UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via Vitt. Veneto, 32 Tel. 33-46 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm MATA/UR GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inezemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir Leto XVI - N. 7 (323) Udine, 15. aprila 1965 Izhaja vsakih 15 dni ODPORNIŠKO GIBANJE V FURLANIJI Dvajsetletnica osvoboditve Vesela veli Naci fašisti so do zadnjega barbarsko besneli nad neoboroženimi in nedolžnimi Padlih borcev 2.683 - Pokol v Avasinis na desnem bregu reke Tilmenl V tem času povsod dostojno proslavljajo dvajsetletnico osvoboditve in zmage in s ponosom častijo protagoniste tiste velike in slavne epopeje, ki je bila pravilno imenovana drugi italijanski preporod (secondo risorgimento italiano) . Prispevek Furlanije, kamor spada seveda tudi Beneška Slovenija, dolina Rezije in Kanalska dolina, je bil večji kot v katerikoli drugi deželi Italije. Tu so podatki: '7.124 partizanov, 5.020 patriotov, 2.134 terenskih sodelavcev: skupaj 24.278. Padlih borcev 2.683 (niso všteti tisti, ki so umrli v inozemstvu in oni, ki so umrli zaradi vojnih posledic), pogrešanih 708: skupaj 3.391. Invalidov in ranjenih je bilo 1.739. Nagrad za vojaško hrabrost je bilo toliko, da že te same dovolj izpričujejo žrtvovanje, sposobnost in hrabrost borcev. Naj zadostuje dejstvo, da je bila Furlanija prvikrat v svoji zgodovini odlikovana z najvišjo vojaško nagrado, ponos vsega njenega prebivalstva in ki se sveti na praporu občine Videm. Da bo mladina vedela in o tem razmišljala, prinašamo tu spodaj opis enega izmed dogodkov, ki je vzbudil v vsem prebivalstvu grozo in srd; dogodek smo povzeli iz najnovejše knjige « Guerra di Liberazione » (Osvobodilna vojna), katere avtor je znani pisatelj G.A. Colonnello. Knjiga je izredno zanimiva, ker natančno opisuje tudi vojne dogodke v Beneški Sloveniji in bi jo zato morali vsi prečitati in shraniti. EiL ora di carneficina le colonne ordinate e in pieno assetto di guerra erano o sembravano deserti. Solo dai costoni delle montagne di Avasinis nel punto in cui la pedemontana muta versante, fra questo paese e Trasaghis, un gruppo di partigiani con una mitragliatrice pesante tentava di ostacolare e di molestare il passaggio delle truppe germaniche. Non si conosce l’effetto dell’azione partigiana. La reazione del nemico, però, è stata immediata e violenta. Fatta tacere la mitragliatrice con alcuni colpi di mortaio, un reparto in ordine sparso prese d’assalto il paese. La popolazione era ormai abituata a questi episodi e, come le altre volte, gli uomini s’erano messi al sicuro in montagna e le donne, i vecchi e i bambini avevano continuato nelle loro faccende od erano usciti a curiosare sulle strade. S'erano sempre comportati così ogni volta che il paese era stato occupato dai tedeschi, dai cosacchi e dalle brigate nere e mai nulla di grave era accaduto. Gli uomini in montagna, le donne, i bambini e i vecchi a casa. Ma questa volta i soldati tedeschi parevano invasati da una bestiale follia omicida. Ogni casa venne rastrellata con le armi in pugno e tutte le (nadaljevanje na 4. strani) mn unii i um umih inumili ni unii in .................. unii STIKI S SII Sl.OVEMJO SE NADALJUJEJO MINISTER KOTNIK V VIDME Obiskali industrijske centre ■ Obravnavali razne probleme, med lemi tudi onega glede avtoceste Palmanova-Gorica-Ljubljana, o trgovinskih in industrijskih odnosih in o razširitvi pasu za mali obmejni promet ati Avasinis La mattina del 2 maggio 1945 suonavano ormai le campane a festa dei campanili di Gemona, di Osoppo e degli altri paesi sulla sinistra del Ta-gliamento. Le popolazioni erano insorte nel tripudio della liberazione che Poneva fine aU'incubo e alle miserie della guerra. Ma lungo la strada pedemontana da Pinzano, a Cavazzo, a Tolmezzo transitavano ancora le truppe tedesche che avevano scelto, per la loro ritirata, quel percorso ritenuto più al sicuro dai mitragliamenti aerei e dalle molestie dei partigiani. I piccoli paesi attraverso i quali passavano niiiimiimiiiim mimimi mimi mimmi mai imiiiii min imi iiiiiiiimiiiimimiiiiiiiiiiii n iimnimmiimiiiiiiiimiinmiiiiimiiii “Akademik,, iz Liuhljane bo gostoval v Vidmu Po obisku delegacije, ki jo je vodilno podpredsednik izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije Janko Smole, sta prišla v Furlanijo slovenski minister za programaciio Kotnik in član izvršnega sveta Kadunec. Obisk je trajal dva dni. V Trstu ju je prijazno sprejel predsednik deželnega odbora Berzanti in prisednik za programacijo Cocianni. Po kosilu, ki so se ga udeležili tudi podpredsednik deželnega odbora prof. Dulci, odbornik za industrijo in trgovino Mar-pillero, generalni konzul SFRJ Janhu-ba in načelnik urada za zveze italijanskega zunanjega ministrstva odv. Ge-rin, so spremljali goste na ogledu zaliva, nakar sta si ogledala industrijsko pristanišče v Žavljah. Med razgovori so obširno proučili in primerjali gospodarske politike in načrtovanja v obeh deželah ter ugotovili različno ureditev in pogoje, ki so lastni obema sistemoma. Jugoslovanske oblasti so pokazale zelo veliko zanimanje za teoretske zasnove vsedržavne in deželne programacije v Italiji, zlasti pa za perspektive tehničnega in operativnega sodelovanja na gospodarskem področju med avtonomno deželo Furlanijo-Julijsko Benečijo in Socialistično republiko Slovenijo. Drugi dan bivanja so gostje obiskali razne industrijske objekte v Gorici, Vidmu, Pordenonu in Nižji Furlaniji in se povsod zanimali za načine in potek obratovanja. Proučili so tudi načrte avtoceste Palmanova-Gorica-Ljubljana, ki so jih izdelali slovenski strokovnjaki in ki predvidevajo na jugoslovanskem ozemlju dve varianti. Prva trasa je krajša, a gre po težjem terenu skozi Ajdovšči- Koncem aprila bo gostoval v Vidmu v dvorani tehničnega inštituta « A. Zanon » (Piazzale Cavedalis) « Akademik » iz Ljubljane s svojo folklorno skupino « France Marolt » in pevskim zborom « Tone Tomšič » (nastopilo bo vsega skupaj 120 izvajalcev). Obe skupini sta mednarodnega slovesa, saj sta že nastopali ne samo v raznih mestih Italije, ampak tudi v Avstriji, Nemčiji, Franciji in drugje, kjer so vedno želi najvišja priznanja. Na sliki je folflorna skupina « France Marolt »> pri izvajanju « rezijanke ». in Logatec; druga, daljša, a manj strma, gre pa skozi Ajdovščino in Podnanos ter bi bila, povezana s Postojno preko tržaškega, istrskega in dalmatinskega cestnega omrežja. Glede kočljivega vprašmja financiranja so jugoslovanski zastopniki izrekli pripravljenost, da bi se obrnili na Mednarodno banko, ki je že dala posojila za druge jugoslovanske avtoceste, ki so v gradnji. Glede trgovinskih odnosov je bila omenjena možnost raztegnitve obmejnega pasu za razširitev prometa. V zvezi z gospodarskim sodelovanjem so proučili