mi si ae damo od klerikalcev predpisovati} kdaj bomo govorili iu kdaj ne in nadaljuje. Ko omeni s. Bahun, da socialisti niso malenkostni in da ta pater že dolgb uganja najgrši teror in orgije nad našjjji mi otroci. Bil je slučaj, ko je pater tako dolgo kričal nad otrokom, da je omedlel, na kar se je zverinski pater še le zavf-del. kaj je povzročil in se je čutil v z*; dregi. Ko je ta slučaj govornik navede^ je pater Jerovšek padel iz ravnotežji ter začel silno vpiti, s čim je hotel Ba* kunu onemogočiti nadalje govoriti. Kc-kel je, da je lo laž. kar se patru očita iu da on jamči, da se ne bode patru nič Kato zgodilo in ne bo imel nobenih posledic. Sodrugi so živahno ugovarjali ter protestirali proti klerikalni predrznosti. Bahun: Pater ne sme več šolskega praga prekoračiti, to zahtevamo, sicer bo delavstvo poseglo po samopomoči. Demokrati iu narodni socijalisti so cel čas mirno gledali in niso niti z eno besedo protestirali proti najnovejši inkviziciji, nasprotuo. Roglič se je še škandaliziral ne proti klerikalcem ampak proti socijalistom. Končno so klerikalci hoteli napraviti eksodus in so začeli pobirati svoje suknje in klobuke, kateremu vzgledu so tudi demokrati, narodni socijalisti takoj sledili. S tem so hoteli nas kaznovati, če bi preprečili sejo. In polovica blokaške gospode je že bila pri vratih ali zunaj dvorane, na kar je sodr. Bahun s zdvignjeno pestjo obrnjen proti demokratom zaklical: Vi tam, dobro si to zapomnite!!! In to je pomagalo. Demokrate je vendar malo vest spekla in so 8e sunili nazaj proti svojim sedežem. Nato tudi cicibambuli in glej ga zlomka ... tudi klerosi so se spokorjeno urinili, ker so vedeli, da bi tudi brez njih šlo. O demokratska naprednost -r v kakih skošnjavah je bila in — še bo v klerikalnem bloku. Vse je humbuk, vse je laž in nič pristnega. Pripravljeni so za skledico leče izročiti klerikalcem vso slovensko kulturo. Žalostna ti majka o slovenska demokracija. Za borih 5 občinskih mandatov je mariborska demokracija pripravljena se do nagega sleči in vreči se Leskovarju kakor vlačuga v naročje! Kar smo na tej seji opazili, je bilo to, da je stari in častitljivi borec za narodne ideje dr. Rosina Izostal od seje in reklo se nam je, da bo težko več prišel. On gotov® ne more tega preboleti, kar so- storili demokrati, da so se tako sramotno prodali klerikalizmu, ki nikoli ni dominiral v Mariboru. * vesti. Kaj poročaj« >ESloren»kemu Narodu« iz Beograda? »Slovenski Narod< piše, da je v Beogradu v političnih krof gih razširjena vest, da namerava vlada v najkrajšem času razpustiti sedanji ob* činaki svet ljubljanski ter poveriti občinsko upravo začasnemu vladnemu komisarju, ki bi naj pripravil vse potrebno za nove občinske volitve. — V Ljub; ljani pa je razširjeno pri vseh ljudeh, ki imajo trohico političnega razuma, prepričanje, da bi taki nasitni 'ukrepi, rodili tak protiodpor. da bi ne želi pričakovanih rezultatov." Tudi veliki župan Sporu pade! »Slovenski Narod« napoveduje, da pride na mesto velikega župana Šorna demokratski kandidat za to mesto, dr. Vilko BaftiČ. j ........