II II                          II \\
Danilo Gorinšek:
Zjutraj.
Jr^rvi žarek — smuk čes gore —
dirja zlatogriv konjiček,
lesketd za njim se gora,
kot cekinov neštevilo
sipal bi mošnjiček.
Drugi žarek — smuk čez gore —
dirja zlalogriv konjiček,
kol da iz nebeške zore
nagne se ves zlat mostiček.
Čez mostiček pa konjiček,
za kon]ickom spet konjiček,
žarkov — ej, zlatd na tone,
ej, konjičkov na milijone
dirja, dirja, rezgetd!
Rezgetanje, peketanje —
so zbežale zlate sanje,
zbudil se je svet iz sna.
Noč.
1 eče, teče nocka črna bolj begotno kakor srna, zlati žarki se boje, šurno vsi pred njo beže. Noč je črna, brez zvezddr kdor \e dober, bo doma. Srce si lahko umaže — noč je črna, laže, laže. Tecimo čez drn in strn, koga vjame noč, bo črnt
146