nekatere industrijske izkušnje, ki se tičejo podjetij, katera imajo svoj sedež v Sloveniji in v Furlaniji, zlasti pa glede znanega kemično industrijskega kompleksa Cinkarna v Celju, ki predeluje rudo iz Rablja na podlagi sporazuma z italijanskim državnim podjetjem AMMI, kateri velja že dve leti, in glede podjetja « Gorenje » v Velenju, ki deluje na področju gospodinjskih strojev v sodelovanju s tovarno Rex industrijskega kompleksa A. Zanussi v Pordenonu. Spet je pred nami tako drag in pričakovan praznik: velika noč. « Matajur », neutrudljivo glasilo slovensko govorečega prebivalstva videmske pokrajine iz srca želi ob tej priliki prav vesele praznike vsem svojim zvestim čitateljem, sodelavcem, prijateljem in vsem našim ljudem, ki so raztreseni po svetu, to je našim emigrantom, ki so bili primorani v svet za vsakdanjim kruhom, katerega niso mogli najti na domačih tleh. Illllllltllllllt III lllilllll II IIIIMMIIIIIItltllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM 1(1111 tl lili IfllllllllllllllllllllllllllllllllllllHOlillllllllllllllllltllllliailllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIlillllllllllllHtl ČUDOVIT PAS VZHODNEGA GRIČEVJA IN SLABO EKONOMSKO STANJE Od Gampeja do Grmuščice čaka vse na obnovo Samo med volilno kampanjo se spomnijo in obiščejo vasi, žrtve kratkovidne in slabe ekonomske politike: mnogo obljubijo, a ne drže besede - Ljudje primorani na emigracijo APRIL 1965 - Te dni smo se podali v kraje, ki leže ob vznožju vzhodnega gričevja Beneške Slovenije. Povzpeli smo se tudi nekoliko višje in sicer do Porčinja, od koder se lepo vidi furlanska prestolica Videm in ki se zdi tako blizu, da bi se je lahko skoraj dotaknili s prstom, in širna ravnina, ki se polagoma stopnjuje proti morju. Zapustili smo za nami Čedad, Rubi-gnacco in Tavorjano in prišli po gladki cesti « Pedemontane » do hudournika Bistrica (Chiaro), ki loči dve občini: Tavorjano in Čedad. Preko Bistrice, ki priteče dol od Podcerkve in Prestinta in ki je te zadnje čase povzročila toliko škode, ker je prestopila breg, so zgradili nov most na istem mestu, kjer je stal prejšnji in ki ga je pred dvema letoma odnesla voda. Niso pa še poskrbeli za izgradnjo obrečnih nasipov in zato je še tisto malo, kar so napravili, spet odnesla narastla voda in prizadejala polju in hišam novo škodo. Preko vihrave Bistrice V eni izmed teh hiš blizu mosta nam je neka žena dejala: « Ne moremo več vzdržati tukaj, kmalu bomo šli proč. Ne moremo živeti še naprej v tej tako mučni situaciji. Ne samo, da nam dostikrat udere voda v hišo, ampak vsakokrat, ko Bistrica prestopi bregove, uničuje tudi polje ». Že v Toljanu, ki spada pod občino Tavorjana, se nam začno pasti oči po čudovito zelenih gričih, ki se vrste eden za drugim brez konca. Prišli smo v čisti in prijazni Čam-pej: grozd ozkih in malih hiš; na severu je kot vkovan v grič zaselek Sufumberški Kolored (Colloredo di Souffemberg), ki se ponaša z ljubko cerkvico, kamor nadvse radi zahajajo verniki. Tam na desni je Raščak; tu se nam obzorje razširi in vidimo od strani tudi gore z mogočnimi in še s snegom pokritimi vrhovi. Na obeh straneh asfaltirane ceste, po kateri brzimo, si sledijo skrbno obdelana in simetrično razporojena polja. Na žalost je pa teh polj malo in zato ne zadostujejo za preživljanje vseh družin. Okoli Fojde prevladujejo vinogradi in tu opazimo med nežnim zelenjem na sredi pobočja gore tudi dobro ohranjeno cerkvico in razvaline starih gradov, ki so bili bivališče, citadele ali trdnjave nekdanjih skoraj vedno med seboj sprtih fevdalcev, neusmlje-nih do tlačenega kmeta. Od teh gradov sta najbolj znana Kukanjev in Čukov (Zucco). Prišli smo do hudournika Breg (Grivo), ki teče tik ob vhodu v Fojclo. Takoj smo opazili, da je treba tudi tukaj še vse napraviti, da bo zadržana besnost voda, ki ob velikih nalivih poplavljajo njive in travnike, ker ni obrečnih nasipov ali pa so preslabi. Breg teče prav ob vznožju in ob vzhodni strani Fojde, mesteca, ki je znova vstalo iz ruševin kakor Neme, Ahten, Sedigla in drugi kraji, ki so jih zažgali nacifašisti. J. T. (nadaljevanje na 2. strani) I 11 II lil II II III H II III I II II I II II t I III M 11 II III II II III lili II I. Priprave za proslavo 25. aprila v Vidmu V Vidmu je občinska uprava že izdelala program za proslavo 20 obletnice odporniškega gibanja in zmage nad nacifašizmom. Glavne proslave s povorko, ki se je bo udeležil tudi predsenik deželne vlade Berzanti, bodo v nedeljo dne 25. aprila. Na predvečer 24. aprila ob 18. uri pa bodo v okviru teh svečanosti otvorili v dvorani Ajace razstavo o deportirancih, na kateri bodo prikazali vse, kar ima kakšno zvezo z italijanskimi deportiranci v Nemčijo med zadnjo vojno. V občinski dvorani v Vidmu pa bodo istega dne ob 18.30 otvorili tudi razstavo knjig o odporniškem gibanju. nuni iz prve strani Čudovit pas vzhodnega gričevja i\ slabo ekonomsko stanje Od Čampe ja do Grinuščice čaka vse na obnovo čedad Iz Nadiške Zapustili smo Fojdo in nadaljevali cesto, ki poteka ob desnem toku Brega. Visoko gori v hribih smo zagledali vasi Podvrata, Čenebole in Vile. Vse tri so skoraj izpraznjene, posebno Vile, od koder je odšlo v inozemstvo ali v razne kraje po Italiji kar 93 odstotkov prebivalstva. Podklap (Canal di Grivò) je v kopico spravljenih skupina starih hiš in se zdi, da je zagozdena v alpski polkrog. Tudi tukaj je emigracija zelo velika: 89 odsto. V Grmuščici Po ozki, neudobni in z debelim kamenjem posuti cesti smo prišli do Grmuščice. Težko nam je bilo pri srcu, ko smo srečavali žene otovorjene s težkim gnojnim košem ali drvmi. Iz njihovih obrazov se je bralo trdo življenje, življenje, ki zaradi neprestanih naporov povzroča golšo in krčne žile in prezgodaj ostari človeka. Tudi v Grmuščici je malo ljudi pri hiši in tisti, ki so, so nezaupljivi in brezbrižni. V vasi je en sam otrok in nas je njegova mati prosila zanj bonbone. Zahvalil se nam je zanje lepo po slovensko. Med to zadnjo vojno je bila Grmu-ščica važen sedež partizanskih komand in v to dolino so borcem za svobodo zavezniška letala najraje spuščala orožje, municijo in vojaške misije. Tu je bil namreč tudi sedež angleške vojaške misije. Zapuščenost je tukaj zelo velika. Prav bi bilo, da bi se prišlo naproti tem ljudem, ki so toliko pomagali med osvobodilno borbo. Takrat so jim obljubili, da bo njihovo žrtvovanje dobro poplačano in da se bo vse obrnilo na bolje; pa se ni napravilo ničesar, skoraj vse je ostalo pri starem. Srečavali smo nezaupljive obraze in kakšna ženska je govorila o obljubah, ki so jim jih dajali med vojno in skoraj dajala krivdo partizanom samim, češ da niso držali obljub. Seveda te ženske, in tudi možje, ne vedo — in smo jih skušali prepričati — da partizani ne nosijo nobene krivde in da so tudi oni ostali razočarani in bili slabo poplačani. Ne