«— — ttafomme. Na svojem zadnjem kongresu je Ber-not zagrozil, da bi mogla pristopiti njegova stranka - tudi k 3. internacionali. Seveda — je pristavil, — bi se morala 3. internacionala paej poboljšati in sprejeti glavna Bernotova načela. Ker obstoja med političnimi metodami Napreja id Glasa Svobode ozko sorodstvo bi se bilo mogoče glede načel in taktike najlažje pobotali. Združena 3. internacionala hi blatila iu zmerjala, kar se da. Težje bo ’ spraviti dr. Lemeža In Beruota. Reruot je bil vedno proti enotni fronti, Lemež pa za njo. Preko teh težav se bo dalo priti težko na dnevni red, - ne da bi se na to ali ono stran pobotali, — kar mi zaman svetujemo in zagovarjamo. Iu /, Jakom Žorgom se je še težje sporazumeti, ko z nami, ki še za roparske \ iteze kak — -dinar odrajtamo. Ali pa bo tieba resno misliti na to, da se ustanovi četrta internacionala s sedežem v Krškem? To bo edino prava internacionala, ker na Krškem nimajo toliko osovražene zelene mize, ampak samo eno navadno rujavo mizo. Gospod Rogli* pere zamorce. Na anketi radi brezposelnosti je sodrug Eržen med drugim naglašal, da je hotel nas klub občinskih svetnikov v Mariboru, d« bi zgradila mestna občina dve delav- ski kuhinji, v katerih bi mogli dobiti, ne le delavci kot taki, marveč vsi ubogi ljudje po ceni dobro in zadostno hrano. Temu pa so gotovi gospodje silno nasprotovali iu je neki gospod pri razpravi o omenjenem predlogu, celo po mizi udaril rekoč* za take kuhinje ne bom nikoli glasoval.c Iu glejte čudo: Gospod tovarnar Roglič se je čutil prizadetega tei' je opravičeval takratno postopanje buržoazije v občinskem svetu, češ, »ta-krat nismo mogli glasovati za tak predlog, ker takrat ni bil umesten (!) in ker se je zahtevalo, po tistemu predlogu tako velike kuhinje, da bi se v vsa-ki kuhalo za 1000 osel). Sicer pa ni res, da bi bil kateri gospod po mizi udaril.« K temu moramo pripomniti, da se je zahtevalo po predlogu soc. kluba, naj bi se v vsaki kuhinji kuhalo za 500 oseb, tedaj v obeh za 1.000. Pač pa bi naj bile kuhinje tako velike, da bi bilo mogoče, po potrebi v vsaki kuhati tudi za 1000 oseb. K temu moramo še pripomniti, da so imeli gospodje priliko staviti spre-minjevalne predloge in bi bili lahko zgradili tedaj tudi manjše kuhinje. Seveda se je tudi predlagalo, naj bo v prvem nadstropju čitalnica. Ampak gospodi je vse to takrat smrdelo. Prvič bi delavci postali neodvisni od raznih gostilničarskih pijavk, ki jim xa drag denar nudijo največkrat slabo in premajhno hrano in drugič ne bi delavci izdali toliko za pijače. Potem bi marsikateri delavec imel priliko čitati, ki je sedaj nima, to je vse vedel dr. Leskovar, ki je takrat po mizi vdaril ter rekel, da ne bo nikoli za take kuhinje glasoval. Leskovar je vedel pravilno oceniti tako napravo, po kateri bi bili mnogi njegovi volilci oškodovani neposredno in posredno pa tudi klerikalna stranka, ki je navezana na nevednost ljudstva. Leskovar je takrat cinično naglašal, da je stvar fabrikantov in ne občine, da skrbe za prehrano delavcev. Vse to nas sicer ni iznenadilo, ampak iznenadilo nas je to, kako pride gosp. Roglič do tega, da pere zamorca, zakaj se tam praska, kjer ga ne srbi. Toda, ko se zmislimo na volilni blok, tedaj nam je to takoj jasno. Narodni socijalisti, raz- redni lwj — v »Novi Pravdi« — seveda, potem banke, klerikalci, kapitalizem, vse to je mogoče. Mi smo sicer gospodu KuglUn hvaležni, ko pravi, sedaj ko se zbližajo volitve, da je bil predlog dober, samo takrat, to je bilo leta \9i'£ —- neumesten! Zakaj? Ali ni bilo še takrat draginje ali pa je bilo še takrat daleč do občinskih volitev? V prihodnji