plačana v gotovini
SOBOTA, 25 oktobra 1931.
Druga izdaja.
CENA :
V državi na sküpni naslov najmenje 10 komadov letno 25 Din. mesečno 2 Din. zadnji mesec 3 Din. Na posamezni naslov letno 30 Din. mesečno 2 Din. 50 par. V držáve Europe : letno 75 Din., mesečno 6 Din. 50 par. Z M. Listom i Kalendarom 100 Din. — V zvüneuropske države dolar i pol ali 85 Din. Z M. Listom i Kalendarom 2 dolara. — Naročnina se mora plačati naprej. — Vsi naročniki dobijo kalendar za polovično ceno.
CENA OGLASOV :
cm2 75 par, med tekstom 1·50 Din., „Poslanom“ 3 Din. Naznanilom i malim oglasom do 30 reči 5 Din. Više od vsake reči 1 Dinar. Pri večkratnoj objavi popüst od 5%—25%. Takso plača uprava, poštnino oglasiteo. Oglasi se plačajo taki, če ne posebne pogodbe. Oglase sprejema samo Prekmurska tiskarna.
Rokopisi se ne vračajo.
Uprava: Črensovci. Pošt. Ček. pol. št. 11.806.
tjednik.
Priloga: mesečno M. List, letno Kalendar Srca Jezušovoga.
Izhaja vsako nedelo.
Leto XVIII. št. 43 a.
Glasilo Slovenske krajine
Uredništvo : M. Sobota Telefon št. 28.
Kristuš, pridi Tvoje kraleslvo !
Svetek Kristuša Krala.

Kristuš, poslanci pekla napadajo na vseh koncih i krajih Tvojo Cerkev. Osramoti jih, šteri v prah i vodi do zmage Cerkev i ‘njenoga poglavara — Sv. Oče !
Kristuš, države, narodi ne poznajo medsebojne lübezni i se borijo med sebov v samolübnom sovraštvi. Napuni njim srca s svojov križanov lübeznostjov, ki pozna samo neskončno smilenje.
Kristuš, srditi boj se bije med stanovi. Delavec sovraži gospoda, te pa zaničüje delavca. Bogataš se vdaja nezmernomi vživanji i nima srca za sirmaka, sirmak pa vmira od glada. Zbüdi v srcih bogatašov smilenoga Samarijana, v srcih sirmakov pa potrplivoga Joba !
Kristuš, pekeo Vlada v naših drüžinaj. Stariši zanemarjajo svojo deco i deca se s si dom zdigavajo proti starišom. Zbüdi v drüžinaj strah boži i zapiši v srca vseh štrto zapoved.
Kristuš, boj divja v naših srcaj. Hüdi düh nas napada; strasti büdi v nas i nas šče odtrgati od Tebe. Daj nam moč, da ga vsigdar premagamo i zadüšimo v sebi vsako strast.
Kristuš, Ti si naš Kral ! Pridi k nam Tvoje kralestvo ! Ti vladaj celomi sveti i Tvoje naj bo vsako srce.
Smrt najvekšega iznajditela sveta.
V Westarsayi v Ameriki je v nedelo zatisno oči k smrtnomi spanji 85 letni Thomas Edison, ki je po svojih delaj poznani po celom sveti.
Edison je bio najvekši iznajditeo na sveti. V sedmom leti je morao iti od doma slüžit si krüh. Tak se je že v mladosti navčo delati. Hodo je od kraja do kraja. Posveto se je poštarskoj slüžbi. Iznajšeo je več automatov, ki so pri telegraferanji prav prišli. Za
nekaj let je izstopil iz slüžbe i je odpro lastno delavnico. V toj delavnici je obogato svet z vnogimi važnimi iznajdbami. Najvažnejša Edisonova iznajdba je električna žarnica. Sledi
je ustvaro električno žarnico.
Velkomi pokojniki je za njegovo delo celi svet zahvalen. Glas od njegove smrti je bio povsedi sprejeti z žalostjov.
Bogoslovec J. Küzma.
Nemila smrt je iztrgala iz naše sredine mladoga bogoslovca Jožefa Küzma iz Bogojine. Pokojni bi letos mogao darüvati Bogi prvo sv. mešo, a beteg njemi je to zabrano. Že v začetki boslovskoga živlenja je zbetežao. Napadnola ga je jetika. Mlada narava se je dugo vojsküvala ž njov. Nazadnje je zmagao beteg. Betežnik se je začno vračiti. K morji je šo zdravje iskat. Ne ga našeo. Potem je prišeo v sobočko bolnico i je tü ležao skoro edno leto. Iz bolnice je šo na Golnik. Zdravja njemi tüdi tam neso mogli dati nazaj. On še ne zdvojo. Od tam se je podao v Zagreb. Bilo je prekesno. Mlade moči so opešale i začnolo se je počasno vmiranje. Naednok so domači dobili glas, naj pridejo po betežnika, ar so njemi prešteti dnevi. Pripelali so ga domo Čisto zmučenoga. Vsi so čütili, da se naskori poslovi od sveta, a on si je želo zdravje, živlenje. Ešče v zadnjih hipaj je proso, naj bi ga spravili znova v bolnico, da bi se zvračo. Vsemogočni je inače odločo. Preminočo sredo, 14. t. m. je mlado živlenje vgasnolo.
Sprevod je bio v nedelo. Iz Maribora je prišeo ravnateo bogoslovja g. kanonik dr. Cukala i z njim 20 bogoslovcov. Predpoldnom je bila darüvana za pokojnoga slovesna čarna sv. meša. Popoldne ob dveh se je začno sprevod. Bio je nad vse lepi. Zbralo se je od daleč i blüzi okoli 2000 lüdi. Zvün gospodov iz Maribora so prišli tüdi gg.: dekan Jerič, oba lendavskiva kaplana i sobočki kaplan, 10 članska deputacija iz Maribora z vencem itd. Bogoslovci so spopevali dve lepi nagrobnici. V cerkvi se je od pokojnoga poslovo g. ravnateo dr. Cukala tak lepo, da so
se vsi navzoči skuzili. Pri grobi pa sta vzela slovo gg. bogoslovski dühovnik Poteko i akademik Maučec.
Slovenska krajina je zgübila mladoga delavca. To je za nas žmetna zgüba. Želemo si, da bi nas bilo kem več, a tü je Bog pozvao na drügi svet ednoga najbolših. Pokojni Küzma je bio prvi med prvimi. Od njega se je lehko vsaki včio lübeznivosti, skromnosti, gorečnosti i odlo
čilnosti za dobro stvar. Ovir on ne poznao. Neustrašeno se je vojsküvao za vsako dobro stvar ino je s peldov i rečjov k tomi spodbüjao tüdi vse svoje tovariše.
Dragi Joško, zapüsto si nas. Jokamo za tebov i tolaži nas samo trdno vüpanje, da ti je Bog po tak groznom trplenji že zdaj poplačao. Počivaj mirno pod domačov grüdov, štero si tak lübo.
1 Din.
2
NOVINE
25 oktobra 1931.
Iz volilnoga zakona.
Što sme voliti.
§ 7, Pravico, voliti poslance za narodno skupščino ma vsak moški, ki je dovršil 21. leto starosti in je državljan kraljevine Jugoslavije.
Kaštige.
§ 73. Kdor da ali obeta volilcu darilo ali mu ponudi ali obeta mesto v javni ali zasebni službi, da ga zavede, da podpiše kandidatno listo ali je ne podpiše, ali da že dani podpis nanjo prekliče, ali da za izvestno kandidatno listo glasuje ali ne glasuje, se kaznuje z zaporom do enega leta in v denarju od 30 do 500 dinarjev.