vedo, da je prišlo vse to, o čemer tožijo, zaradi tistih, ki so se menjavali na vladi; in ne vedo, da so še v zaporih hrabri partizani, krivi samo tega, da so vestno izvrševali svojo dolžnost. Partizani so pričakovali posebno amnistijo (ki pa ne bo prišla) ob priliki dvajsete obletnice osvoboditve in zmage, da bodo zapustili ječe 'in se povrnili v sredo svojih družin in nadaljevali borbo za velike idelanosti, ki so navdihnile odporniško gibanje. V Grmuščici je nek star emigrant, ki je celih pet let zvesto služil v vojski, dejaj, potem ko se je pritožil čez nizko pokojnino: « Tisti od vlade so lažnivci ». Ta je bil tudi prepričan, « da je treba nekaj ukreniti, da se bo kaj spremenilo v vseh ozirih. Drugače bomo izginili. Manjka že dve tretjini prebivalstva. V nekaterih zaselkih, kot na primer v Vilah, je le pet ali šest ljudi v vasi. Ko ljudje zapustijo hišo, ta propade in tako vse. To je nedopovedljiva žalost ». Vrnili smo se nazaj v Fojdo in krenili naprej proti Ahtnu. Še zelenje, vinogradi in razvaline starih gradov in še krasni panoramični razgledi. Pustili smo na desni Malino, Subid in Kanceljerje in se podali proti Por-činju po cesti, ki so jo dogradili pred dvema letoma. Preje je bilo tu življenje še bolj težko. Bolnike so morali nositi k zdravniku v Ahten na hrbtu ali pa na nosilih, ki so jih napravili za silo. Tudi v Porčinju, od koder se nudi krasen razgled po vsej furlanski ravnini bi bilo potrebno takoj zaustaviti emigracijo in poskrbeti, da bi prišlo do ekonomske in socialne obnove, ki je težnja vsega slovensko govorečega prebivalstva videmske pokrajine. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiiiimiimmmiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiti Olajšati vojaške služnosti Vsem je znano, da vojaške ser-vitute v videmski pokrajini, kakor tudi v goriški in celo na tržaškem ozemlju, povzročajo velikansko škodo in raznovrstne ovire, ki preprečujejo vsako dejavnost in vsak razvoj, pa naj zadeva gradbeništvo ali turizem. Problem vojaških servitutov je bil vedno važen za nas, ker se tiče videmske pokrajine in prav posebno Beneške Slovenije, doline Rezije in Kanalske doline. Kot vemo, prinaša prvi zakon (1.6.1931 št. 866 pod naslovom « Regime giuridico delle proprietà in zone militarmente importanti ») omejitve pri izvedbah Sugestivna panorama Fojde, ki je jezikovno mešana občina in središče Slovencev gorskih vasi, ki leže na pobočju Ivanca javnih del na zemeljskih in morskih obmejnih predelih, ki so smatrani za važna. Drugi zakon (20.10.1932 št. 1849 « Riforma del testo unico delle leggi sulle servitù militari ») je v bistvu bolj važen, zlasti glede negativnih posledic, ki jih prinašajo vojaške služnosti. Omenjene služnosti zavzemajo v deželi ozemlje 68 občin, od teh kar 38 v videmski pokrajini, s celotno površino 31.380 hektarjev, od katerih 23.760 na videmskem z največjim sorazmerjem prav v Beneški Sloveniji. Za odpravo vojaških služnosti se res že dlje časa zanimajo razne ustanove, parlamentarci, osebnosti in oblasti, med temi tudi namestnik ministra za državno obrambo senator Guglielmo Pe-lizzo, ki pa na žalost niso ničesar dosegli, razen nekaj malega za občine Čedad, Mariano del Friuli, Gradišče, Villesse in Ro-mans. Beneška Slovenija ni bila deležna do sedaj najmanjše olajšave. Resnost problema, za katerega se že toliko časa zavzemamo, je vzel na znanje tudi deželni odbor s predsednikom Berzantijem vred, ki je seveda potem obvestil tudi vlado in zaprosil, da bi se zakon o vojaških služnostih olajšal in da bi povrnili ekonomsko škodo, ki so jo te prizadejale. želimo, da bi se to vprašanje dobro in hitro rešilo in da bi se zagotovila, ki jih je dal pred nedavnim po posredovanju senatorjev Pelizza in Vallaurija minister za obrambo, tudi uresničila. Odbor za proslavo dvajsetletnice odporniškega gibanja V Čedadu so že ustanovili odbor za proslavo 20-letnice odporniškega gibanja, ki se bo vršila dne 2. maja. Predsednik tega odbora je čedadski župan senator Guglielmo Pelizzo, sestavljajo ga pa predsedniki sekcij APO in ANPI, predsednik zveznega komiteja odporniškega gibanja, invalidi, predstavniki šolskih ustanov, presednik sekcije padlih in pogrešanih v vojni, predsednik občinskega odbora Rdečega križa in vodje skupin občinskih svetovalcev. Zanimiva razstava Za praznik vina, ki se bo vršil v Čedadu dne 29.,30. in 31. maja bo turistično društvo « Pro Civi-dale » prvikrat organiziralo tudi posebno razstavo raznih « hob-byes » ali « konjičkov ». Med razstavljenimi predmeti bodo: zbirke starega orožja, zbirke metuljev, redkih zelišč, lutk, aero-mo-delov, ladij v miniaturi, zavojčkov cigaret, zbirka likalnikov, zbirka ur in še vseh drugih mogočih predmetov. Razstava bo v dvorani Leicht in bo odprta od 29. maja do 6. junija. Št up ca Mali obmejni promet meseca marca Meseca marca je slabo vreme zelo vplivalo na mali obmejni promet med Slovenijo in Furlanijo. V naši deželi je bilo namreč samo 11.482 prehodov in sicer: skozi Štupco 9 537, skozi Učjo 25, skozi Most na Nadiži v iiiiiiiiimiiiiiiimiiiimmimmimimiimiiiiiHiiHniiiiHimniiimmiiiimiimimiiiiimmimmiimimimimimiimiiimimiiiiii Iz Rez jonske tipanski občini 286, skozi Robe-dišče 262, skozi Polavo pri če-platiščih v sovodenj ski občini 679, skozi Solarje pri Dreki 176, skozi most, Klinac 146, skozi Mi-šček v Idrijski dolini 140, skozi Strmico pa je bilo 30 prehodov. Iz Sovodenjsk doline Nov kantir Dela V kratkem bodo odprli nov kantir dela, ki bo imel nalogo, da do konca dogradi poljsko pot, ki vodi iz Jeronišč v Sovodnje. To pot so začeli delati še pred dvema letoma, a so morali z deli prekiniti, ker je zmanjkalo sredstev. Kantir bo imel za to delo na razpolago 1,810.000 lir, delalo pa bo 7 delavcev za tri mesece. Placa Kennedy v Križnarjih Komun je preimenoval « Veliko placo » v zaselku Križnarji v « Placo Kennedy », da so tako počastili spomin nepozabnega ameriškega predsednika Johna Fiz-geralda Kennedyja, ki je bil ubit novembra 1963. Nagla smrt Pokopali smo bivšega finančnega stražnika Franca Mihlja, ki je umrl v staresti 62 let zaradi srčne kapi. Pogreba se je udeležila poleg zastopnikov občinskih oblasti tudi velika množica domačinov, saj je bil ranjki, ki je živel sedem let v Sovodnjah, med vsemi zelo priljubljen. Nesreča ne počiva V čedadsko bolnico so morali peljati 57 letno Olgo Marseu, ker jo je nekdo udaril po glavi in ji prizadejal hudo rano. Ozdravi-]?, bo v enem tednu. Novo vodstvo v zadružni mlekarni V Osojanih se je sestala skupščina zadružne mlekarne, da so izvolili novega predsednika in člane sveta. Za predsednika je bil izvoljen Jožef Siega - Hlugiac, za svetovalce pa: Jožef Foladore, Anton Di Lenardo - Meu, Anton Madotto - Kuper, Štefan Siega -Hlugiac, Marija Di Lenardo - Pa-riser; župani pa so: Simeon Ma-dotto - Preslica, Simeon