številki bouio prinesli nekaj klerikalnih računov o procesu llinterleehnerca — Mestna občina. To zahteva očividno >StražaTabor« se bo baje ločil od »Mar-burgarcer in se bo priklopil »Stražk. Vse skupaj bo požegual g. Jerovšek. Orjunn in Marijine device bodo skupno delale za zmago. Vloge so že razdeljene in načrt-je v vsej podrobnosti izveden in izgotovljen. O tem elvkftjo vrabci po vseh strehah rn vsak otrok to že ve, samo eden tega še ni vedel. Ta, Bog mu pomagaj, ni noben d ing, kot sam gospod Ivan ftkrjanc, predsednik Zveze J. Z. v Mariboru. Ta gospod očividno ni vedel, zakaj je bil ta protidraginjski shod pravzaprav sklican, sicer bi ne bil napadel klerikalnih poslancev, zlasti železničarskega tajnika Žebota, češ, da ta ni nič storil za železničarje, ampak je samo pomagal sebi iu drugim poslancem du visokih dijet. »Straža« radi tega silno napada gospoda Škrjanca ter mu grozi, da bodo vsi »mnogoštevilni S. L. S. železničarji izstopili iz njegove črede. In glejta: nikogar ni, ki bi branil g< škrjanca, niti »Tabor«, ki mu je sicer vedno priskočil pod roko, ga sedaj ne brani, niti kdo drugi. Da. da, to je razumljivo'. Gospod Škrjauc bo moral iti v Cauosso, ker je tako nerodno pljunil v skledo blokaške gospode. Očividno je premotila gosp. Škrjanca pisava ljubljanskih listov, ki se naravnost po mesarsko mrcvarijo, med tem, ko je dobil mariborski »Tabor« iz Ljubljane nagobčnik in ne sme pod nobenim pogojem napadati »Straže;. Uredniki pri »Taboru« to že vedo in se tudi točno ravnajo po navodilih od zgoraj. Zato opozarjamo gosp. škrjanca, da je sedaj med demokiati, narodnimi socialisti, radikali in klerikalci, takozvaui volilni »Burgfrieden«, katerega ne sme nikdo nekaznovano motiti. Nedeljski shod je bil samo nekaka overtura, samo Uvod, da se pokaže kako cela reč harmonira.' »Akcija« je seveda doživela nesmrten fiasko. Ne zato, ker jo je gosfcod škrjanc nevede kvaril in tudi ne zato. ker je sneg padal, pač pa za to, ker je celi aranžma bil pristen, ker je imel drug smoter in ker so sodelovali lujdje, ki sami draginjo delajo. Poročilo o delovanju društva za gojitev treznosti. Društvo za gojitev treznosti v Ljubljani je bilo ustanovljeno dne 18. dec. 1928. Lastna pisarna, v kateri posluje začasno ena moč po 3 ure na dan, je pričela poslovati dne 10. jan. 1924 v invalidskem domu v Ljubljani. V odbor so bili izvoljeni: predsednik: dr. Katičič Vladimir, sanitetni šef za Slovenijo; L podpredsednik: dr. Gor-šič Franc, načelnik oddelka za socialno politiko v Ljubljani; II. podpredsednik: Kalan Janez, duhovni svetnik; tajnik: dr. Pirc Ivo, zdravstveni nadzornik; namestnik: Berdajs Josip; blagajničarka: Viktorija dr. Kraigherjeva; namestnik: dr. Lubec Milko, vladni svetnik in odbornik brez mandata Ašič Makso, cand. inž. Društvo, katerega cilj je splošna treznost slovenskega ljudstva, je popolnoma nadstrankarsko in njegovo delo zgolj vzgojnega in humanitarnega značaja. Udejstvovati se je začelo najprej z organizacijo poljudnih predavanj po celi Sloveniji. Kot predavatelji bodo nastopali zdravniki, pravniki, učitelji, duhovniki, uradniki in ročni delavci. Pre- davanju bodo pojasnjevalni s kiuemato-grafičnimi in skioptičnimi slikami. Izdalo se je v samozaložbi več tisoč dvobarvnih lepakov in letakov, katere bo ra/.posialo v propagandne svrhe vsem solarn, župnim uradom in železniškim stanicam