GEOGRAFSKI OBZORNIK ARHEOLOGIJA POKRAJINE IN GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI Zoran Stančič in Vincent Gaffney UDK 911.5:007:659.2 ARHEOLOGIJA POKRAJINE IN GEOGRAFSKI INFORMACIJSKI SISTEMI dr. Zoran Stančič, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenija dr. Vincent Gaffney, University of Bir- mingham, Department of Archeology, Velika Britanija Članek predstavlja arheologijo pokrajine kot novo vejo arheologije in uporabnost geograf- skega informacijskega sistema za proučeva- nje povezanosti pokrajinskih dejavnikov v preteklosti in sedanjosti (v arheologiji in geografiji). Eden od pomembnejših raziskovalnih konceptov, ki j ih do pred kratkim v arheologiji še nismo poznali, je arheologi- ja pokrajine, ki temelji na dejstvu, da je človek tako danes kot tudi v preteklosti deloval v širšem okolju in ne zgolj na posameznih lokacijah v pokrajini. Prav zato, ker je vedno s svojim delovanjem pustil sledi v celotni pokrajini, je potreb- no v arheoloških raziskavah poselitve anal iz irat i pokrajino in procese v njej kot enoti bivanja. Zato v arheologiji po- kraj ine preneha biti opazovana enota posamezna črepinja oziroma posamezen arte fakt , temveč poskušamo opazovati celotno pokrajino. Seveda je arheološka znanost za rea- lizacijo tovrstnih pristopov morala razvit i vrsto novih analit ičnih orodij, tako za samo zbiranje podatkov, kot tudi za inter- pretacijo le teh. Pri zbiranju podatkov o poselitvi pokrajine se izhaja iz čisto prak- tičnega dejstva, da je nemogoče "izkopati" celotno pokrajino. Na eni strani je ta omejitev podana zaradi obsežnosti takih izkopavanj, še pomembnejše pa je dejstvo, da vsaka, še tako natančna arheološka izkopavanja pomenijo dokončno uničenje arheološkega najdišča. Prav zato večina standardnih tehnik zbiranja podatkov o arheološki poselitvi pokrajine poskuša biti čim manj agresivna do najdišč in se osredotočajo na nedestruktivne raziskoval- ne tehnike. Te vključujejo predvsem siste- UDC 911.5:007:659.2 LANDCSAPE ARCHEOLOGY AND GEO- GRAPHIC INFORMATION SYSTEMS Dr. Zoran Stančič, Oddelek za arheologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Aškerčeva 2, Ljubljana, Slovenia Dr. Vincent Gaffney, University of Bir- mingham, Department of Archeology, Great Britain The article represents the landscape archeo- logy as a new branch of archeology and applicability of geographic information sys- tem for researching some connections among landscape factors in the past and in the present time (in archeology and geography). matični terenski pregled pokrajine, geofizi- kalne in geokemične meritve, fotointerpre- tacijo letalskih in satelitskih posnetkov ter podobne. Pristope arheologije pokrajine je v slovensko arheologijo vpeljal dr. Božidar Slapšak s svojimi raziskavami poselitve Krasa. In prav s temi študijami so se pojavile tudi zahteve po novi tehnologiji interpretiranja tovrstnih podatkov. S pos- tavitvi jo Projekta Hvar, ki ga je prav tako vodil dr. Slapšak, so se v konceptih arheologije pokrajine prvič praktično apli- cirali tudi geografski informacijski siste- mi (GIS) kot najsodobnejša računalniška tehnologija shranjevanja, manipuliranja, anal ize in prezentiranja prostorskih po- datkov. Projekt Hvar se je začel leta 1987 kot nadaljevanje predhodnih raziskav poselitve otoka in s ciljem dobiti celovit vpogled v d inamiko sprememb arheološke poselitve mediteranske pokrajine. Medna- rodni projekt, v katerem so sodelovali Arheološki