Madot-to - Kjakerin in Oliva Di Lenardo - Celi. Glasovanja se je udeležilo vsega skupaj 46 članov. Predsednik je bil izvoljen s 37 glasovi, Fo- la dorè Jožef je dobil 28 glasov, Madotto Anton 25, Di Lenardo Anton 24, Di Lenardo Marija 23, Siega Štefan pa 20 glasov. Foj iiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiii milnimi minimum mutui lumini n n 11 minimi iiiimiumiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiit KRATKI] NOVICE Od leve vidimo razvaline fevdalnih gradov zemljiških gospodov Ku-kanjev in Čukov. V ozadju na desni leži slovenska vas Čenebola GRMEK - Občinski svet je na svojem zadnjem zasedanju sklenil, da bo vzel 4 milijone lir posojila za kritje bilančnega obračuna iz leta 1960. TAVGRJANA - V Toljanu so te dni otvorili strokovni tečaj za mlade obdelovalce zemlje. Predavajo jim veterinar dr. Silvio Chini, perit Graziano Cudicio in Dorino Forlin. V tečaj se je vpisalo kakih 50 fantov. ŠPETER SLOVENOV - Poročil se je trgovec Gaetano Zufferli z uradnico Anomarijo Zuiani in zidar Angel Specogna s šiviljo Klementino Klemenčič. Prijatelji in znanci jim želijo dosti veselja v skupnem življenju. TRBIŽ - Apelacijsko sodišče v Trstu je imenovalo za spravnega sodnika za triletje 1965-67 Lui-gija Tosonija, za njegovega namestnika pa Carmela Faleschi-nija. DREKA - Dne 12. aprila so odprli obmejni sezonski blok za dvolastnike v Klobučarjih. Spet ga bodo zaprli 24. aprila ob 18. uri. ZAVRH PRI VIZONTU - V videmsko bolnico so morali peljati 78 letnega Guerina Pinosa zaradi zelo hudih opeklin po obrazu in rokah. Mož je na njivi zažgal sirišče in najbrže se je spotaknil in tako padel naravnost v ogenj, če ne nastopijo komplikacije, bo stari mož ozdravel v enem mesecu. Potenciranje vodovodne mreže Komunski svet je sklenil, da bo dal potencirat vodovode v Čampeju, Raščaku in v Podklapu. Te dni bodo dali dela na privatno dražbo. Predvidevajo 6,720.000 lir stroškov. Ljudska gradnja Komunska gradbena komisija, ki se je sestala pretekli teden, je sprejela in izdala dovoljenja za sledeče načrte: Katerini Sgiaro-vello za postavitev montažne stanovanjske hišice v Raščaku, bratoma Antenoru in Tarciziju Bosco za nadzidek stanovanjske hiše v Čampeju, dr. Luigiju Gau-diju za gradnjo nove stanovanjske hiše v Foj di in Delfini Sgia-rovello tudi za gradnjo nove stanovanjske hiše v čampeju. Tipa na Tragična smrt žene iz Platišč Zelo nas je pretresla novica, da je 57 letna Luidina Cuffolo iz Platišč tako tragično končala svoje življenje v potoku. Zena je delala na polju in ko se je vračala proti domu, ne ve se še kako, je padla v potok in utonila. Bila je dobra in delovna žena in zato je ne bomo pozabili. Strahovit padec prebivalstva v Reziji V zadnjih petnajstih letih se je izselilo 60 odstotkov ljudi Čeravno je Rezija ena tistih občin, ki beleži naravni prirastek prebivalstva, število tega naglo pada iz leta v leto. Nimamo na razpolago uradnih podatkov zadnjih štirih let, razpolagamo pa s podatki od leta 1951 do leta 1960 in sicer od enega do drugega ljudskega štetja. Iz teh podatkov, ki jih tu spodaj prinašamo, je razvidno, da se je število rezi-dentnega prebivalstva skrčilo v tistem desetletju kar za 520. Pri tem pa moramo upoštevati, da pri tem. številu niso všteti oni, ki žive že desetletja v inozemstvu in ki so še vedno vpisani v domačem anagrafskem uradu med rezidentnimi, kakor tudi oni, ki so pogrešani. Leto število rezident-nega prebivalstva število rojstev število umrlih naravni prirastek 1951 3.350 22 14 8 1952 3.347 15 7 8 1953 3.332 23 12 11 1954 3.298 26 15 11 1955 3.252 19 14 5 1956 3.171 16 14 2 1957 3.089 14 12 2 1958 3.038 18 11 7 1959 2.990 17 12 5 1960 2.830 15 12 3 V zadnjih štirih letih pa je prebivalstvo še bolj padlo, saj je štela občina Rezija 31. decembra 1964 komaj 1548 rezidentnih prebivalcev. Samo v lanskem letu se jih je izselilo za stalno 169, naravnega prirastka pa sploh ni bilo. Potemtakem je občina Rezija zgubila v 14 letih nad 60 odstotkov svojega prebivalstva, ki se ga je večji del za stalno izselilo v inozemstvo. Te žalostne ugotovitve nam dajo misliti, da bo rezijanska Rezijanska dolina je stisnjena med visoke gore in pečine in je prav zato kakor planinska pravljica skrivnostna in čudovita. Redko katera dežela je povzročila toliko pisanja, toliko knjig o sebi kakor ravno Rezija. Se danes radi zahajajo semkaj razni profesorji in učenjaki iz raznih dežel, da proučujejo zgodovino, jezik in pesem Rezijanov. Pa tudi za turiste je Rezija važna točka, saj jim nudi obilo zanimivosti, ker je povsod obkrožena z gorovjem in je zato mogoče delati izlete na bližnje gore. Ob glavnih praznikih je zanimivo opazovati njihove običaje, nošo, posebno pri ženskah in poslušati njihovo pesem. Plešejo poleg modernih plesov tudi še svoj narodni ples « rezijanko ». Imajo tudi svojo folklorno skupino, ki je včasih prav pridno nastopala na raznih prireditvah po Italiji in inozemstvu NOVE OLAJŠAVE ZA VSTOP V JUGOSLAVIJO Turistična potovanja v Jugoslavijo za čas treh dni odslej brez vizuma Za bivanje, daljše od treh dni, je še vedno potreben vizum - Potovalni urad Aurora že izdaja zadevne obrazce za takojšnjo izdajo turistične propustnice na veljaven potni list DEBELEŽI: mlinček ropoče in voda Šumija................ V veljavo je stopil nov jugoslovanski zakon, ki urejuje položaj tujcev na jugoslovanskem področju, njihovo bivanje in prestop državne meje. Novi zakon uvaja med drugim tudi novo « turistično propustnico », ki omogoča tujim turistom, tako posameznikom kot skupinam, obisk Jugoslavije za dobo, ki ni daljša od treh dni. Tuji turisti morajo biti v posesti veljavnega potnega lista, na osnovi katerega jim jugoslovanski obmejni organi izdajo turistično propustnico, ki je veljavna tri dni od dneva prehoda meje. S turistično propustnico lahko turisti obiščejo katerikoli kraj v Jugoslaviji, seveda pod pogojem, da se vrnejo v predvidenem roku. Turistična propustnica je brezplačna. Z uvedbo turistične propustnice od- pade praktično potreba po jugoslovanskem vizumu, posebno ko gre za krajše izlete. Vizum pa je treba j meti, če se turist zadrži na jugoslovanskem ozemlju več kot tri dni ali pa če odide v Jugoslavijo iz vzrokov, ki s turizmom nimajo nobene zveze: n. pr. delo, obisk sorodnikov, tranzit itd. Predvideva se, da bo v najkrajšem času naval turistov na obmejne bloke zavzel velik obseg. Zato so pristojne oblasti pooblastile potovalni urad «Aurora», Trst, Ulica Cicerone 4, da lahko izpolnjuje posebne obrazce, ki bodo skupno s potnim listom omogočili takojšnjo izdajo turistične propustnice. Na ta način bo preprečeno predolgo čakanje na meji, posebno ob prazničnih dneh. mil iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiim>m>i*llll>l>l,llll,,l,l">l,,'lll,l,l,ll,lll,llll,l,llll,"ill,"l,>l,llll>lll>,,,,l,>>"",ll"ll,ll"",l>,l,lli,i>,,,ll,,ll,>,,ll,,l,,llll,,ia,l"lll,,,l>>ll,l"l>> skupnost