Prav tako se kaznuje tudi volilec, ki ali sprejme darilo ali pa si ga da obljubiti.
§ 75. Volilec, ki glasuje več ko enkrat pri istih volitvah, se kaznuje v denarju od 50 do 500 dinarjev in z zaporom od enega do šest mesecev.
§ 76. Kdor glasuje ali pa se prijavi h glasovanju namesto drugega in pod njegovim imenom, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do enega leta.
Preganjanje cerkve v Španiji.
Po zakoni Cerkev ločena od države. — Izgon jezuitov. — Odločen koj katoličanskih poslancov.
Španija preživla žalostne dneve požigov i krvi — žalosten začetek zlate slobode. V imeni slobode je 14. okt. španska vlada sklenola, ka de Cerkev njena dekla, ka bodo redovniki i redovnice pod državov kontrolov i ka bodo Jezuitje (okoli 3000) mogli iti iz Španije i ka njihovo imetje (cerkve, samostani, šole itd.) pripada vladi Poulični divjaki, ki so nahujskani od framasonov i komunistov, požigajo samostane v večih mestaj. Blažena Sloboda ! Predsednik Zamora i notranji minister Miguel Maura sta odstopila. Zamora pravi, ka bo šo med narod i bo delao propagando, ka se to spremeni.
Katoliški poslanci so do zadnjega branili Cerkev i njene pravice. Izjavili so, ka nigdar ne bodo priznali ustave, ki preganja vero i Cerkev, ka bodo zapüstili poslansko zbornico, ka bodo organizirali narod proti tem določbam. Šli so iz zbornice sinkom: „Živeo Kristuš Kral !“ 52 poslancov je zapüstilo parlament. Med njimi so junáški Baški, predstavlali najbole verskoga naroda v Španiji. Baskiški kmetje v Loyoli noč i den stražijo zgodovinski samostan Drüžbe Jezušove, pripravleni tüdi na smrt, samo da obranijo svoje dühovne voditele.
Ka novoga v Belgradi ?
Prihod bolgarskoga kraljevega para. V pondelek ponoči sta se skoz Belgrad pelala bolgarski kral Boris i kralica Jovana. Odpotüvala sta v Italijo.
Naredba za odajalce vina. Kmetijsko ministerstvo je izdalo naredbo, da morajo vsi trgovci z vinom v kleti na vidnom mesti izobesiti „Letak izvlečka najvažnejših odredb od vina.“ Što toga ne včini, ga zadene kazen.
Krüšne cene. Mestna uprava je določila za krüh nove cene. Beli krüh košta 4 Din., polbeli 3·50 Din., čaren 3 Din.
Smrt generala. V sanatoriji na Vračeri je vmro general Ostojič, subotiški župan.
Svetovna politika.
Francosko-ameriški razgovori. Francozki ministerski predsednik Laval je odpotüvao v Ameriko na razgovor z amerikanskim prezidentom Hooverom. Od teh razgovorov svet vnogo piše i nihče ne ve, na kaj vse se bodo nanašali, Laval nešče dati od njih nikših izjav. Splošno se misli, da do se razgovori sükali okoli pitanja svetovne krize i razorožitve.
Japonska-Kitajska. Spor, ki je nastao s tem, da so japonske čete zasedle Mandžurijo, se je obravnavao v Ženevi pred Svetom Zveze narodov. Japonskoj i kitajskoj vladi je bila poslana zahteva, da naj spor poravnata na miren način.
Balkanska konferenca. V tork se je v Carigradi otvorila balkanska konferenca, na štero so prišli zvün Turčije zastopniki Jugoslavije, Romunije, Bolgarske i Grčije. To je že drüga balkanska konferenca. Namen teh konferenc je, da pripravlajo pot zbližanji med balkanskimi državami.
Nemčija. Zadnji čas se je bio boj med kanclerom dr. Brüningom i Hitlerom. Nacionalistični Hitler se je s takšov silov zagnao proti vladi, da je bio Brüningov obstoj v nevarnosti. Nazadnje pa je njegova zmerna politika le Zmagala. Hitler še ne da mira. Krvavi spori so na dnevnom redi Položaj je v celoj državi jako kritičen.
Anglija pred volitvami. Takše strankarske razceplenosti, kak je zdaj, Anglija še nikdar ne mela. Najvekšo agitacijo razvija „nacionalni blok“, šteroga vodijo voditeli treh najvekših strank. Volilni boj je jako živ. Stranke se poslüžüjejo vseh mogočih pripomočkov i prilik, da bi pridobile na svojo stran volilce.
Kalendar.
oktober (31 dni) 44. teden.
Murska Sobota
Svetek krščanskoga tiska v Martinišči.
V nedelo 18. t. m. je Martinišče bilo izredno živo. Prišlo je vnogo lüdi iz cele Slovenske krajine k Božoj slüžbi, ki se je vršila v Martiniškoj kapelici na širitele Novin i Marijinoga lista. Samo širitelov večina moškov — je bilo okoli 80. Zaistino lepi šereg boritelov našega katoličanskoga štampa !
Ob pol 11. je g. Jožef Bakan, ekcnom Martinišča meo slavnostno predgo ; pravo je, ka so širiteli Novin i Marijinoga lista pravi misijonari i misijonarke, ki se lehko
primerjajo ozaanjevalcom sv. vere med poganskim! narodi.
Nato je g. Dr. Tomaž Kelenc, ravnatel Martinišča slüžo sv. mešo, med Šterov je popevao zbor dobrotnic zavoda.
Slavnosti sta se udeležila vlč. g. Jožef Klekl voditeo našega tiska i vlč. g Franc Kolenc, urednik Novin.
Po sv. meši so g. Klekl razdelili širitelom dare za deco od dečinskoga dneva, ki se je vršo v Črensovcaj.
Potem je vlč. g. Klekl pogosto z malim obedom vse širitele i širitelice, po obedi pa je vodo zborovanje i se je iz srca zahvalo gorečim širitelom.
Slavnost se je Zaklüčila z večernicami i z blagoslovom v lepoj martiniškoj kapelici.
— Dobrodelni koncert. Prihodnji tork, 3. novembra priredi Kolo jugoslovanskih sester dobrodelni koncert. Na koncerti nastopi Brandlov trio i edna solistinja iz Zagreba. Za koncert iz prijaznosti posodi klavir tvrdka Brandl iz Maribora. Koncert de nekaj posebnoga. Čisti dobiček je namenjeni za božičnico siromaškoj deci.
—	Obisk mariborskih bogoslovcov. Preminočo nedelo so se v Soboti stavili g. ravnatelj mariborskoga bogoslovja dr. Cukala i 20 bogoslovcov, ki so se potem odpelali v Bo-
25. oktobra 1931.
NOVINE
gojino na sprevod. Gospodje so si ogledali cerkev i so pri ednoj sv. meši krasno popevali. Gostom se je tak Sobota kak cela Slovenska krajina jako dopadnola.
— Zadnji grižari vmrli. V bolnici sta preminoči teden Vmrla Zadnja betežnika na griži. S tem se je bolnica grižarov rešila.
Na zdravlenje se je odpelala na Klenovnik v četrtek zajtra gdč. Flisar Mariška, ki je uslüžbena v trgovini g. Brumen Jožefa. Tam ostane kakše tri mesece. Lübeznivoj i prilüblenoj gospodični želemo, da se na Klenovniki popunoma zvrači.