v Sloveniji. Rednim sejam — katerih je bilo do-sedaj 10 — se je pritegnilo kot sosveto-valce zastopnike raznih državnih oblasti, strokovnjake javne uprave, socijal-nega vprašanja, trgovske in industrijske vede, vinogradništva in kmetijstva, zastopnike kulturnih, prosvetnih in gospodarskih organizacij. Pri razpravah se je razmotrivalo tudi o tem, kako omejiti uadšteviine gostilne iu to le one, ki ne odgovarjajo zdravstvenim predpisom, ki ne nudijo gostom tudi hrane in take, ki narod, zlasti ubož-ue sloje, zdravstveno, moralno in gmotno upropaščajo. Posebno pažnjo se bo posvetilo tudi vinogradništvu, ki naj se ga reducira posebno tam, kjer ni dana rentabiliteta in kjer ni absolutnih vinskih leg. To pu se mora zgoditi na tak način, da ne bodo prizadeti pri tem utrpeli gmotne škode. Skrbelo se bo ie poeebuo: 1.) da se dvigne izvoz domačega vina in omeji ali celo prepove uvoz tujega 2.) da bodo vinograduiki posvetili večjo pažnjo kvaliteti iu kvantiteti pridelka; 3.) da se omogočijo kmetom moderne sušilnice sadja, ki bi jim donašale dovoljui dobiček; . 4.) da se kar na j višje obdavčijo žgane in opojne pijače in 5.)- da se strogo izpolnjujejo gostilui-ško-policijski predpisi, posebno v kolikor se tičejo davanja opojnih pijač osebam pod 16_Mom starosti in najsilri bili v spremstvu starišev. Z onrom iif zadnjo točko so prejeli društveni zaupniki po celi Sloveniji tozadevna navodila. Društvo je odposlalo že okoli 50 vlog na razne oblasti v Ljubljani in Beogradu iu že prve rešitve teh vlog so mu porok, da bo njegovo delo našlo tudi v širši javnosti umevanja in sodelavcev, ka-lerim pijančevanje našega ljudstva ne more biti in tudi ni več postranska stvar. Ljubljana, 7. marca 1924. PTU.TSKA KRONIKA. Kriza v tovarni »Petovia«. Pretekli ponedeljek so v tej tovarni skrčili obrat iu sicer tako, da se bodo posamezni oddelki vsak teden vrstili. Vodstvo tovarne pravi, da bo obratovanje skrčeno samo tri tedne iu da je temu vzrok popravilo strojev, lzgleda pa, da je vzrok krize v pomanjkanju obratnega kapitala, kai se godi v marsikaterem podjetju. Bati se je, da bo kriza trajala dalj časa in da bo ‘200—300 delavcev, ki so v »Pe-toviji« zaposleni, povečalo armado brezposelnih. Našli so ga. V bližini Steinklanber-jeve tovarne v Pragerskem so našli pogrešanega kmeta Napasta iz Strazgojn-cev, o katerem se je svoječasno govorilo, da je bil umorjen. Ker je imel pri sebi uro in denar, je skoro gotovo, da je Napast v pijanosti zašel in padel v lužo ter tam zmrznil. Pripravimo se za L maj. Vsem so-drugom in zaupnikom priporočamo, da se pripravijo za praznovanje prvega maja. V kratkem se bo vršilo zborovanje, na katerem se določi vspored praznovanja. na kar sodruge že sedaj opozarjamo. Ptuj. Kakor smo že zadujič na kratko poročali, se je vršilo tukaj dne 23. marca zborovanje obrtnikov iz ptujskega okoliša. Zborovanje je bilo precej dobro obiskano, čemur se je pri indiferentnosti malega obrtništva čuditi. Vodil ga je celjski g. Rebek. Referat o davkih je bil precej zanimiv, pokvaril pa ga je drugi referent g. Božič, gostilničar iz Celja, ki je prišel z običajnimi jere-mijadami, kako se gostilničarjem slabo godi, ker morajo največje davke plačevati. Referat o obrtnih kreditih je bil prav dober. Nesrečen pa je bil oni o zavarovanju delavstva, ki ga je imel g. dr. Pless iz Ljubljane. Govornik je