polagoma izumrla. Res je, da Rezija leži visoko v hribih, zaprta v neprehodno dolino, a s tem še ni rečeno, da bi morala propasti, da ni treba za njeno ljudstvo skrbeti. Dolžnost oblasti je, da ustvarijo pogoje za njihov obstoj, saj ne manjkajo možnosti. Ljudje so zelo delovni in zelo navezani na domačo zemljo, prilagodili bi se torej vsakemu delu, s katerim bi se mogli preživljati, saj ne hodijo radi po svetu. Slovenski vikariat v Niemah «Že od najstarejših časov», piše Ber-tolia, «so bili Slovenci vikarji, ki so vršili duhovno službo po vaseh v hribih. Pozneje so jim bili dani v pomoč tudi italijanski duhovniki, ki so, po konkordatu iz leta 1364, skupno z njimi delili dolžnosti in dohodke. Ko je manjkalo slovenskih duhovnikov, so ti prihajali iz Lahinja. Kotora, Drača, Krka, Zadra in drugih dalmatinskih mest. Ker so ti duhovniki govorili hrvatsko, jih ljudstvo ni popolnoma razumelo, kakor je pričal neki slovenski duhovnik na Patrijarhovi Kuriji. Ti duhovniki so živeli od «berarnie» volne in sira, ki je znašala po 6-8 dulia: ov od k tli rih o morali odstopiti. na (Forame). Subid, Prosnid, Platišča je imel tudi tam, ako ni sam znal sloia Brezje. (Montemaggiore). Vemo venski, kakega slovenskega duhovnika pa. da je tudi Ahten (Attimis) spadal za slovenske vernike imenovanih va- pod Njeme in da je župnik (plebanus) si. Drugače bi ga k temu prisilila viš- najraje stal v Ahtnu, kjer je imel ja cerkvena oblast (Patrijarh), kakor dovolj udcbno župnišče ali pa je imel se je zgodilo povsod v podobnih slu- tudi tam svojega vikarja. Mogoče, da čajih. iiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinuHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Pod Ivancom dc cerkvah meji. na i otroke 1 u in v vasi do n P n to tud precej pomanjkljiva». to, da so morali hoditi po nevarnih kozjih stezah p ;ek.amh od 1 ri!n 1 potokov, ki so bili v neurju revam, moramo spoznati, kako težko življenje so imeli ti tuhovniki. ko je z.a pad sn zg, je večine vernikov umirata brez sv. zakra-tov in po š '.stil d teh so mrliče podkopavali brez duhc.rnka. Otroke so morali nosni h krstu v Njeme. Večkrat se je zgodbo, posebno - i. ko so bili in steze zaledenele, ali ko niso dobili dotnà ne o. ivet n r,a ne a škeg vikarja, la so morali prenočiti v kakem hlevu v N jemali in da so otroci umrli od mraza in lakote». «Poroke so se naj čl vršile v Viskorši po starih običajih: po privoljenju novica in nornv je eden od navzočih odvezal stari pas., s katerim je bilo. opasana novità in jo opasal z novim belim pasom». Pripomniti moramo, da nam Peter Bertolla nič ne pové o du; i m pastirstvu v slovenskih vaseh vzhodu -ga dela razsežnega Njemaškega Plebanata, h kateremu so spadale slovenske vasi: Podrata, Porčinj, Podklanec, Meli- Na severnovzhodni strani furlanske ravnine se mogočno dviga gora Ivanac, iz katere se uživa ki as en razgled nad vso Furlanijo do Tiimenta. Gora stoji 1168 nad morjem in je zelo podobna sosednemu očaku Matajurju. Po položnih obronkih te lepe gore se svetijo številne vasice, v katerih se še današnji dan govori slovensko. Prebivalci teh vasic so se naselili istočasno kot nediški in terski Slovenci z Longobardi v VI. in VII. stoletju kot mirni pastirji. Prišli so po starodavni hribovski poti, ki je peljala iz Furlanije čez Ivančevo sedlo (700 m) in čez Stol na Bovško in na Koroško. Niso spadali v območje Landarske Banke in zato niso uživali posebne avtonomije; njih gospodarske, socialne in verske razmere so bile podobne onim v dolini Krnahte, o katerih smo že dostikrat razpravljali v našem listu. Vas Fojda (ital. Faedis) je bila za Slovence pod Ivancom to kar so bile Njeme (ital. Nimis) za Slovence ob Kar-nahti ali Tarčent (ital. Tarcento) za Slovence ob Teru. Vas Fojda je zelò stara; gotovo da je obstojala že pred letom 1000 po Kr. Nad vasjo se vidijo razvaline dveh gradov: Kukanj (Cucagna) na točki 375 m in malo pod njim °:rad čuk (Zucco). Czòrnig piše, Ta so kukanj ski grofi nemškega rodu krajnskih Auerspergov, katerim je patriarh Popon okoli leta 1020 dovolil, da se na Furlanskem naselé in si ondi sezidajo grad. Ustno izročilo trdi, da je bil začetnik te rodovine neki Tomaž Kukanja. Ti gospodje so imeli vedno glavno besedo v Fojdi in v okoliških vaseh, kjer so prebivali Slovenci. Fojda je tako postala središče Slovencev iz okolice. Illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Še druge kratke novice Sestanek vinogradnikov v Nemah Pretekli teden se je sestalo vodstvo Zveze vinogradnikov občine Neme. Vinogradski tehnik dr. Nussi jim je tudi obrazložil nove zakone o vinogradništvu in zaščiti tipičnih vin. Ob tej priliki so imenovali tudi predsednika in popredsednika, Izvoljena sta bila Pavel Comelli in Jakob Bertolla. Poroka Pretekli teden se je poročil naš vaščan Jožel Petričič z Eldo Mar-seu iz Sv. Lenarta. Prijatelji jima želijo dosti sreče in veselja v zakonskem življenju. 'uiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiii m inni m i um iiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiii ii milil u im iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Jutarnje strašilo (Pravljica v nadiškem dialektu) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiniiimiiiiiiiiiiimimiimiiniiiiiiiiiiiimiiiiiiiiumiiiiiiiimiiimimiiitiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiin Stari mežnar Podrjeka je biu àjen zvonit’ jutranico zlò zguo-la, kadar je šelč tamà. Tuo je >ilo vseč ljudem vse doline, po-■ebno pa gospodinjam, ki takuò ke, Uogarske in Pernske dažele, kadar sta od vasi do vasi, od hi- še do hiše prodajala platno in drugo blaguò in takuò zaslužila trkaj denarja, de sta obà mogla zazidat’ hišeo in kupit’ tiste pre-moženjace, na katerim sta mogla naprej živjet’ brez skarbi. Bila sta kh brata, dan drugemu sta si pomagala, skupe se trudila, skupe tarpjela in skupe služila, takuo de kadar Marin je umrù, Miha Podrjeka je biu bui žalo-stan ku Marinovi sinuovi. Za nobenim mrličem njé takuò dugo zvoniu po duši, za nobenim njé takuò goreče molil. Tud’ nobenega nje pustiu podkopat’ blizu svojga zvjestega parjatelja za bit’ združen z njim tud’ po smar-ti. Nje nobeno jutro zrnanku oče-naš tudi za renkega Perina Dolinarjevega, s katerim sta bila tri ljeta skupe par sudàtih. Ga nje mogìi pozabit’, kier renik Perin njé ankul’ parjeu od hiše denarja al blagà brez ga razpartit s svojim vaščanom, takuo je biu dobrega sarcà! Pa tud’ tadorna sta bila rada skupe, posebno ob nedejah sta si rada plačovala a-dàn drugemu bučo vina v zna-munje prijatelstva in kupe pjela ljepe slovenske pjesmice. Zgodilo se je, de njekšno jutro, kadar, kakor po navadi, je sedeu na tistem zidiču in molii za renke par-jatelje, je začh njekšno čudno šumenje in stokanje na zdolsto-ječim