—	Nesreča. V sredo zajtra so pripelali na motori v bolnico nekšega dečka, ki je meo glavo Čisto potučeno i krvavo. Kak pravijo, je zavolo neozdravlivoga betega zdvojo i v zdvojnosti vlegeo pod vlak.
Slovenska krajina.
— Gospodinjski tečaj v Turnišči. Kak smo zvedeli, začnejo šolske sestre v Turnišči z 2 novembrom trimesečni gospodinjski tečaj. Mesečna pristojbina de znašala 400 Din., ka se lehko plača tüdi v živilih. Tečaj priporočamo vsem mladenkam. Na njem se navčijo vse, ka do morale kak gospodinje znati.
— Požar pri Muri. V nedelo ponoči okoli polnoči se je nebo kre Mure zasvetilo. V Soboti, Krogi, Bakovcih itd. so se oglasile gasilske trobente. Vse je mislilo, da v Bakovcih gori. Gorelo je proti Dokležovji. Zgoro je eden mlin i z njim vred vse, ka je bilo v njem. Kak je ogenj nastano, se ne ve. Mlin so večer okoli petih zaprli i potem ne bio nihče v njem. Pozročena škoda je preci velka. Sreča v nesreči je, da je bio mlin zavarovani.
— Nove banovinske ceste. Banovina je prevzela 60 dozdašnjih okrajnih i občinskih cest. Med temi so v Slovenskoj krajini ceste : Turnišče—Genterovci, Bodonci - G. Lendava i Cankova- državna meja pri Radgoni.
— Štajerski kokoti. Na razpolago je še nekaj kokotov Štajerske fajte. Dobijo se po 10 Din. falat. So prvovrstni. Što jih šče meti, se naj oglasi pri svojem okrajnom glavarstvi.
— INKA, francosko žganje se porablja že več kak 10 let z velkim uspehom pri reumi i protini. Pri zobnih bolečinaj i glavoboli, nervoznosti i nespanji. Kak vüstna voda i pri potenji nog, rok ali tela. Dobi se po Din 10,- v Lekarni pri Sv. Trojici, Dol. Lendava.
— Biciklistova nesreča. Zadravec Mihael iz Odranec se je pelao na biciklini. V žepi je meo nekšo špičasto železo. Med vožnjov njemi je
biciklin zdrkno na stran. Zadravec je spadno. Med spadajom se njemi je železo zapičilo v pleča i je napravilo takšo rano, da so morali ranjenca spraviti v špitao.
—	Rogaševci. Preminoči četrtek smo dobili novo vučitelico. Prišla je iz Kroga. Novo vučitelico je dobila tüdi Srdica. Tüdi ta je prišla iz Kroga. Obe sta, begunki.
— Pozdrav pošila domačim i celoj Slovenskoj krajini iz Austrije Nemetz Anton.
—Najdeno je v Črensovcih na senji 20. okt. nekaj penez. Ki je zgübo, naj se javi na upravi Novin v Črensovcih.
Što potrebüje okrepčila, posebno što je zaposlen v zaprtih prostorih, ta se zaneslivo varje z jačanjom, mišic i kit, kak tüdi s pospešenjom krvnoga toka s Fellerovim Elsafluidom, s tem sprobanim domačim sredstvom. Posküsna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din. povsod. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specijalni steklenici 62 Din. brez dalnih stroškov pri lekarnari Eugen V. Feller, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Banov.
— Borejci. V sredo ponoči je vmrla županova mati. Dosegnola je visiko starost — 86 let. Betežna je bila samo ednok. Tüdi zdaj je brez posebnih bolečin zaspala.
Iz Prlekije.
— Z jablani spadno. Hüda nesreča je zadela v Bunčanih 15 letnoga Štrakl Jožefa. Dečko je brao jabuka. Kda je prišeo na vrh, se je te potro, i dečko je z jabuki vred na tla telebno. Srmak se je spraskao po obrazi i si je potro obe roki. Spravili so ga v sobočko bolnico. 
— Bratva je končana. V Slovenskih goricaj je bilo veselo. Brežički so odmevali od popevanja, juckanja i strelanja. Letos je Bog gorice jako blagoslovo, Grozdja je bilo dosta i je tüdi dobro dozorelo. Vino de dobro.
ZA NEDELO.
Po risalaj dvajseta i drüga.
Evang. sv. Mat. vu 22. táli.
Vu onom vremeni idoči farizeušje tanáč so držali ; ka bi vlovili Jezuša vu reči. I poslali so k njemi vučenike svoje s Herodiánci, govoréči : Vučiteo, známo, ka si pravičen i pot božo po pravici včiš i nemaš paske na nikoga : ar ne glédaš na peršono lüdi: povej nam zato, ka se
tebi vidi ? jeli je slobodno dáčo dati casari, ali ne ? spoznavši pa Jezuš jálnost njihovo, veli ka me sküšávate skažlivci ? pokažte mi dáčni penez. Oni so pa prikazali njemi eden sod. I právi njim Jezuš : Čidi je kep ete i napisek ? Právijo njemi casarov. Teda veli njim : dajte záto, štera so casarova, casari ; i štera so boža Bogi.
Razgled po domovini.
Velki ogenj v Slovenskih Goricaj. V soboto zvečer je nastao v Čagonskem vrhi pri Sv. Antoni v Slovenskih Goricaj ogenj pri malom Posestniki Čehi. Ogenj se je hitro razširo tüdi na viničarije posestnikov Žižke, Severja, Brumna i Ljubca. Pogorelo je skorom do zemle 7 objektov ; 6 hiš i 1 štale. V štali je zgorelo več prašičev, edna krava i edna telica. Drügod so pogoreli vsi letošnji pridelki. Rešili so samo Pohištvo. Na pomoč so prišli gasilci od Sv. Lenarta, Sv. Trojice i bližnje okolice, ki pa so se zavolo pomankanja vode i drügih težki okolnosti mogli omejiti v glavnom na lokaliziranje ognja. Škoda je preci velka, zavarovalnina pa neznatna. Kak je ogenj nastao, šče ne ugotovleno.
Zalübleni Cigan odrezo ciganici vlase. Preminoči teden so privandrali hrvaški cigani na dvoji kolaj tüdi v Dravsko dolino. Pri Breznem so se stavili, da nakrmijo svoje konje. Skoro v tistom časi pa so prišli v Brezno tüdi cigáni kotlarje. Cigani so se hitro spoznali med sebov i se spoprijatelji. Ar pa so cigani kotlari postali preveč drzni do gostitelov, posebno pa do gostitelic, so se oboji začnoli prepirati. Na zadnje pa so šče Sprobali, štera sküpina je močnejša. Med bitjom pa je nekši Cigan kotlar odrezo mladoj ciganici vlase, ka je po ciganskom običaji za žensko kak lüdi za deklo najvekša sramota. Bilo je pozvano tüdi orožništvo, ki je napravilo konec prevelkomi ciganskomi prijatelstvi.
Pes odgrizno deklici nos. Štiri letnoj hčerk! posestnika Radeščka iz Dol. Grčevja je Hrastarjev pes odgrizno nos. Po hüdoga psa je prišeo konjederec. Koga zadene krivda i ali je deklica mogoče sama bila premalo pazliva, bo dognala preiskava.