muzej iz Splita, Arheološki inštitut iz Beograda, Univerza iz Brcd- forda - Angli ja, Kraljevi Muzej iz Ontaria - Kanada in Arheološki oddelek ljubljan- ske Univerze je v prvi fazi poskušal predvsem z nedestruktivnimi postopki arheoloških prostorskih raziskav zbrati čimveč podatkov o arheološki poselitvi Hvara. Terenski pregled otoka je za več kot šestkrat povečal število znanih arheo- 31 GEOGRAFSKI OBZORNIK loških lokacij na otoku, ki pokrivajo ob- dobje od prazgodovine do zgodnjega sred- njega veka. Prvo izpričano poselitev lahko posta- vimo nekako v obdobje neolitika v čas 5000 let pr.n.št., iz katerega poznamo vrsto jamskih najdišč. Kljub temu, da ni nobenih razlogov, da na tem mestu ne bi živeli že prej, pa dokazov o zgodnejši poselitvi nimamo. Verjetno so marsikate- ra najdišča iz mezolitika in paleolitika skrita pod debelimi nasutji zemlje, ali pa celo pod morsko gladino, ki se je po zadnji ledeni dobi nekako pred 15 000 leti dvignila za več kot 100 m. V bronasti in železni dobi se močno zgosti poselitev otoka. Lepo je tudi raz- vidna hierarhija poselitve otoka, kjer ob sedmih velikih centrih, praviloma dobro utrjenih in strateško postevljenih s ciljem nadzorovati dobro zemljišče, zasledimo vrsto manjših zaselkov. Gospodarstvo temelji na kmetijstvu, pozneje pa je za nekatera gradišča dokazano tudi ž ivahno trgovanje z grškimi kolonijami v južni Italiji že tja v 8. stol. pr.n.št. Trgovski stiki ilirskega prebivalstva z Grki so postopoma pripeljali do nastan- ka stalne grške kolonije. Prav to obdobje je dalo tudi najpomembnejši arheološki spomenik otoka. Gre za celo mrežo zidov in teras, ki šele ob pogledu iz zraka prerastejo iz kaotičnih struktur v smisel- no celoto. Plodno ravnico med današnjim Stari gradom in Vrbosko so helenistični kolonisti ob postavitvi kolonije Pharos na mestu današnjega Starega grada leta 385/4 pr.n.št. razdelili po pravokotnih parcelah dolgih 181,3 krat 906,3 m oziro- ma 600 krat 3000 čevljev dimenzij 302,1 mm. Parcele so ločevale ceste širo- ke 10 čevljev. Hvarska razdelitev zemlje je verjetno najbolje ohranjena grška par- celacija v Sredozemlju in predstavlja enkraten primer fosilizirane kraške po- krajine. Sprva zgolj z mejniki zaznamo- vane parcele so dobile terase in značilne kraške zidove, ki so se počasi povečevali in rasli kot rezultat poljedelstva skozi tisočletja. Ob oranju zemlje na krasu se vedno znova iz zemlje na površini pojavi kamenje, ki so ga nato kmetje odlagali na parcelnih mejah in tako ohranjali in celo povečevali antične meje. Podobno parcelacijo poznamo tudi v rimskem obdo- bju, posebno na področju današnje Istre in Dalmacije. S precejšnjo gotovostjo lah- ko trdimo, da je bila prisotna tudi na nekaterih območjih Slovenije, vendar jo je, verjetno zaradi drugačnih naravnih dejavnikov in kasnejših posegov v pokraji- no, mnogo težje zaznati. Kakorkoli že, v obdobju grške kolonizacije Hvara je bilo prebivalstvo skoncentrirano v mestu Pha- ros in zdi se, da se je kolonija omejila zgolj na severni del otoka. Verjetno so si tako kolonisti kot tudi avtohtono ilirsko prebivalstvo lastili nekatere dele Stari- gradskega polja, kar je tudi pripeljalo do znamenite, zgodovinsko dokumentirane bitke. Natančne letnice formalne priključitve otoka rimskemu imperiju ne poznamo, vendar pa je do tega prišlo najkasneje do srede 1. stol. pr.n.