pledirat za to, da se spremeni zakon na ta način, da bodo delodajalci kolikor mogoče razbremenjeni. Kritiziral je poslovanje okrožnega urada v Ljubljani, pa zelo nestvarno. Trdil je znano trditev, ki je že bila večkrat ovržeaa, o velikih uprav* nih stroških iu velikih plačah uredništva. Bil je za to, da se v Sloveniji usta- ■ovi vsaj še dva okrožna urada, kar bi upravne stroške zmanjšalo... V prvo pa je potrebno, da se uredništvo sedanjega urada decimira v smislu predlogov, ki so jib industrijci že enkrat stavili, ki pa je bil po osrednjem uradu ovržen. Ker — kakor je rekel — kaj pomaga, če n. pr. ustanovimo v Celju nov okrožni urad, pa se sedanji uradniki iz Ljubljane tja premeste? Ja, gospodje, to je bolezen, ki Vas muči. Vam ne gre za upravne stroške, ampak za gonjo proti sedanjemu uredništvu. — Resolucija, ki so jo sprejeli, se je glasila na spremembo zakona, da se prispevki znižajo, ter na to, da se ustanovi več samostojnih avtonomnih okrožnih uradov. — Da je sedanje poslovanje Okrožnega urada v Ljubljani zelo okorno, smo že večkrat sami povdarili. Vendar trdimo, da se z ustanovitvijo novih okrožnih uradov, če bi poslovanje ostalo tako kot je sedaj, ne bi položaj nič zboljšal, pač pa bi se še poslabšal, ker bi uprava bila še dražja. Bili bi n- pr. trije okrožni uradi, ki bi morali imeti vsak svoje ravnateljstvo in nadzorstvo. Bilo bi trojno »sejanje« s trojnimi stroški itd. — Zadnji referent g. Rebek je pa bral svoj referat o osemurnem delavniku, ki bi naj zginil — sicer še ne danes, pač pa tako počasi... Skliceval se je na druge države, ki baje nimajo samo osem ur dela, ampak po 9, 10 in še več. Posebno bogata Amerika mu je bila trn v peti, kjer delajo delavci le v malem številu po osem ur, ostali pa po več, celo po 12. Zato pa se jim tudi baje zelo dobro godi, tako da ima skoraj vsak delavec svoj avto, s katerim se vozi na delo. Tudi Švica napreduje, je rekel, ker na zadnjem glasovanju so delavci le z »majhno« večino zmagali in obdržali osemurni delavnik. O brezposelnosti se je pa izrazil, da bi ne bila večja, kakor je sedaj, ker kadar je sezija, itak vsak podjetnik vzame toliko delavcev, kolikor jih rabi. — To je stara pesem gospoda Rebeka, ki jo poje vedno in povsod. Čudimo se možu, da pri vsej svoji sposobnosti še vedno jaha svojega staro-verskega konjička. Ali mu ni zadosti, da ima itak v svoji delavnici večinoma po enkrat več vajencev kot pomočnikov, ki mu delajo zastonj. Ali Vam delajo zastonjski vajenci še premalo? Vzemite pomočnike, ki jih je dovolj na razpolago, plačajte jih dobro, pa bo bolje za vas in ostale. Sicer Vam tudi priporočamo, da se nekoliko ozrete po socijalni literaturi, da se poučite o modemih nazorih o škodi in koristi osemurnega delavnika. Poglejte malo na Angleško, kjer bo osemurnik uzakonjen. — II koncu je neki g. Novak predlagal, naj se sklene zakon, po katerem ne bodo smeli vajenci občevati s komunisti in socija-listi, ki jih zrevolucijonirajo, tako da pozneje niso za nobeno rabo. Ta predlog je vzbudil veliko smeha in g. Damonja iz Maribora ga je moral poučiti o nesmiselnosti takega »zakonskega predloga«. — K celoti pripominjamo, da je bilo zborovanje pri vsem obisku precej nepravilno, ker se o nobenem predmetu ni debatiralo tako izčrpno, kakor se to n. pr. zgodi na delavskih zborih, zato ne moramo poročati o uspehu in utisu. Želimo pa še več takih zborovanj, ki bodo tudi nam v pouk. Nai pokret. Krajevna organizacija SSJ v Ljubljani. — Blagajnik krajevne organizacije SSJ v Ljubljani sprejema vsako soboto od 10.