Dva komunista v boji s policijov ustreljeniva. Dne 15. t. m. so organi Zagrebške policije iskali znanoga terorista i komunista Josipa Debeljaka, ki je 30. septembra med aretacijov ubio policijskoga organa i nato pobegno. Izvedli so, da se nahaja Debeljak z nekšim svojim tovarišom v Vočarski ulici št. 20. Kak je Policija stopila v to stanovanje, je
NOVINE
25. oktobra 1931.
opazila v njem znanega komunista Josipa Adamiča. Ta je hipoma potegno revolver i ga napero na policijske organe, ki pa so ga prestregli i ga smrtno ranili. Pri njem so našli dve revolvi, razna pisma, napisane s kemičnim črnilom, i legitimacije za tri razne neznane osebe. Debelak je med tem pobegno. Policija ga je včasik zasledüvala i ga kmalo našla v stanovanji Barice Iveroviča. Kda je policija štela aretirati Debeljaka, jo je sprejeo z revolverskimi streli. Policija je odgovorila i ga ubila. Tüdi smrtno ranjeni Adamič je kmalo preminio.
Konj v restavracfji. V Mikličov hotel v Ljubljani je prijahao nekši voznik i je lepo jahao skoz dve sobi. Kda je Stražnik jahača pitao, zakaj si je dovolo to šalo, je ta odgovoro, da iz jeze, ar je šteo pokazati svojim tovarišom kak imeniten je njegov konj, iz šteroga so se preci norčarili. Zanimivo je tüdí, kak so gostje sprejeli ta jahački eksperiment. Nešterni so se na tom gromko smejali, drügi so se pa čemerili. Mož se zdaj postavi s svojim konjom. Malošteri konj je tak imeniten, da je že bio v restavraciji.
17 hiš pogorelo. V petek ponoči je zadela vas Krapje, ki leži ob bregi Save, velika požarna katastrofa. Dozdaj šče neznanoga vzroka je začelo goreti v hiši nekšega poštara. Zavolo velikoga vötra se je ogenj razširo na vsa sosedna poslopja, ki so bila v nekaj minutaj v plameni. Prišli so gasilci, toda niso mogli dosta pomagati, ar neso znali, kde naj začnejo i njim je poleg toga odpovedala šče motorna brizgalna. Lüdem je pogorelo vse. 17 hiš z vsemi gospodarskimi poslopji i z vsemi pridelki, ka jih je bilo v njih, je pogorelo do zemle, 17 drüžin je prek noči prišlo na kodiško palico. Škodo cenijo na več milijon Din.
Iz sveta.
15 letni dečko obsojeni na dosmrten zapor. Sodišče v Crown Pointi v državi Indiana je te dni obsodilo 15 letnoga Perry Swanka, ki je strelo lastnico nekše benzinske postaje i izropao tüdi več drügih benzinskih postaj, na dosmrten zapor. Swanka je prvotno že pobegno, vendar so ga ponovno prijeli. Pred sodiščom se je obnašao silno hladnokrvno i je vse svoje zločine priznao.
90-letna učiteljica nadaljevalne šole. Ga. Ema Seltzer, najstarejša aktivna učiteljica takzv. „nedeljske“ šole v državi Pennsylvania v Zdrüženih državaj, je slavila na luteranski šoli v Libanonu, svoj 90. rojstni den i Obenem 74 1etnico nepretrganoga
delovanja kak učiteljica nedeljske šole. Od učenk iz njenoga prvoga šolskoga leta živi šče štiri.
Z revolverom njemi je rešo živlenje. Iz Budimpešte poročajo, da je tam skočo z nekšega mosta v Duno 19-letni brivski pomočnik K. Sch. Zavolo nesrečne lübezni kakpa. Te prizor pa je gledao nekši človek, ki je hitro potegno revolver iz žepa i ga napero na pomočnika v vodi z besedami: „Plavaj vö, ali pa te doj strlim!“ Pomočnik je meo pred strelom takši strah, da je hitro pozabo na svojo „nesrečno lübezen“ i je včasik splavao na breg.
Kelko vala 1 češkoslovaški vojak ? V državnom zbori v Pragi razpravlajo te dni državni proračun. Iz proračuna se vidi, da bo izdala Češkoslovaška republika prihodnjo leto iz rednoga proračuna za svojo armado 1309 milijonov čeških kron, to je približno 14 odstotkov svojega proračuna. Poleg toga pa izda Češkoslovaška republika za svojo armado šče nekše drüge vsote, ki ji je bil državni zbor že pred več leti odobril. Ker pa šteje Češkoslovaška armada okroglo 150.000 mož, košta vzdrževanje enoga vojaka skoro 11 000 češki kron na leto.
Bolgarski krao znižao svojo Civilno listo. Preminoči teden je pozvao krao v avdijenco novoga finančnoga ministra St. Stefanova, ki mu je v skoro dveurnom referati podao poročilo od finančnoga stanja Bolgarije i od potrebnih reformah. Krao je izjavo finančnomi ministri, da si sam zniža Civilno listo za 1 milijon levov (lista je znašala 6 milijon levov na leto, od zdaj naprej 5 milijonov levov, okroglo 2 milijon dinarov). Minister je krali izjavo, da bodo tüdi ministri i poslanci sledili kraljevemu zgledu.
400 vüre angleškoga krala. V Angliji je šče vsikdar v navadi „poletni čas“, kak smo meli tüdi mi za časa vojne. Poletni potisnejo vüre za eno vüro naprej, meseca oktobra pa nazaj. Pri toj priliki so potisnili nazaj tüdi vse 400 vür v palači krala Jürija i to v gradi Windson 250 vür, v buckinghamski palači pa 150 vür. Angleški kral ima najmre veliko izbero vür, za najbol znamenito vüro v njegovoj zbirki pa majo tisto, štero je darüvao angleški kral Henrik VIII. svojoj novoj ženi Ani Boleyn. To vüro cenijo dnes na poltretji milijon dinarov. V gradi Windson pa hranijo šče edno drügo, ravno telko vredno vüro. To vüro navijejo vsako leto samo ednok. Najvekša kralova vüra pa stoji na nekšom hodniki v buckinghamski palači; ta vüra je 10 čevlov visika. Nekša drüga vüra je pa izde-
lana v obliki zamorčeve glave. Edno oko v tej „vüri“ kaže vüre, drügo oko pa minute.
Vkraj od zlatoga teleta !
Poljski primaš kardinal Avgust Hlond je izdao na svoje vernike proglas, v šterom razpravla o sodobnih političnih i verskih pitanj. Kardinal Hlond analizira začetka pitanje brezposelnosti ino kritizira njene vzroke i pogreške velekapitalizma. V svojem proglasi obsoja Poljski primaš metode bolševiške vlade i vsako destruktivno propagando ino poziva na sodelüvanje za politični i Socialni mir na podlagi katoliških socialnih načel Zavolo kapitalizma piše med drügim kardinal Hlond: „Nišče drügi kak krogi svetovnih bogatašov, ki iznašajo lažniva gesla od napredka i svobodi človeška, ne vrgeo okovov najslabšega kapitalizma okoli delavskih slojov; tak so nastanole lačne vnožice proletarijata, ki je izročeni na milost i nemilost apoštolom osvobojenoga človečanstva. Dnešnja gospodarska i socialna tragedija, kakše zgodovina človeštva ne pozna, je njihovo delo. Socialni sistemi i teorije se rüšijo zavolo strašnih treslajov i naropje čütijo, da so postali žrtve krivih idej, epohalnih zablod i krivičnosti mamona.“ Kardinal Hlond ostro obsoja „peklenski kult zlatoga teleta“ i graja, da se je lakomnost i žela za dobičkom, ki se protivi Jezušovomi dühi, porinola tüdi v hiše Gospodove." Poljski primaš odločno stople proti mislim i načelom materijalistične kulture i popunomi zanemarjenji kulture düha. V toj zvezi obsoja sovjetsko vlado, ki s pomočjov nezaslišane krutosti ustvarja materijalistični delavski raj.