britofu. Je napeu ušesa de bo ljeuš’ čii, se spregnù an gledu tje po grobiščih za videt kaj se godi. Njé videu nič posebnega, kier je bila šclč tamà; je pa odločno slišu njekšno čudno stokanje, kakor človjeka, ki joče. Zmrasčilo mu je po vsem živuote in je biu prepričan, de čuje stokanje in jokanje tih renkih. Ves prestrašen leti gor u faruž, pokliče gaspuoda nunoa in, tresoč se od strahù, mu povjé, de dol na britofe se čuje stokanje in jokanje tih renkih. Gospuod nunac se mu je po-smejau in se je začeu norca djelat’ z njim, de mu se mješa v možganih. Miha pa je naprej trdiu, prepričan, de dol na britu-fe resnično straši in je šilu go-spuoda nunca, de naj gre z njim dol na britof gledat al njé rjes, kar mu pravi. Nazadnje gospuod, četud’ ne prepričan, se je vdau in šu za Mihom dol na britof, prepričan, de se bo smejau svojmumemar-ju, ki na stare dni je začeu bit’ strašljivae. Kadar sta paršla do vrat brito-fa, sta se vstavla in poslušala. Resnično sta čula stokanje in jokanje: mežnar in gospuod. Takrat tudi gospuodu je zmankala besjeda in žvuot mu je zmasčii od strahu. Sam nje vjedeu kaj naj bi stuoru: al utéku damù al pa šeu naprej u britof. Je nekul-ku pomislu dn, kadar se mu je povrnilo njek kuraže, sta zmolila z mežnarjem očenaš za tisto dušo, ki je stokala in jokala, se prijela za rokò adan drugega in počas’ šla naprej pruot tistemu kraju, odkoder se je čulo stokanje. Kadar sta bila že blizu in sta že zagledala v temi kakor ad-no s j eneo človjeka, ki kleči; gospuod kaplan se je žegnu in je jau na glas: « V imenu božjem: ti duša, ki trpiš in jočeš, povej kakuo b’ti mogli pomagat’ iz trpljenja! » In kadar leta duša, ki je klečala pru na grobišču renke Lize Les jakove, je začula človje-ški glas, je vsa prestrašena skočila na nogé. In takrat mežnar in gospuod njesta vidla pred sabo duše Lize renke ampak njé živega moža Jakoba, ki je biu sljep že deset ljet in je biu paršii molit za njega renko Lizo, katere njé mogii pozabit’. In sljepi Jakob, kadar kaplan ga je uprašu de zakaj je paršii na britof molit po temi, mu je odgovoriu: « Za mé, gospuod nunac, jé tamà tudi opu-dan, kadar narbuj sveti sonce in zatuò za me prit’ molit’ o pou-nočl al opoudné je vseglih! ». DVAJSETLETNICA OSVOBODITVE CONTINUANO I CONTATTI CON LA IIS DELLA SLOVENIA VENTENNALE DELLA LIBERAZIONE (j[ IllÌllÌStrO Kotliili a 1(1 Ì110 LA CARNEFICINA DI AVASINIS (Nadaljevanje iz prve strani) persone buttate fuori, affiancate nei cortili e falciate a bruciapelo con le armi automatiche. I vecchi che non potevano muoversi furono uccisi nelle cucine, vicino ai focolari; si disseminavano cadaveri nelle strade, sui ballatoi, nelle camere, nei granai, si ammucchiavano nei cortili, si accasciavano accanto alle fontane. Quanti episodi strazianti. Una stessa pallottola uccise una madre, Lina Ro-daro, e la figlia di due anni, Giuliana, che portava in braccio. Sullo stesso mucchio caddero Antonio, Margherita ed Eleonora Ridolfo: padre, madre e figlia. Non ebbero pietà i carnefici di ragazzi come Luigi Orlando e Maria Venturini di 12 anni, Giovanna Orlando di 7, Pia Peressini di 11, nè rispetto di fronte a vecchi cadenti come Giacomo Di Gianantonio di 79 anni, Venturino Venturini di 83, Domenica Rodolfo di 81, Giovanni Cuchiaro di 16 e Caterina Rabassi di 75. La carneficina durò oltre un’ora. Poi l'ordine di un ufficiale trattenne quelle belve scatenate. Metà paese era stato rastrellato; oltre sessanta vittime erano cadute. L'azione di rastrellamento continuò fino all’ultima casa. Quando la voce dell'orrenda strage si diffuse, molti riuscirono a fuggire, altri si nascosero nei luoghi più impensati. Ma circa una quarantina di donne furono prese come ostaggi e rinchiuse nelle stalle e tenute sotto la minaccia di essere anch'esse uccise qualora si verificasse qualche azione di molestia da parte dei partigiani. Il paese piombò allora in quello strano silenzio che segue sempre questi fatti di sangue. Pare che la natura stessa ne abbia orrore. Poi cominciarono i lamenti dei feriti, alcuni dei quali erano riusciti a trascinarsi fino nei loro letti ove morirono dissanguati. Ci fu chi tutta la notte agonizzò invocando aiuto, senza che nessuno potesse soccorrerlo ed accogliere le sue invocazioni e bagnare le sue labbra riarse. Fra i feriti c’era anche don Francesco Zossi, il parroco. Anch’egli era stato allineato nel cortile della canonica assieme alle donne e ai vecchi di alcune famiglie che aveva ospitato. Il tedesco prima di sparargli addosso gli fece sbottonare la talare e lo colpì da un passo appena di distanza. Don Zossi con un gesto istintivo si portò le mani davanti al volto e cadde. La pallottola gli colpì la sinistra e venne deviata. Ebbe l’accortezza d’imbrattarsi di sangue la testa e il volto e fingersi morto. Con lui caddero altre cinque o sei persone. Dopo un po' di tempo il tedesco, sospettoso, ritornò sui suoi passi per accertarsi che tutti fossero morti. Con la scarpa ferrata percosse la testa di don Zossi poi se ne andò persuaso che tutto fosse finito. Ma don Zossi quando fu sicuro si alzò, si medicò la ferita, si lavò la faccia insanguinata. Il povero parroco, però, la ferita più profonda l’aveva nell’anima perchè si sentiva impotente in quella tragica circostanza a soccorrere la sua gente che soffriva e moriva. Proprio lui, che a rischio della vita non aveva mai abbandonato il suo posto; che era riuscito a salvare il paese dai tedeschi e dai cosacchi; che, quando un ordine del nemico lo faceva responsabile dello sfratto di tutta la popolazione entro quattro ore, aveva invece consi- Ena izmed tolikih cerkva, ki so jih požgali nacifašisti, ki v svoji divji besnosti niso prizanesli nikomur. Tista na fotografiji je lepa župna fojdska cerkev, ena prvih, ki so jo napadli in razdejali Ecco una delle molte chiese bruciate dai nazifascisti che nella loro furia devastatrice non risparmiarono nulla. Quella che si vede è la bella chiesa parrocchiale di Faedis, una delle prime ad essere presa di mira e devastata gliato la gente a non muoversi assumendosi una responsabilità terribile. Durante tutta la notte si sentirono nel silenzio le grida disperate dei feriti assieme a quelle di due giovani, Anna Rodaro e Anna Di Gianantonio, rispettivamente di 19 e 26 anni, prese anch'esse come ostaggi e seviziate e tormentate fino all’alba quando furono freddate con un colpo di pistola alla nuca. Finalmente al mattino del 3 maggio i tedeschi tolsero l’assedio al paese, gettarono i cadaveri delle due giovani seviziate in un fosso e se ne andarono. Allora gli uomini discesero dalle montagne, i nascosti uscirono nei cortili e sulle strade, soccorsero i feriti, raccolsero i cadaveri e li composero dentro le case. Intanto, venuti a conoscenza degli orrendi particolari dell’eccidio e delle violenze