r, Naj večji slovenski dnevnik v Združenih državah VeUa z« vse leto ... $6.00 ° Zrn pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za Inozemstvo celo leto $7.00 NARODA IP* a t Ust slovenskih delavcer v Ameriki* TELEFON: CHeisea 3—3878 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays* 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., undea Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 21. — ŠTEV. 21. NEW YORK, MONDAY, JANUARY26, 1931. — PONDELJEK, 26. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. PODKRALJ JE ODREDIL IZPUSTITEV M. GANDHIJA ZAENOŽNJIMBODO IZPUŠČEN IZ JEČE TUDI OSTALI INDIJSKI VODITELJI Gandhi, ki je zaprt izza maja meseca, je označil odlok indijske vlade kot 'Veliko gesto Angležev." — Danes se bo vršila v poslanski zbornici debata o uspehih angleško-indijske konference. Zaenkrat je še vprašanje, če bo Gandhi sprejel prostost. NEW DELHI, Indija, 25. januarja. — Indijski podkralj lord Irwin je danes odredil, naj se brezpogojno izpusti na svobodo znanega indijskega voditelja Mahatmo Gandhija in druge člane indijskega narodnega kongresa. Podkralj zaenkrat še ni določil dne izpustitve. — .Splošno prevladuje mnenje, da bodo do jutri zvečer že tia svobodi. Z nadaljrrim odlokom je indijski podkralj priznal postavnost delavskega komiteja indijskega kongresa. POONA, Indija, 25. januarja. — Gandhi je bil /elo presenečen, ko so mu povedali, da bo izpuščen. Nat o se je zamislil ter rekel: — To je velika gesta Angležev. Podkraljev odlok oblastim še ni bil uradno sporočen. Gandhi je že večkrat prej izjavil, da ne bo sprejel brezpogojne prostosti, če ne bodo obenem ž njim o-proščeni tudi člani vseindijskega kongresa in ostali politični jetniki. Ce ne bo hotel iti iz ječe, ne bo oblastim preostajalo drugega kot da ga postavijo na ulico. Zaprli so ga dne 5. moja prejšnjega leta soglasno s postavo, ki določa, da je treba zapreti vse osebe, ki pomenjajo nevarnost za javni red. Aretiran je bil v Karadi v bližini Jalapura, dober mesec zatem, ko je nastopil romanje proti cam-bayskemu zalivu, kjer je začel pridobivati sol ter s tem kršil angleški monopol. Obenem ž njim bodo izpuščeni tudi trije glavni voditelji indijskega kongresa, Nehru, Patel in Gupta. Gupta je bil medtem, ko se nahaja v zaporu, že petič izvoljen županom mesta Kalukute. NEW DELHI, Indija, 24. jan. — Tukaj pričakujejo, da bo jutri ali pa v torek izpuščen iz ječe Mahatma Gandhi, voditelj indijskih nacijonalistov. Podkralj lord Irwin namerava oprostiti tudi 30 pomagačev glavnega vstaša Gandhija. Med težkočami je tudi vprašanje, če naj bo o-prostitev Gandhija začasna, absolutna ali* pa pogojna, in če naj se izda tudi splošno amnestijo za 50,000 političnih jetnikov. Mahat ma Gandhi ie v ječi že devet mesecev in pol. Fam ravnajo žnjim kot z gostom. Ima svoje služabnike ter celo čredo koz, ki - mu dobavljajo mleko ter sir, njegovo glavno hrano. « POONA, Indija, 24. jan. — Velike množice indijskih nacijonalistov so se zbrale v Pooni in čakajo oprosčenja Mahatme Gandhija. LONDON, Anglija, 25. jan. — Jutri se začne v angld§ki poslanski zbornici debata glede uspehov, ki so bili doseženi na angleško-indijski konferenci. Zanimanje za debato je še povečal odlok angleškega podkralja glede izpustitve Gandhija in njegovih tovarišev. Glavni govornik opozicije bo najbrž Winston Churchill, eden voditeljev konservativne stranke. Konsevativce bo oficijelno zastopal Sir Samuel H oare, dočim bo govoril v imenu liberalcev S ir Isaac Foot. V imenu vlade bo podal* ministrski predsednik Mac^Donald kratko izjavo. 