AGRARNE ZADEVE
Razlaga agrarnoga zakona. 28. § Dnes tjeden smo že razložili te paragraf. Zdaj samo par reči ešče od njega. Veleposestniška zemla je eksproprierana, to je osvojena za agrarne interesente. Po 43. členi bivše ustave, se da za agrarno zemlo odškodnina, to je ne tista, kak je zemla poistini vredna. Falejša je zemla agrarna zato, ka slüži najbolšemi nameni, pomagati siromakom, da se preživejo. V tom tali je pravi Kristušov düh v agrarnoj reformi. Zato je pa tem vekše obsodbe vreden tisti, ki
z lažmi izpodkopa od siromaka agrarno zemlo i jo sebi ali drügomi bogatejšemi spravi. Na takšoj zemli božega blagoslova nede niti pri vnükaj ne, vkanjenim siromakom pa do-
25. oktobra 1931.
NOVINE
ber Bog na drügi način pomore. Dva bivšiva višjiva uradnika agrarne reforme, Dr. Tašner Jožef i Radikon Al bin, oba Slovenca, sta prva izdala knigo, v šteroj je novi agrarni zakon razložen. V toj knigi pišeta k 28 §. ka de cena agrarne zemlje v Subotici, to je v Bački, kde je najbolša zemla v celoj državi, sledeča: agrarna zemla za I. razred bo koštala 3200 Din, za II. razrod 2560 Din., za III. razred 2048 Din., za IV. razred pa 1024 Din Z toga je razvidno, ka je borba Agrarne zadruge za znižanje cene pri agrarnoj zemlji bila popunoma pravična i jo je osijavala takša lübezen do bližnjega, da poznejša zgodovina prek nje ne bo šla nači, kak samo z najvekšim občüdovanjom i z najvekšov zahvalnostjov.
Podporo je dobila Doma Kata, Trnje hš. 39. Kvarna je, ka njej je Prejšla krava i tele. Zadruga njej je poklonila 150 Din. podpore.
Meso pri agrarnoj zadregi v Črensovcih se stalno dobi, a samo za kotrige po znižanoj ceni. Dobi se v „Našem Domi“. Falejše je 6 Din. pri kili kak v mesnici.
Naznanje tistim kotrigam,
štere so se javile, da bodo šle drva
sekat v naše šume! Naznanjamo tem našim kotrigam, naj v petek, to je 30. oktobra ob 10 vüri bodejo v Črensovcih v Našem Domi, ka pogodbo podpišejo za sekanje.
Podporo je dobo Ratnik Števan Vančaves št. 51, ka njemi je prase poginilo. Dobo je 35 Din.
Ne dajte se zapelati ! Hodijo plačani agentje okoli i napelavajo lüdi, naj küpijo agrarno zemljo. Ne dajte se zapelati ! Agrarni zakon je zglasan zato nikšo drügo ceno ne privolite i nikdar nikomi nikše pogodbe ne podpišite: Cena zemlje po zakoni je jako nizka, zato hodijo plačani agentje okoli, ka bi vas premotili i ka bi ví dragše küpili za njihov dobiček pa za svoj kvar. Če što pride, štokoli je, kakšteč velki gospod i se vam proti, ka zemljo zgübite, če to pa to ne včini le i ka je več dobite če to pa to včinite. Javite ga gor zadrugi. Naj se dva svedoka podpišeta, ka sta to čüla. Pošljemo pred kralja to nesramno agitacijo, kda iz toga siromaškoga naroda ščejo haske meti proti zakonskim predpisom, iz tistoga naroda, šteri nema ne obleke pa ne niti zadostne hrane.
Ne dajte se zapelati, nikaj ne küpite i nikomi nikaj ne Podpišite pa vse javite zadrugi, ka vas što zapelava i sili !
Vodstvo Agrarne zadruge.
Pošta uredništva.
N. F. Ljubljana. Hvala za poslano ! Vse pride 1. nov. Pozdrav Tebi in vsem našim !
Pošta upravništva.
Koser Mihal, Reguisheim. Peneze sprejeli Hvala. Domači naslov nam naznanite! Milan Sukič, Vittel. Peneze sprejeli, naslov popravili. Küčan Ludovik, V. Bečkerek. Do novoga leta vse plačano, zato mo je do toga časa pošilali. Gutman Franc, Florida. Dva dolara ne je bilo, kak ste nam javili. Čurič Jožef, Precentinci. 20 D. smo dobili, pa ne vemo, zakaj ste je poslali. G. Kocet Ivan je najmre plačao mesto vas za letos Novine í M. List. Zato nam dajte odgovor, na koj naj obrnemo poslanih 20 Din ?
Bogomir :
Slovo . . .
Tam prek pri Ljutomeru stoji na hribu fant sedemnajstih let. Žalosten mu je obraz. S solznimi očmi se ozira po Slovenski krajini. Hrepeneče uživa krasen razgled. Potem se vleže v travo.
„Ali mi je res usojeno brezdomstvo?“ začne z žalostjo v srcu misliti. „Zapüstil sem te draga Slovenska krajina, toda vračal sem se vselej. Le dva mesca sem ostal v tujini. Pa še ta dva mesca sem preživel tam. Septembra sem se vedno vračal v tvoje naročje. Hodil sem s prijatelji po tvojih poljih. V jesen sem hodil ko se je razlegal vesel vesel vrisk bračev. Potem sem hodil pozimi, ko so bila odeta ta postrana polja z belo blazino. Spomladi, v času vstajenja in prebujenja sem vriskal in pel z naravo, s polji, prav z vsem. Prišel je junij, ko sem moral iti. Poslavljal sem se s solzami v očeh. Ko me je vlak vozil proti Štajerju, sem se skrival pred tovariši, ki so veselo vriskali, ker so šli domov. Tedaj sem vedno občutil, da sem izgnanec. Toda vselej me je tolažila misel, da bom spet prišel. A sedaj ? . . .“
Vstal je, da še z zadnjim pogledom objame svojo domovino in potem odide za celih deset mesecev v tujino — študirat.
Nekako tesno mu je prišlo v srce ob misli na Maribor. Saj je pravzaprav doma pa vendar tuj. Kako bo Živel on, Prekmurec, v hrupu tega mesta, ko je bil navajen na mirno in tiho Soboto. Kolikokrat je šel v park pri gradu in užival s sošolci mir, ki je bil razlit po njem. Le včasih je po Radgonski ali Aleksandrovi cesti zabrnel auto. S prijateljem še včasih tega nista trpela in odšla sta dalje v fazanerijo, tja k Ledavi, kjer je bilo dijaško sprehajališče. Ob Ledavi sta Šla včasih celo do Polane. Ob misli na Polano se je spomnil, kako so ob koncu šolskega leta šli štirje četrtošolci, Joško, Pišta, Drašek in Vanči v Polano. Potem se je spomnil kako so se nekoč podpisovali v borova debla. Najprej je vsak z nožem odrezal malo skorje, napisal potem ime
in spet zakril. Čez par tednov so šli gledat. Smola se je prevlekla Čez in Čez a imena so se določno videla. Vse prav vse, vsako drevo, vsaka pot, vse ga je spominjalo nečesa.
Sedaj mora proč in prepustiti ono tihoto drugim . . .