št. Posledice rimske prevlade so bile očitne. Mesto Pharos se je povečalo, predvsem pa smo priče inten- zivne kmetijske izrabe tudi namanjših kompleksiv rodovitnih tal. O poselitvi priča zgoščena mreža ostankov podežel- skih gospodarskih vil, ki so ponekod majhne in skromne kmetije, ali pa tudi prav luksuzni kompleksi. V zgodnjem srednjem veku pa smo spet priče popolno- ma drugačnem sistemu. Vasi so ponavadi gruče hiš, postavljene na robu rodovitne zemlje. Pri konceptu arheologije pokrajine so na interpretativnem nivoju pomembni zlasti teoretski pristopi, prevzeti iz geo- grafi je. Postavljajo se predvsem vprašanja o ekonomskih mejah posameznih družb, gospodarjenju, trgovanju, komunikaci- jah. . . Zgolj na kratko si oglejmo nekaj aplikacij GIS pri tovrstnih raziskavah. Z GIS lahko def iniramo na podlagi različnih modelov gospodarsko zaledje posameznih centrov. V primeru železno- dobnih gradišč lahko ekonomsko mejo definiramo z "Van Thunneonvim" geograf- skim modelom. Le ta temelji na domnevi, da je ozemlje bližje naselbini najin- tenzivneje izkoriščano, potem pa z odda- ljenostjo vse manj, dokler ne pride do meje, ko je izraba zemljišč ekonomsko neupravičena. Ta model razume pokrajino kot ravno ploskev, kar pa pri objektiv- nem dojemanju prostora ni realno. Zato je GIS omogočil, da ekonomsko območje definiramo glede na čas, ki ga porabimo 32 GEOGRAFSKI OBZORNIK cost surface / site catcirant analysis Kaatil Stika 1: V bronasti in železni dobi je zelo veliko gomil - prominentnih kupov ka- menja, pogosto postavljenih na pomemb- nih točkah v pokrajini. Večina gomil predstavlja prazgodovinske grobove, vendar pa je nekaj takih, ki so postav- ljene kot krajinska znamenja. Na sliki je prikazana prazgodovinska gomila, imenovana Crčka gomila, premera 30 m in višine 6 m, v ozadju Hvarski kanal in Biokovo. (Foto: Z. Stančič.) Slika 3: Primerjava z CIS določenega teri- torija in klasičnega "Von Thunnenovega" modela za prazgodovinsko gradišče Kaš- til na mestu današnje livarske trdnjave. Medtem ko "Von Thunnenov" model mejo teritorija gradišča postavi daleč na vzhod. CIS zaradi izredno razgibanega terena proti vzhodu z bližnjim najvišjim vrhom Hvara. 627 m visokim Sv. Nikolo, mejo postavi dosti bližje naselju. (Foto: Z. Stančič.) Slika 2: Stari grad stoji na mestu grške kolonije Pharos, ki je bila ustanovljena leta 385/4 pr.n.št. (Foto: Z. Stančič.) pri premikanju glede na razgibanost tere- na. Tako je v tem primeru meja bliže centru, ko je teren strm, in bolj oddalje- na, če je ravnina. GIS nam tudi omogo- čajo vpogled v naravne dejavnike v gos- podarstvu. Tako lahko za gradišča anali- ziramo, kakšno zemljo imajo v svojem gospodarskem zaledju, in ob etnografskih paralelah predvidimo maksimalno število ljudi, ki bi ob polni izrabi naravnih po- Slika 4: Pogled na Starigradsko polje z dobro vidnim rastrom antičnih parcelnih meja. (Foto: Z. Stančič.) tencialov s poljedelstvom in živinorejo tu lahko preživelo. Na podlagi reliefa lahko tudi rekonstruiramo trase optimalnih komunikacij med posameznimi najdišči, ali pa izrišemo vse ploskve, ki j ih je moč z določenega najdišča videti, in tako anal iz i ramo možnosti v izualne komunika- cije med najdišči. Ob upoštevanju narav- nih in socialnih dejavnikov za poselitev v določenem obdobju lahko izdelamo tudi 33 GEOGRAFSKI OBZORNIK napovedovalni model poselitve, ki def inira območja, ki so bila v tistem obdobju naj- bolj atrakt ivna za poselitev. Pomembne so raziskave sprememb poselitvenih mrež, ki nam dajo nov vpo- gled v logiko obvladovanja prostora v preteklosti. Zlasti