5 MILIJONOV BREZPOSELNIH Števci so obiskali 213,787 družin v različnih mestih dežele. — Nezaposlenost v New Yorku znaša 23.3 odstotka. WASHINGTON, D. C-, 24. jan. — Od predsednika Hooverja imenovani komitoj, kateremu predseduje polkovnik Arthur Woods, je cenil danes Število npxaposlenih v deželi na štiri milijone in pol do petih. Ugotovi/.ov temelji na štetju. k*a-teregu so vprizorili agenti Metropolitan zavarovalne družbe v 46 mestih dežele tekom prvega tednu meseca decembra. Predsednik Woods je rekel, da se ni položaij izza decembra prav nič izpremenil. Ecker. predsednik Metropolitan družbe, je rokel. da so njegovi ljudje obiskali 213,787 družin, ki ob-st-ajajo iz nekako 900,000 oseb in od katerih je 355,759 delavcev. — V splošnem so našli najnižjo stopnjo nezaposlenosti v majhnih, največjo pa v vel kih mestih, — je rekel Woods. V Oklahoma City je znašala ne-zapoeslenoret 11.8 odstotkov ter v Wiikesbarre le 12.5 odstotkov. V velikih mestih, kot v New Yorku. Pittsburgh u, Philadclphiji in L#os Angeles pa je omahovalo število nezaposlenih med 20 in 25 odstotki. V desetih mestih je znašalo to število od 25 do 30 odstokov v De-troitu ter Fall Rivcrju je pa naraslo celo preko 300 ods'okov. V splošnem govorjeno, so potrdile te številke na temeljil štetja, da je ustvarila, nezaposleno-st med industrij alnimi delavci resen položaj, posebno pa v velikih mestih. Kar se tiče mesto New Yorka, je ugotovil odsek naslednje številke: Obiskanih družin je bilo 59,725. Te družine so sestoja le iz 254,975 o-scb. Plačo jo dobivalo 98.498 oseb. Zu posicnlh je bila 61 odstotkov, nupol zapcMienih pa 14,791. Popolnoma nezaposlenih pa je bilo 23.3 odstotkov. V Chicagn je znašalo število deloma nezaposlenih 53 odstotkov, popolnoma nezaposlenih pa 23 odstotkov. FILIPINO i ZAHTEVAJO NEODVISNOST MADŽARI POSNEMAJO B0LJSEVIKE Zahtevajo odrepitev od | Poljdelstvo bo popolno-Amerike, o ^ateri pra-| ma reorganizirano. — vi jo, d a rajna žnjimi i Druge važne odredbe v kot mačeha. ' ' narodnem gosp o d a r- stvu. DUNAJ, Avstrija. 24. januarja. — Madžarska vlada je izdala rračrt, s katerim bo pomagano stotis^čem nezaposlenim ter bo tudi povsem modernizirano vse poljedelstvo dežele. Izvedenie tega načrta bo trajalo približno pet let. Končna odločitev v tej stvar ni še podala, vendar pa predloga, o ka/.cri je s0 glasi v dobroinformiranih krogih. WASHINGTON, Di C., 24. jan. — , Velik boj za oprošče§.je Filipinov se pripravlja v prihodrijem zasedanju kongresa. Pri volitvah upajo dobiti zagovorniki tozadevnega i programa dosti zastopnikov, da bodo laliko pričeli pred prihodnjimi predsedniškimi volitvami s poštenih* korakom v smeri preti narodni oprostitvi. Ha.we.sova zadnjo zimo ugodno poročal senatni | da b:> načrt >prejet ter tudi izveden. Prvi del progTama zahteva elektrifikacijo vseh mest in vasi, ki še niso opremljene še z električnimi napravami. Kjer bi se ne izplačalo postaviti tako napravo, bodo napravili centrale za različne kraje. Nato bo najeto posojilo, ki bo imelo mednaroden značaj. Zdaj se vrše pogajanja s finančno skupino v