usate contro le donne, i comandi partigiani richiamarono nella zona un numero sufficiente di reparti che inseguirono e attaccarono la colonna distruggendola quasi compieta-mente. Ciò avveniva lungo i due rami di strada costeggiami, a est e a ovest, il lago di Cavazzo Carnico e oltre da posizioni strategicamente quanto mai favorevoli. Comunque, la stessa sera del 3 maggio, quando la popolazione stava preparandosi a vegliare i morti, si sparile la voce che i tedeschi stavano per assalire di nuovo il paese. Le case furono chiuse, i morti si dovettero lasciare soli e fu necessario fuggire di nuovo sui monti. Tutti si allontanarono perchè la strage non si ripetesse. Non è facile immaginare l’angoscia di quella notte con i morti rimasti in casa e il terrore nell'animo. Si trattava, invece, per fortuna, soltanto di un falso allarme verosimilmente suscitato dall'eco degli spari di mortai e di qualche mitragliera pesante in azione negli scontri, ai margini laterali del lago di Cavazzo, tra la colonna che aveva abbandonato A-vasinis e le accorrenti forze partigiane. Solamente nei giorni quattro e cinque maggio poterono essere allineate, nel vecchio cimitero, dietro la chiesa, le 63 salme, pietosamente raccolte in paese, dove un cippo ricorda i loro nomi e il loro sacrificio: troppo modesto omaggio per le vittime di una tragedia veramente troppo grande per un paese così piccolo. E dopo l’eccidio di Avasinis, ecco il giorno stesso quello di Ovaro (23 civili e 5 partigiani), il 3 maggio quello di Venzone (2 trucidati) e il 5 quello di Cavazzo Carnico (4 trucidati), quest'ultimo ancora per mano di uomini della colonna che insanguinò Avasinis. La capitale carnica, Tolmezzo, venne definitivamente liberata nel tardo pomeriggio del giorno 6. Gli alleati vi fecero il loro ingresso l'indomani verso l’imbrunire. Le operazioni belliche nel Friuli si sono concluse il 10 maggio 1945 lasciando alle spalle gli ultimi tragici episodi di rappresaglia e i residui sprazzi di avvenimenti minori e sempre più isolati: sull'ultimo atto glorioso e sanguinoso dell'insurrezione nazionale calava la tela mentre, dietro la fuga dell’occupai ore e la magica scomparsa dei suoi servi locali, il sole della vittoria illuminava la fronte di tutti gli artefici del movimento di liberazione nazionale che con la loro diuturna lotta erano riusciti a ridare onore e indipendenza alla Patria e pace e libertà al popolo. Visitali i centri industriali - Trattali vari problemi tra cui quello dell' autostrada Palmanova-Gorizia-Lubiana, i rapporti commerciali e industriali e l'estensione della l'ascia di frontiera per favorire il traffico Dopo la visita della delegazione presieduta dal vicepresidente del Governo della Repubblica Socialista della Slovenia Smole nel Friuli, è stata la volta del ministro sloveno della programmazione Kotnik che era accompagnato dal membro delTEsecutivo Kadunec. La visita dei due uomini politici sloveni alla Regione Friuli-Venezia Giulia è durata due giorni. Essi sono stati cordialmente accolti a Trieste dal Presidente Berzanti e dall’Assessore alla programmazione Cocianni, e subito ha avuto inizio un colloquio durante il quale si è diffusamente discusso sui problemi più importanti e sulle rispettive esperienze in campo economico nonché gettate le basi per una più vasta e concreta collaborazione tra la Regione Autonoma Friuli-Venezia Giulia e la Repubblica Socialista della Slovenia, collaborazione posta sul tappeto di recente durante un incontro tenuto a Gorizia. In particolare ci si è soffermati sui problemi inerenti all’autostrada Palmanova-Gorizia-Lubiana e sui rapporti commerciali e industriali. Al pranzo che ne è seguito erano intervenuti, con gli Assessori Cocianni e Marpillero, anche il Console Generale di Jugoslavia a Trieste dr. Rudi Janhuba e il capo di collegamento del ministero degli esteri italiano avv. Gerin. Tutti poi hanno visitato il comprensorio del porto industriale di Zaule. Nel corso della seconda giornata i graditi ospiti hanno visitato vari complessi industriali sia a Gorizia che a Udine e Pordenone interessandosi vivamente sia ai macchinari che alle varie fasi di lavoro. Circa l’autostrada Palmanova-Gorizia-Lubiana, gli ospiti hanno illustrato due tracciati. Il primo, più breve ma più accidentato, segue la direttrice Ajdovščina - Logatec - Lubiana; il secondo, più lungo, ma pianeggiante, miiiiMmiiiiiiiiiimiiiiimmiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiMiimiiimiiiiiimiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiii,, passa per Ajdovščina - Podnanos - Lubiana e verrebbe a collegarsi a Po-stumia con la rete stradale triestina, istriana e dalmata. Circa il problema del finanziamento, i dirigenti jugoslavi si sono dimostrati propensi per il ricorso alla Banca Internazionale che è già intervenuta per altre autostrade jugoslave attualmente in fase di costruzione. Nei riguardi dei rapporti commerciali è stata sottolineata da entrambe le parti l’utilità di allargare i traffici fissati dall’« Accordo di Udine » mediante un conveniente ampliamento delle rispettive zone di frontiera riservate al piccolo traffico. Gli ospiti hanno lasciato il Friuli pienamente soddisfatti sia per le accoglienze ricevute e il trattamento loro riservato che per i risultati conseguiti. Noi e la Comunità Carnica Non è la prima volta che ci occupiamo della Comunità Carnica, e non per i traguardi che si prefigge nè per i risultati, negativi o positivi che sia, da essa ottenuti, ma unicamente per salvaguardare, ci si permetta di esprimerci così, certi nostri interessi. Il lagno che noi solleviamo si è che nel Consiglio Direttivo della Comunità Carnica manchi addirittura una rap-presentana delle Comunità linguistiche, slovena e tedesca, esistenti nei territori della Val Resia e della Val Canale. Come mai non si è mai pensato, e per quale motivo, da parte delle varie amministrazioni comunali, a delegare quali rappresentanti nella Comunità Carnica dei cittadini di parlata slovena e tedesca? Forse che questi cittadini non hanno titoli sufficienti per avere l’onore di far parte del Consiglio direttivo dell’importante Ente? IE IL E’ arcinoto che nella provincia di Udine, ed anche in quella di Gorizia e perfino nel territorio di Trieste, le servitù militari arrecano danni ingenti nonché impedimenti di varia natura che frenano ogni attività e ogni sviluppo sia per quanto riguarda l’edilizia che per quanto concerne il turismo. Il problema è sempre stato di attualità e lo è maggiormente in questo momento, ed è un problema che investe più da vicino proprio la provincia di Udine ed in modo particolare la Slavia Friulana, la Val Resia e la Val Canale. Come si sa, una prima legge (1-6-1931 n. 866 intitolata « Regime giuridico delle proprietà in zone militarmente