—12. ure strankine prispevke v Šelenburgovi ulici št. 6. — Vsako soboto od 6.-7. ure' ima v istih prostorih govorilne ure zastopnik občinskega sveta. Odbor krajevne organizacije Socialistične stranke Jugoslavije v Celju, je sklenil na svoji zadnji redni seji z dne 26. marca, pozvati vse odbore., strokovnih, gospodarskih, kulturnih in političnih organizacij, ki stoje na razrednem mednarodnem stališču, na skupno sejo, katera se vrši dne 8. aprila v gostilni Janžek s pričetkom ob 7. uri zvečer. Predmet seje je, priprave za proslavo prvega maja v Celju. Z ozirom na to, se opozarja vse v Celju obstoječe odbore delavskih organizacij, da se temeljito pripravljajo že na to sejo, tembolj pa še na proslavo prvega maja, kot edinega praznika delavstva. Odbor. U. D. R. NDR. Edini ta Mara v Ljubljani priredi 6. t m. v šiški v gostilni Rei-ninghaus družabni večer. Vabimo vse člane in prijatelje, da nas posetijo na tem družabnem večeru ki bo nudil veliko zabave in razvedrila. — Živeli. — Edinica Mara, I. četa. Edinka Svetozar Markovič v Celju. — Redovne vaje se vrše vsak četrtek od 7.-9. ure v telovadnici deške šole okolica Celje. Sprejema se istotam tudi nove člane in članice. Ob drugih dnevih pa sprejema člane in članice s. R. Čebular in s. Jos. Rojc. — Ljubitelji narave in delavske vzgoje na duši in telesu v delavske vrste. Stran od kapitalističnih družb, ne pustite se zastruplje-vati, ampak sami prevdarite, kam spadate. S pričetkom aprila se prično redna predavanja h katerim je vstop vsakemu dovoljen. Za člane U. D. R. pa je dolžnost. — Kapitan. Vsem edinkam. Pričnite takoj s pripravami za dostojno proslavo 1. maja. Edinice, ki niso obračunale za februar, naj takoj zadoste svoji dolžnosti. Kotlički za petorice so gotovi. Izdelani so zelo dobro ter popolnoma odgovarjajo svojemu namenu. — Materijal je dober in oblika zelo primerna. — Kotličke je izdelala naša lepo razevita-joča se zadruga »Jugometalija«. Edinica Marks bo napravila v kratkem izlet, kjer bo kotličke praktično preizkusila. Vodstvo in administracija edinice UDR. 1. Sestava edinice. Edinica sestoji iz ene ali več čet, kateri načeluje k a -petan. Tam pa, kjer ni mogoče ustanoviti v enem kraju več čet, tvorijo čete iz najbližje okolice edinieo. Najmanjša taktična enota je petoriea, ki sestoji iz petih blizu skupaj stanujočih izvršujočih članov. Načelnik petorice se imenuje vaditelj. Tri petorice tvorijo vod z vodnikom na čelu. Štirje vodi skupaj tvorijo četo, kateri na čelu stoji četnik. 2. Naloge vaditelja: 1. Točno izvrševanje sklepov. 2. Skrb za red in disciplino. 3. Redno obračunavanje prispevkov. 4. Oddajati petorična poročila vodniku. 5. Obveščati o vsaki spremembi v petorici. 