Zagledal je Soboto. Daleč v megli so se komaj razločevale hiše. Tam sredi drevja se dviga gimnazija. Kot drugi dom mu je bila. Vsak kot je poznal. Karkoli je opazil z očmi, vse mu je obujalo spomine. Ali bo v Mariboru tudi postal tako domač?... Tam je Bogojina. Kot golobček se
beli cerkev pod hribi. Tja so hodili včasih na daljše sprehode. Tišinske, martjanske in beltinske cerkve ni videti, ar vedel je kje so. Nižje dol gleda pokroviteljsko okrog črensovska cerkev, kot labod na svoje manše tovarišice. Tja ni dolgo gledal. Neka bol ga je presunila . . . Objel je že
s pogledom Dolnjo Lendavo in se napotil domov.
„Kaj ti je ?“ ga je skrbno vprašala mati.
„Nič!“ je kratko odvrnil.
„Boš šel prek k sorodnikom?“
„Ne.“
„Zakaj? Glej žal jim bo.“
„Naj bo, a jaz nemorem tja.“
Mati ga je začudena pogledala in ga ni razumela. On pa se je spomnil, kako ji je rekel nekoč, ko je šel v prvi razred : „Saj ne grem nikamor. Doma v Slovenski Krajini bom študiral. Tedaj ni mislil, da bo moral iti drugam, ker tedaj je bila. gimnazija še Popolna. Sedaj ni tako. Sedaj mora iti še dalje . . . Poslavljal se je s težkim srcem, a natiho je vlivala vanj poguma in moči obljüba : „Šel bom v tujino, da postanem velik in potem se vrnem, ter bom ščitii tvoje pravice mila Slovenska Krajina.“
6
NOVINE
25. oktobra 1931.
Za naše male.
Pravljica.
Pri gorki peči babica sedi vsa skljüčena in v roki molek „Povej nam pravljico !“ ji vnük govor Povej nam, povej !“ jo prosijo vsi.
Pobožno prekriža se, križ še na molku poljubi potem pa pogleda po vnukih in pravi :
„Pravljico želite, da bi vam povedla ? Pa kaj ko neznam več nobene ;
Ah dobro, res, spet sem se spomnila ene! Mladina k njej tja k nogam je prisedla.
In babica res je začela :
Tam daleč v deveti deželi je Živel nekoč lep mladenič.
Bil srečen je, mlad in vesel in peti je znal kot Slavček veseli.
Le eno je željo imel on edino.
Kad vedel bi namreč le to kaj najbolj je lepo na svetu.
Zato se napotil po svetu okrog je, da zvedel bi, kaj je najlepše.
Tri dni je že hodil, ko prišel k čarovniku je in ga vprašal:
-- Kaj je najlepše na svetu ?“ —
— Bogastvo in zdravje — odvrne čarovnik in mladi se potnik dalje napoti.
Že tri dni spet hodi
in pride k pobožnemu možu,
ter vpraša: „Kaj je najlepše na svetu ?“
„Mirna vest“ reče puščavnik,
mladenič se dalje napoti
in si takole sam pravi :
„Bogat sem, tud zdrav sem kot riba, lep tudi, to reči si smem in vest ne očita ničesar.
Kaj še lepše od tega? roji mu po glavi.
Tedaj se napoti do samega ljubega Boga da ga povpraša, kaj je najlepše
kar človek že lahko užije na svetu.
In Bog mu odvrne, ko potnik ga vpraša spet to kaj najbolj je lepo na svetu.
Najlepše je . . .
babica strese se vsa in prebledi zapre oči,
duša pa gor v nebo, proč od telesa, leti vsa v Slavi.
Najlepše je, človek, skončal bi
res srečno umreti............... 
BOGOMIR.
Gospodarstvo.
Vapno — važno gnojilo.
Zdaj je najvugodnejši čas za gnojenje z vapnom. Zato ne bo napačno, če opominemo na to naše kmetovalce i vrtnare, ar je ravno to gnojenje pri nas najmenje v navadi, pa tak jako potrebno.
Skoro vsaka zemla ma že od narave nekaj, nešterne celo tüdi dosta vapna. Vendar pa ta naravna zaloga ne stanovitna, ar nekaj vapna ponücajo rastline, nekaj ga po deževnica v globše zemelske plasti. Vsaka zemla teda ščasoma obuboža na vapni, celo pa zemla, ki jo redno gnojimo s štalskim gnojom, pa nikdar ne z vapnom.
Za gnojenje mamo Vapno v dveh oblikaj. Nájbole učinkovito je živo Vapno semleto v fino melo. Takšega vapna pa pri nas v trgovini nemamo. Pomagamo si tak, da vzememo živo ali žgano Vapno i ga samo teliko vgasimo, da razpadne v melo. Vekšo količino (cela kola ali vagone) zložimo na prostom na küp i jih pokrijemo z zemlov. Živo Vapno se navleče iz zraka i zemle, pa tüdi iz dežja teliko vlage, da se ravno prav ugasi. Kda se je celi küp spremeno v melo,
je čas, da se ponüca. Bole se ne sme vgasiti. Navadno gašeno vapno, kak ga nücajo zidarje, ne za gnojenje. V melo vgašeno živo vapno je posebno vugodno za močne, težke, ilovnate zemle.
Za vapnenje nücajo pa tüdi navadni vapnenec zmleti v melo. Umevno je, da vapno v toj obliki ne tak učinkovito, kak živo vapno, ar se more v zemli šče razkrojiti. Vendar pa je tüdi zmleti vapnenec dobro gno jilo, celo za lehko, peščeno zemlo.
Z vapnom gnojimo v zalogo. Zato z njim navadno ne gnojimo vsako leto, nego na dve, tri leta ali šče poredkej. Vendar pa so izküšnje pokazale, da je pogostejše gnojenje z menšimi količinami vugodnejše, nego poredkejše, pa na debelo.
Če gnojimo na dve, tri leta dajmo na 1 plüg 15—20 kg. v melo žganoga živoga vapna, ali pa 25—3O kg. semletoga vapnenca.
Živo Vapno nam preskrbi vsakši zidarski mojster Zmleti vapnenec pa pripravlajo v Hrastniki i ga ma v zalogi Kmetijska drüžba.
Najugodnejši čas za gnojenje z vapnom je jesen, celo te, če gnojimo obilo v zalogo. Odtehtano vnožino vapna potrosimo ednàkomerno po
zemlišči i ga taki keliko mogoče dobro zmešajmo z zemlov. To delo moremo opraviti na vsakši način samo v sühom vremeni.
Vapna ne smemo mešati s šterim koli drügim gnojilom. Posebno škodo bi si prizadeli, če bi mešali Vapno z gnojili, ki majo amonijak v sebi. Mešanje je dopüstno samo s Thomasovo žlindro, kalijevimi solmi i vapnenim dušikom. Tüdi s štalskim gnojom vapno ne sme priti na zraki v dotiko. Gnojimo najprvle s štalskim gnojom posebi i potem z vapnom posebi !
Nešterna umetna gnojila majo tüdi vapno v sebi, kak Thomasova žlindra, Vapneni dušik. Ali ta količina vapna nikak ne zadostüje za zemle, ki stradajo vapna.
Drüga dobra vapnena gnojila bi bila šče na primer Pepel, ostanki iz karbitnih svetilk, süho, v prah zdrobleno cestno blato i lapor.
ZA GRGRANJE
pri bolečinaj v grli, za bolečine pomirjüjoča maseranja i obkladke, vzemite staro i sprobano domače sredstvo in kozmetikum — Fellerov blagodišeši Elsafluid. Zahvalni bodete ! Posküsna steklenica 6 Din, dvojna steklenica 9 Din povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 veliki specialni steklenici 62 Din brez daljnih stroškov pri lakarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146.