so zanimiv i rezultati analiz družbenih vzrokov, ki so pripeljali do tako dramatičnih sprememb, kot j ih lahko opazujemo na Hvaru. In prav brez konceptov arheologije pokrajine in sodob- nih računalniških geografskih informacij- skih sistemov bi nam ta plat preteklosti ostala za vedno nejasna. EKSKURZIJE LJUBLJANSKEGA GEOGRAF- SKEGA DRUŠTVA V DRUGI POLOVICI LETA 1993 Mauro Hrvatin • ENODNEVNA EKSKURZIJA V OKOLICO ČRNE NA KOROŠKEM (18. september 1993). Namen: Spoznavanje geoloških in geomorfološ- kih potez slovenske Koroške, med drugim tudi območja oligocenskega "smrekovškega" vulkanizma. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30, vožnja z avtobusom do Črne na Koroškem (spotoma si lahko ogledamo paleolit- sko postajo Špehovka pod Tisnikom in Hudo luknjo ter tudi Dolino smrti). Nato bomo zavi- li v dolino Bistre do Vrtačnika, nakar se bomo od avtobusa ločili in nadaljevali peš po Ludranskem vrhu pod Smrekovškim pogorjem. Tam si bomo poleg kamnin in geološke zgrad- be ogledali tudi Najevsko (Najevnikovo) lipo ter nekatere geomorfološke posebnosti tega ozemlja. Avtobus nas bo počakal v dolini Javorskega potoka, od koder se bomo vrnili v Ljubljano. Strokovno vodstvo: Tomaž Verbič. Cena: 950 SIT. Pogoji: Primerna obleka in obutev. Hoja: 3 ure. • ENODNEVNA EKSKURZIJA NA ŠENTVIŠKO PLANOTO (16. oktober 1993) Namen: Regional- na geografija Šentviške planote. Spoznavanje novejših procesov: novogradnje, oživljena kme- tijska dejavnost, učinki industrializacije, se- kundarna počitniška bivališča. Program: Odhod s Kongresnega trga ob 6.30 in vožnja do Slapa ob Idrijci ter vzpon skozi Rače na Šentviško planoto. Tu si bomo najprej ogledali naselji Prapetno Brdo in Šentviška Gora. Sle- dila bo hoja preko Gorskega vrha do Ponikev z ogledom vasi in Plečnikove cerkve Sv. Mari- je. Od tod kratka vožnja do Pečin z ogledom vasi in obiskom vaške gostilne, nato povratek v Ljubljano. Strokovno vodstvo: Darja Kofol. Cena: 950 SIT. Pogoji: Primerna obleka in obutev. Hoja: 3 ure. • SEDEMDNEVNA EKSKURZIJA V ŠVICO (5. do 11. september 1993). Ljubljansko geograf- sko društvo organizira to strokovno ekskurzi- jo v sodelovanju s švicarskimi geografi. Poto- vali bomo na relaciji Ljubljana - Innsbruck - Liechtenstein - Zürich - Brugg - Fribourg - Simmentall - Grimsel-Pass - Goms - Furka- -Pass - Flims - St. Moritz - Livigno Zernez - Merano - Ljubljana. Prednost pri udeležbi ima- jo geografi, zaposleni v raziskovalnih institu- cijah. Cena 600 DEM, za nečlane 650 DEM. Podrobnejši program je na ogled v Zemljepis- nem muzeju Slovenije, kjer tudi zbirajo prija- ve. Na ekskurzije se lahko prijavljate osebno v Zemljepisnem muzeju Slovenije na Trgu francoske revolucije 7 od 9.00 do 19.00, ob sobotah od 9.00 do 13.00 (tel. (061) 213-537), ali pa po pošti na isti naslov. K prijavi obvez- no priložite kopijo položnice ali ček. Prijava brez hkratnega plačila ni veljavna. Vse infor- macije lahko dobite v Zemljepisnem muzeju. Člani LGD imajo 20 % popusta. Popust ne velja pri plačilih manj kot 7 dni pred odhodom. Udeleženci prejmejo kratek vodnik poti. V primeru podražitve prevozov ali dru- gih stroškov bomo primorani podražiti tudi ekskurzije. Če se odjavite vsaj 7 dni pred ekskurzijo, vam vrnemo 90 % vplačanega denarja, pozneje le 50 %. Če se ne odjavite vsaj 24 ur pred pričetkom ekskurzije, vplačila ne vračamo, udeleženci potujejo na lastno odgovornost. Objavljamo številko žiro računa: 50 i00-620-133 05 1010115-1620908. 34