8. Vršiti redno vežbe in poučne razgovore. Dopisi. Štore. Sodrugom Bernotoveem v Štorah v vednost. Sodrug Potež še ima danes ravno tako, kakor poprej vse v evidenci, kaj je kdo plačal in kaj ne, ja še celo več, kje so bili vsi ti Bernotovci še takrat, ko je bil s. Potež osamljen, ko so se ga razni sedanji hiper-revolucionarci še sramovali zaradi njegovega dela in socialističnega prepričanja. Vi mu danes predbacivate, da ste mu zaradi njegovega poštenja tako dolgo zaupali. Sodrugi! Zakaj pa ne poveste zaradi poštenja in resnice, da vas je mnogokrat na občnih zborih prosil, da ga razrešite njegovih dolžnosti vsled starosti? Ja to ste celo enkrat storili in že po kratkem času je moral prevzeti zopet blagajniške posle, ker bi organizacija prišla drugače v največji nered. Kje ste pa Vi bili vsi takrat, ko se je starega socialističnega veterana preganjalo po tovarni vsled njegovega delovanja? On dela po svojih težkih življenskib izkušnjah še danes vse tako natančno, kakor je takrat, o tem bodite uverjeni. Ce delate vse vi tako natančno, to je še vprašanje, ki se bo s časom pokazalo. Na celo nadaljno bernota-rijo pa ne odgovarjamo, ker se nam zdi preneumno. Mi smo zahtevali čisto lojalno, da poveste za katere člane zahtevate vrnitev prispevkov, potem Vam borno povedali, kje imate za dobiti denar ali kje »e Vam, oziroma Bernotu vpiše v dobro. Štampiljka krajevne organizacije S. S. J. Vam ne pripada, ker vi to niste. Vi se lahko nazivljate, kakor hočete, naslova socialistične stranke cele Jugoslavije pa si prilastiti nimate pravice. Šoštanj. V začetku novembra lanskega leta je dobil tajnik šoštanjske Orjune apotekar Ferdo Vrabič ponoči par1 zasluženih klofut. Obdolžil je ss. Antona Korade ja in Rudolfa Ferderja, da sta ga napadla. Vesoljna Orjuna v Šoštanju je obrekovala naša dva sodruga in orjuna-ško glasilo »Orjuna« je v svoji številki 58 s. K orade ja nesramno napadla. Toda — laž ima kratke noge. Sama sta se javila ona dva, ki sta Vrabiča birmala, ss. Koradej in Ferder pa sta bila pred okrožnim sodiščem v Celju oproščena! Tako so torej obrekljivi Orjunaši doživeli blamažo. Najlepšo vlogo pa igra pri tem tajnik Orjune v Šoštanju apotekar Ferdo Vrabič, ki je pred sodiščem pod priseg« izpovedal, da je Koradeja in Ferderja videl in spoznal ter svečano izjavil, da sta ga res ta dva napadla. G. Vrabič — kako je bilo to mogoče? Sami ste rekli, da tisti večer niste bili pijani, kako ste se mogli tako grdo — zmotiti? Poskrbeti bo treba, da bo to zmoto g. Vrabiča skušalo pojasniti državno pravd-ništvo. Te afere torej še ne bo tako hitro konec in videli bomo, kdo se bo ko-nečno smejal ali Orjuna ali mi. S. Kora-deju in Ferderju pa častitamo, da sta pripomogla Orjunašem do te lepe blamaže! Razne. Semetove zmoto. Bernot je trdil na kongresu in Udi v zadnjem »Napreju«, - da Je zahteval sklicanje občnega zbora .Slogev, _ da so pa drugi odborniki to dve leti zavlačevali in bili zato tudi — od sodnije kaznovani, med teni ko Bernot ni bil. Kako je bilo v resnici? Bernot in vsi člani načelstva so bili večkrat kaznovani, ker Bernot na ponovne urgence ni pošiljal sodniji periodičnih poročil, ki jih morajo vse zadruge pošiljati. Vse te uregence je dobil seveda predsednik Bernot, drugi člani zato niti vedeli niso. Bili so le kaznovani, ker na sejah niso na Bernota vplivali, da bi izvršil svojo dolžnost Tega pa niso mogli, ker Bernot ni sklical v vsem svojem poslovanju ne ene seje, čeprav so ga ostali člani načelstva večkrat na to opominjali. Ostali člani načelstva zato tudi niso mogli biti krivi, da tako dolgo ni bilo občnega zbora. Takrat, ko je uganjal demagogijo o Ljudski tiskarni je res hotel, da se skliče občni zbor, a brez bilance in brez predhodne revizije knjig. Ostali člani pa so bili zato, da se izdela bilanca in izvrši revizija, potem pa skliče občni zbor, kar je pravilno in kar se je tudi zgodilo. Kdor primerja s tem dejansKim stanom Bemotove izjave vidi, da se mož zavestno — recimo moti. Temu je treba napraviti v delavskem pikrem enkrat za vselej konec. Z laganjem so razbili naše vrste komunisti. 