Slavska Banoviva.
Za smeh.
Emica se vči klavir.
Prvle kak ide k pouki, jo mama pita :
„Ali si si zaprala roke?“
„Sem, mama.“
„Obraz tüdi ?“
„Tüdi.“
„Ka pa vüha ?“
„Tüdi vüha sem si zaprala — a samo desno vüho, ar vučitelica vsikdar na mojoj desnoj strani sedi."
V šoli. Vučiteo : „Ti, Janezek, znaš, ka te tvoj kašeo mi pa nikaj ne prijeten !“
Janezek: „Ja, gospod vučiteo, lepše pa ne vem kašlati !“
* *
*
Pitanje. „Mama, zakaj da dežüje ?
„Zato, da raste žito na poli i da se rože na vrti ne posüšijo.“
„Mama, zakaj pa potom tüdi na cesti dežüje ?“
25 oktobra 1931.
NOVINE
7
ŠTEFAN LAZAR :
S STRELOV i PLINOM,
Ghi! GIu! Glu ! cvili topo i presekano tromba vetrov, potem pa začne v rjovečem tenorji : Nazaj ! Ali Mutsuhito Dsain se z zapretimi očmi, odpretimi prsi, od boli premaganimi vüsti i omahüjočimi nogami opoteka proti gorskomi bregi, ki sega v nebo. Hali ho! Z nebes visijo rjave cote : tajfun sam sebe trga. Hali ho ! Tajfun joče, tajfun toži . . .
Mutsuhito Dsain že stoji na vrhi skale, razkorači se, roke razprostre, s čarnimi vlasmi se veter špila. Mutsuhito Dsain stoji nad tajfunom i široko odprete, plameneče oči opira v nebo kak kakši kameniti kip človeškoga trplenja, tam stoji i moli . . .
—	Oh, jezero ročni Kwannon, ki jezdiš na oblakaj tajfuna, ki stepleš nebo i zemlo i se lüčaš z morskim tokom, tü stojim pred tebov, Mutsuhito Dsain, tvoj sin . . .
Mir . . . kak da bi se jezero ročni bog nagno z oblačnoga konja, da bi poslühno svojega vnebokričečega deteia.
— Moj oča si i jaz sem tvoj sin, prokleti sin tvojega žutoga sveta ! Srce mi je ranilo belo deklino i ne ozdravi cili, ar jo lübim, lübim i lübim !
Burja je zatülila i je štela sünoti navzdol tirajočega črva, šteromi je dete osovražene bele rase zagiftao srce. Mutsuhito Dsain se je oprijao zobčaste skale i je glavo obrno proti nebi ino molo ne z rečmi, nego od reči glasnejše :
— Jezero ročni Kvvannon, ki si bog-stvarnik burje naravnih sil, v tvoje bistvo gledam i objoküjem samoga sebe . . . Ti, ki si stvoro veter, meglo, ki ti je tajfun plašč, Pogledni na mene i mi daj mogočno misel, da lehko vkovem v robstvo svojo lübo . . .
V vetrovnom vrtinci je ropotalo kamenje i naliv se je z globokim šümom valilo z gore na zaoblačeni Nagasaki. Nasekljani oblaki so plavali od zaliva, od kec je dih tajfuna pomeo bele džunke-ladjice, temno gladino je bičala ploha i velikansko valovje je z velkov silov zdigavalo orjaške ladje, na šterih so šče pred viherom spüstili doli jambore. Mutsuhito Dsain je stao v divjom viheri i je s pogledom proti nebi, ne z rečjov, nego od reči glasnejše molo k bogi viherov :
— Prišeo sem iz sobe, brezumno, k tebi sem bežao, o jezero ročni Kwannon ! V plohi sem spadno, glavo mi je rano kamen, v nogo se mi je zapičilo trnje, ali stano sem iz blata, krvaveče nojete sem vsekao v skalo in sem se vzpenjao na tvoj prestol, od kec se veseliš svojemi božemi deli, razdivjanji, ti divja, sveta Moč ! Ali čüješ, jezero ročni Rüšilec, daj mi pomoči
Proti nebi je divje zaškripao z zobmi, potom pa je postao nekak strahotno miren i je molo, ne z rečjov, nego od reči glasnejše :
—	Vzeli so mi lübico, ki ma beli obraz kak Sneg. Vzeli so mi drago, ki ma oko kak pomenšano vzhajajoče sunce . . . Žuti sem, grdi sem, tvoj sin sem. Njena lepota je krasna, jaz pa sem takši kak ni sitska opica ; če si me stvoro po svojoj podobi, mi daj — te prosim — daj mi pomoč!
Dežna zavesa se je pretrgala na gorskom vrhi i vido se je falat neba, topo i pretreslivo kak Velikansko oko, ki skriva nespravlivo jezo. Mutsuhito Dsain ne odmekno oko od tistoga falata neba, od tiste tope skrivnosti i je molo ne z rečjov, a od reči glasnejše :
— Ti, ki izdelüješ orožje razdejanja, šče ednok zovem k tebi, bog razdejanja, o jezero ročni Kwan-
non ! Radüj se, da sem se vrno k tebi i verjem v tebe . . . Ali mi daš moč, da bo moje tisto krasno ošabno bela dekla. Daj mi v roke orožje, ki se bo kosalo s tvojim . . . Orožje ! Celi svet prisilila, da me bo z bledim strahom ukajoč spremlao na gostijo . . . Ali čüješ, žuti bog? Svet ti oblübim ! Celi svet premagani i celi nesrečen svet prisilim na kolena pred tebov, samo ednno misel mi daj . . . edno iskro . . . edno ustvarjajočo iskro . . .
Tisti falat neba, tista topa skrivnost, edno neizprosno orjaško oko je vztrepetalo i vužgalo svoj svetli žarek. — Sto milj dugi, trovejni, zlato-zeleni blisk se je zasveto proti sunčnomi zahodi i strašno grmenje je pretreslo nebo, zemlo, morje, bližino i daljavo i je kak boži hieroglif tüdi te šče tam zavio s titanskim žarom na dalnom obzorji neba. . .
Mutsuhito Dsain je bledi gledao plamen nebeškoga ognja Strele, kda je vzplamenel, nekdi vdajo . . . Strela! Z brezglasnov veselostjov se je zasmejao v razsvetljeno nebo ! Strela ! To bo njegovo orožje ! To vzeme z neba, to ugrabi božanstvi . . . O, jezero ročni Kwannon ! S tem izsili svojo srečo . . . stem vniči, če bo trbelo, celi svet za tisto eneo deklino . . . hehehehehe . . .
XI.
Vankiš njoj je bilo malo mahagonsko stojalo, tilnik je na njega položila, da bi se njoj bogata frizura ne zmečkala. Razpletanje vlasi ne dostojno . . . Počivala je na tenkoj matraci, ki je bila napunjena z vunov, ležala je na tleh, nad njov je bila razprestrela plava odevka, pritrdjena z zlatimi traki; Deklina je bila betežna.
—	Bila sem v svetišči „Skakajoče  želve“ sem molila za tebe, se je nagnola nad njodrešitev.— Slabotna sem i grešna, a mogočen bog je poslühno mojo prošnjo, — je kazala čarnolakirani zob,-— da ozdravi tvoje srce . . .
— Me boli, — je oroselo deklicino oko. — Lübeče srce me boli . . .
Z malimi rokavicami je obrisala skuze i se smejala.
—	Vdaro te je — je mrmrala starka.