importanti ») comporta limitazioni nei riguardi delle realizzazioni di opere pubbliche nelle zone, appunto ritenute importanti, delle frontiere terrestre e marittime. Una seconda legge (20-10-1932 n. 1849 « Riforma del testo unico delle leggi sulle servitù militari ») sostanzialmente è da ritenersi più importante specie in rapporto ai riflessi negativi che le servitù militari comportano. Dette servitù impegnano regionalmente il territorio di 68 Comuni, di cui ben 38 nella sola provincia di Udi- LE ne, per una superficie totale di 31.380 ettari dei quali 23.760 nell’Udinese con maggiori proporzioni nella Slavia Friulana. Va rilevato che in merito alle servitù militari è da un bel po’ che si muovono e si agitano Enti, parlamentari, personalità e autorità, tra cui il sen. Guglielmo Pelizzo sottosegretario alla difesa, e con risultati, purtroppo, finora assai scarsi e deludenti, a favore dei Comuni di Cividale, Mariano, Gradisca, Viilesse e Rornans. Pertanto la gravità del problema, del quale anche noi da tanto tempo ci stiamo occupando, è stata fatta risaltare anche dalla Giunta regionale, presidente compreso, che non ha mancato di rendere edotto il Governo centrale richiedendo, assieme alla modifica della legge, che comporta un equo alleggerimento delle servitù, anche un congruo indennizzo compensativo nei riguardi di coloro che finora hanno lamentato danni economici in dipendenza dell’esistenza delle servitù. Noi ci auguriamo che il problema venga risolto quanto prima nel modo migliore e che le recenti assicurazioni del ministro della difesa, seguite alle sollecitazioni dei senatori Pelizzo e Vallarmi, trovino conferma nella realtà dei fatti. nnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnininnnnnnnnnnn ih n min il limimi ili il ili ili imi li mimili umilimi immuni mm mm m n mn mn mi minimumi.nnnnnnnnnni innnnnnninnnnnnnnninnnnnnnnnnii Cose «la sa per#! Le minoranze etniche e la Slavia Friulana 4. Molti, e a volte non facili, sono i problemi cui deve attendere il gruppo etnico italiano che per la verità si prodiga in modo rettilineo ed encomiabile. Ma questi problemi come vengono curati? I problemi del gruppo etnico italiano sono curati da una gamma di organismi specifici secondo una linea verticale dalla Federazione ai singoli comuni; essi sono le commissioni federale e repubblicana per i problemi delle minoranze nazionali presso i Consigli esecutivi dei rispettivi parlamenti e presso i Comitati centrali della Alleanza socialista, le commissioni interdistrettuali e distrettuali e infine quelle comunali. Questi organismi e specialmente la commissione interdistrettuale dell’Alleanza socialista formata dai rappresentanti dei tre distretti e dell'Unione degli Italiani dell’Istria e di Fiume, si sono rilevati utilissimi nella chiarificazione di determinati atteggiamenti e nella formulazione di proposte pratiche per il superamento di difficoltà comuni. Pertanto circa l’istruzione e l’educazione, la posizione delle istituzioni scolastiche e prescolastiche dei-gruppo etnico italiano di Fiume e dell’Istria è fissata dalle leggi repubblicane che si ispirano alla legge gene- rale sull’istruzione della Repubblica Socialista Federativa Jugoslava. Tali istituzioni vengono finanziate dai fondi speciali esistenti a tale scopo presso i singoli Comuni. Però al loro finanziamento partecipano anche gli organi repubblicani con sovvenzioni straordinarie che tendono a coprire l’eccedenza di costo per alunno tra le scuole della minoranza e quelle della maggioranza. Infatti mentre il costo di un alunno di quest’ultime oscilla dai 50 a 100 mila dinari all’anno, nelle prime esso varia da 80 mila a 170 mila negli istituti di primo grado e da 100 mila a 750 mila dinari in quelli di secondo grado. Per questi motivi nel corrente anno scolastico la Repubblica Socialista di Slovenia ha versato ai Comuni interessati del Capodistriano 108 milioni di dinari, quella di Croazia 84 milioni ai Comuni dei distretti di Pola e di Fiume. In queste cifre non sono logicamente comprese le sovvenzioni straordinarie per gli investimenti. I libri di testo in dotazione nelle scuole italiane sono o opere originali di specialisti appartenenti al gruppo etnico o traduzioni. Data la loro tiratura limitata, vigendo il principio che il loro prezzo di copertina non deve essere superiore a quello dei corrispondenti libri di testo in dotazione presso le istituzioni scolastiche della maggioranza devono essere sovvenzionati. Nello scorso anno l’EDIT — la Casa Editrice della Comunità linguistica che opera in stretta collaborazione con la Commissione Scolastica dell’Unione degli Italiani — ha ottenuto per tale scopo una sovvenzione di 41 milioni di dinari destinati alla stampa di 16 libri. Un contributo di certo rilievo alla soluzione di questo problema viene dato dall’adozione e dall’importazione dall’Italia di quei libri di testo che meglio corrispondono alle esigenze pedagogiche della Comunità italiana. Questo vale anche in merito al rifornimento costante delle biblioteche scolastiche. Siamo in grado di riferire che nel decorso anno l’Unione degli Italiani ha acquistato libri in Italia per un importo di 1.600.000 dinari. Nelle istituzioni prescolastiche e scolastiche del gruppo etnico italiano che conta ventitremila unità pre-st?no servizio 217 tra educatrici, maestri, insegnanti e professori; di essi 12 sono le educatrici che operano negli asili d’infanzia, 157 i maestri e gli insegnanti delle scuole elementari ottennali e 47 i professori occupati per lo più nelle scuole medie superiori (licei). In questo delicato settore sono stati e vengono tuttora compiuti gli sforzi maggiori per la formazione qualitativa degli specialisti necessari; proprio qui si è fatta sentire in modo più sensibile la defezione massiccia degli anni immediatamente susseguenti alla fine dell’ultimo conflitto; e perciò qui si continua la battaglia per un costante perfezionamento qualitativo del personale insegnante, conformemente alle esigenze della scuola in processo di riforma strutturale e programmatica. La politica dei quadri necessari alle nostre scuole si è adeguata alle necessità contingenti e a quelle del nostro sistema d’istruzione nel suo complesso, passando gradualmente dall’istituto magistrale quale preparazione professionale minima a quella superiore del Magistero, corrispondente al biennio degli studi accademici. Gli istituti che hanno provveduto e provvedono alla formazione degli insegnanti della scuola italiana sono l’Istituto magistrale di Fiume, sostituito oggi dal Magistero — Sezione italiana di Pola, le facoltà di lettere •— semi; nari di lingua e letteratura italiana delle Università di Lubiana, di Zagabria, di Belgrado e di Zara e la facoltà di lettere di Trieste e di Padova. (segue)