'L ist m laganjem Jih razbija in zastruplja Bernot. Ker se za v .> cim, da je v laganju izvor vse zmedenosti, ki jv danes med delavstvom, ki us more ločiti resnice od laži predlagam sledeče: sodišče sestavljeno iz samih Bernotovih pristašev naj preišče tole Bernotovo zmoto, m če hoče tudi podobne Bemotove zmote s katerimi napada mene in drugo naše sodruge. V to sodišče predlagam sledeče sodruge: Jurija Jerama It. Jesenic, Franca Šterna iz Črne, Alojzija Leskovška iz Celja in Florijana Majdič i iz Trbovelj. Preiskavo je lahko izvesti, ker bomo dobili na Deželni sodniji v Ljub ljani kopije vseh kazenskih nalogov, nekaj pa mora biti razvidno tudi iz sejnega zapisnika »Sloge«. Jaz se zavezujem, da bom plačal še stroške ra to ko misijo, čeprav je to zame zelo tožka žrtev. Komisija pa mi mora obljubiti, da bo naredila takim in podobnim hujska-rijam po Napreju konec, ak > se izkaži, da imam prav. Prosim, da prevzame iniciativo za sklicanje seje tega razsodišča sodrug Jurij Jeram, ki naj to naznani meni in Bernotu, da pripravimo do-kazihii materijal. Pot do konsolidacije pok reta vodi preko lojalnosti, osebnega poštenja in resnice! Filip Uratnik. ****** Sodrugi, kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah, ki Inserlrajo v našem listu! to~WDiTTif» i <_ n« L ■ Izdajatelj: Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. , Odgovorni urednik: Jože Golmajer. Tiska tiskarna Makso Hrovatin. VsrteMi zlet 9 UoMjnni! Tvrdka Peter Capuder UbUJbbi, VUovAmskBccsta2 priporoča za ta Izlet: CalotiM krof« kat UmU poaa-aasaa riala aa U. O. m. — Vsa taloaariaa »otrobi tna ■ maj«, telovadne hlače, Celje, dalje u moški (n ženski naražcaj ter člani« potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cen tke! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R. Trgovina z železnino priporoča kovrstno Ljubljana po konkurenčnih cenah vsakovrstno kuhinjsko posodo, tehtnice, gospodinjske iu gospodarske potrebščine, orodje, okove za pohištvo in stavbe ter različno drugo železninsko blago. — Zaloga la. dalmatinskega po rti and cementa in karbida. Prva mariborska delavska pekarna r. z. z o. s. v Mariboru, Tržaška cesta št. 37—38, telefon štev. 324. Ustanovljeno leta 1898. — Moderno in higijensko urejena pekama priporoča svoje okusno in vedno sveže pecivo v polni teži. Pecivo se dostavlja tudi na dom. Produktivna zadruga krojačev r. a. a o. i. v Mariboru, Raška c. 5. Ustanovljena leta 1908. — Izdeluje moške in ženske obleke, ter vseh vrst uniform. Najbo Jša izdelava v lastnih delavnicah. Velika zaloga različnega tu- in inozemskega volnenega blaga. Solidne cene. Točna postrežba. Prva mariborska produktivna zadruga čevljarskih Izdelkov r. z. z o. z. v Maribora, Oražnova alka štev. 4. Izdelovalnica moških in ženskih čevljev. Popravila se točno in solidno izvrže /•*— Ustanovljeno leta 1852. Teod. KORN Ljubljana, Poljanska c. 8. (preje Henrik Korn.) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodov. Naprava strelovodov. Kopališke in kjosetne naprave. — Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatlje) za konserve. t v n /