— Njegova sem, — je tiho odgovorila Zvonček.
—	Belo deklino lübi . . .
- K meni se povrne.
V očaj se njoj je zasvetilo vüpanje, potom jih je zaprla i se zamislila.
Ka dela ? — je tiho pitala.
—	Misli. Celi den premišlava. Niti po noči ne spi, samo sedi pred Budovim kipom i vzdihüje. Nidzumi . . . miši lečejo na strehi i cvrček cvrči, ali vseedno čüje pogoste globoke vzdihe našega gospoda...
— Nesrečnež — se je strela žilica na deklininih vüstnicaj.
Breskvino čelo je omračila skrb.
—	Samo piše i računa, se mantra i riše i reže v papir — je karajoč kimala z glavov. — Dai-kok naj njemi pomaga — a nevolna sem na njega.
—	Zakaj — se je začüdila Zvončka
—	Ar te je pretepo i ne pride k tebi,” samo ednok na den pride i tüdi te neopaženo kak kakši strah . . . Iz slabotnih prsi ti je vrela krv, kda te je vdaro . . . i te ne pomilüje . . . Siromaška Zvončka.
Na trüdnih deklininih vüstnicaj je zaigrao smeh.
—	Bogata sem — se je mehko Smejala.
—	Kda sem se vzbüdila iz omedlevice, je poleg mene klečao i me potrto gledao. Edna skuza mi je spadnola na roko . . . najlepši-biser . . . potom pa je brez reči, spokorno odišao. . . Njegova düša je moja!
8
NOVINE
25 oktobra 1931.
Za hišo i dom.
Boj müham.
Malo se Čüdno vidi, da zdaj na zimo, kda mühe same crkavlejo, napovedüjemo boj müham. A stvar ne tak čüdna, kak se na prvi pogled vidi i da ravno zdaj Pozivamo na boj proti müham, na svoj vzrok.
V tom časi so mühe nemarne (lene). Nekaj časa lečejo, potem pa poginejo. Po zimi ne bomo meli skoro nikaj müh. Vse mühe ne poginejo. Štere najdejo po kühnjaj, sobaj, v štalaj i v drügih prostoraj primerno toplo zavitje, ostanejo tüdi po zimi žive. Kda pa pridejo prvi topli dnevi, zletijo ven i v gnoji ali kakšoj drügoj nesnagi znesejo do 80 beličic, iz šterih se v ednom dnevi zvalijo mali, beli črvički. Tej se zabubijo i za dva tedna nastanejo iz bub mlade mühe. Kda nekelko zrastejo tüdi one znesejo jajčeca i tak se mühja zalega jako naglo plodi.
Po leti je mühe žmetno pregnati, ar jih je vnogo i so bistre. Zdaj i po zimi je müh malo i so nemarne, zato jih je lehko dobiti v roke, Teda po njih. Ne njim prizanašati. Bujti vsako, štera pride pred oči.
Boj proti müham je potreben iz zdravstvenoga pogleda. Mühe oblazijo vsefelé nesnago. Ta nesnaga se jim nalovi na noge i z nesnagov vred tüdi klice betegov. Po zdravniškom dognanji raznašajo mühe klice tifusa, griže, küge itd. Z nesnažnimi nogami se vsedajo na krüh, na drüge jestvine i na njih püščajo klice betegov.
Po vsem tem naj vala sklep : Jestvine zapirati pred mühami, proti müham pa voditi neizprosen boj.
Tržne cene.
Penezi: USA dolar Din. 56, Canadski dolar Din. —•—, Austrijski šiling Din.
NAZNANILO.
Naznanjam poštüvanomi občinstvi, da zgotavlam te faleše šparhete. Tüdi mam vu vsakoj velikosti gotove, Šteri se lehko taki prevzemejo.
DOBRO DELO !        CENE ZMERNE!
KOFJAĆ FRANC ključavničar
M. Sobota             Lendavska cesto 36.
Kam naj naložim peneze, da dobim najbolši intereš ???
Kde bom iskao najugodnejše posojilo za svoje potrebe ? V vsakom slučaji se z zavüpanjom obrnemo na našo domačo
HRANILNICO i POSOJILNICO v BOGOJINI,
štera je vpelala dobro, polmesečno obrestüvanje (za vloge od 8 9% za posojila pa 10%) i nüdi kem vekše ugodnost. Rentno dačo plača sama za svoje vlagatele. Promet od meseca do meseca raste, ka jasno svedoči od velikoga zavüpanja i kaže na varnost kritja več milijonske vrednosti njenih kotrig.	Pridite i se osvedočite !
NAČELSTVO HRANILNICE i POSOJILNICE v BOGOJINI.
Trgovskega vučenca
s primernov šolskov izobrazbov iz poštene hiše sprejme METOD SENČAR, trgovec v Ljutomeri.
ZABELO
dobite vsikdar najugodneje v trgovini 2	F. SENČAR LJUTOMER.
Dober leder.
Što šče ne ve, da le samo dober leder fal? Slab leder je dragi ! Fal i dober leder pa vsigdar dobite pri            5
ŠKAFAR JOŽEFI v Beltincih.
OVA VAJENCA
taki sprejmem. KUTASSY EVGEN mizarski mojster v Bogojini.
Izšla le
Blasnikova
V
ELIKA
P
RATIKA
za prestopno leto 1932,
ki ima 366 dni.
„VELIKA PRATIKA“ je najstarejši slovenski kalendar, ki je bio že od naši pradedov najbole upoštevan i je šče dnes najbole obrajtan.
V „Veliki Pratiki“ najdeš vse, ka človik potrebüje vsaki den : Katoliški kaledar z nebeskimi, sunčnimi, mesečnimi, vremenskimi i dnevnimi znamenji ;
—	sunčne i mesečne mrke; — mesečne spremembe ; — poštne določbe za Jugoslavijo; — lestvice za koleke, za pobotnice, küpne pogodbe i račune ;
—	konzulate tüjih držav v Ljubljani i Zagrebi; — vse senje na Kranjskom, Koroškom, Štajerskom, Prekmurji, Medžimurji i v Julijski Benečiji ; — pregled na konci brejosti živine; — popis vseh važnih domači i tüji dogodkov v Preteklom leti ; — tabele za računanje obresti; — živlenjepise važnih i odločilnih oseb s slikami ; — oznanila predmetov, ki jih nüca kmet
i žena v hiši. — Cena 5 Din.
„VELIKA PRATIKA“ se dobi v vseh vekših trgovinaj i se lehko naroči tüdi pismeno pri založniki:
tiskarni J. Blasnika nasl. d d. s Ljubljani.
AMATERJE POZOR!
Fotografski aparati i vse fotografske potrebščine se dobijo po jako niskoj ceni v trgovini s paperom
HANH IZIDOR-a v M. Soboti.
Za PREKMURSKO TISKARNO odgovoren HAHN IZIDOR v M. Soboti
Izdajatelj KLEKL JOŽEF       Urednik FRANC KOLENC
7·50 Francuski frank Din 2·20 Talijanska
lira D 2 80 Pengő D--Marka 13 20 Urugu-
ajski peso Din —, Argentinski peso Din. —.
Živina: biki, jünci i telice Din. 3—5, (jako debeli Din. 7), krave Din. 1—3, teoci Din. 6—7, svinje Din. 8.
Zrnje: pšenica Din. 160, žito Din., 160, oves Din. 160, kukorca Din. 140, krumpli Din. 65, ajdina Din. 130, proso Din. 130 lenovo seme Din. 250, grah črešnj. Din 200, mešani Din. 150,