Italiji, na koje čelu stoji prejšnji italijanski finančni minister Volpi- TretJji in zadnji del programa se peča z obdelan jem ozemlja, katerega ni bilo dosed-aj mogoče izkori- komitej, določu petletno probacij-sko dUbo, v kateri bodo Filipinci izdelali svojo lastno ustavo ter se popolnoma ločiti cd Združenih držav. Predloga določa v t-a namen počasno prilagodenje dežele k ameriškim tarifnim razmeram. Po koncu debe petih let boda morali plačevati Filipinci. kot vsak drugi narod, vse -ameriške tarifne pristojbine. V Washing tonu je mogoče opaziti angleško ter holandsko propagando proti oproščeniju Filipinov. PIERRE LAVAL SNUJE NOVO MINISTRSTVO Briand je hvaležno odklonil poziv predsednika, naj skuša sestaviti kabinet. PARIZ, Francija, 24. januarja. — Predsednik Gaston Doumergue Je naprosil dane« Pierre Lavala, na.j skuša sestaviti kabinet, potem ko je bila prisiljena vlada Teodorja Steega odstopiti. Laval je sprejel ponudbo. RADIKALCI NASPROTUJEJO MACD0NALDU Člani levega krila angle* ške delavske stranke bodo zahtevali odstop ministrskega predsednika. LONDON, Anglija, 25. januarja. Člani levega —Radikalnega — krila angleške dei-avske stranke, katerim načeljuje James Maxon bodo v torek zazhtevall odstop angleškega ministrskega predsednika Ramsay a Nadalje je postalo znano, da so McDonalda ln njegovega kabine /a. pozvali tudi prejšnjega zunanjega ministra, Aristida Brianda, naj prevzame stvorjenje kabineta. To se bo zgodilo na posebnem zborovanju delavske stranke, ki ga je sklical Sir Oswald Mosley, da se kaj Briami pa je ponudbo hvaležno ukrene za p0m0i nezaposlenim, odklonil. 1 Kot znano, Je pred kratkim Mosley v posebni poslanici zahteval, naj Anglija odpravi sedanje politična stranke ter naj poveri vlado petim diktatorjem. Mosley bo pozvao vlado ministrske j ga predsednika, naj prizna svojo ne-I uspešnost, naj opusti vse nadaljne napore in naj odstopi. Iščati. Novo ozemlje bi nudilo nov Obe deželi pričakujeta težkoče pri !vir dohodkov za nezaposlene, vzdržanju roda na otokih, kakor' hitro se bo umaiknilo ameriško bro-dovje iz filipinskih voda. SOCIJALIZACIJA VELEP0SESTEV V S0VJET. UNIJI Veleposestva bo vlada popolnoma odpravila, toda z bolj miroljubni-nimi metodami kot se jih je dozdaj posluževala. VZTRAJNOST ANGLEŠKIH PLETILCEV Afigleški tekstilni delavci so z veliko večino zavrnili predloge tovarnarjev. — Vladno posredovanje. MANCHESTER. Anglija, 24. jan. Danes so lastniki predilnic v Lancashire predložili stavkujočim delavcem nove predloge. Vršilo se je veliko zborovanje, katerega se je udeležilo skoro stopetdeset tisoč stavku rjev. Za predlogo delodajalcev 'je bilo oddanih petdeset tisoč glasov, proti njihovim predlogom pa nad devetdeset tisoč. Delodajalci zahtevajo, da bi vsak pletilec opratvljal delo pri osmih strojih namesto pri petih. Delavci so zaštrajkali, češ, da bi v tem slučaju preveč njihovih tovarišev izgubilo delo. Delodajalci so zadnji pondeljek zaprli tovarne. Ker ogroža izprtje tudi razne druge panoge angleške industrije, ho najbrž posredovala vlada* MOSVKA, Rusija, 24. januarja. — V imenu centralnega komiteja komunistične stranke je Stulin, v imenu svota ljudskih komisarjev je pa Molotov podpisal novo odredbo za nadaVjno socijalizacijo sovjetskega farmers trva. V to svrho bo dovoljenih na milijarde rabljev. i Predvsem bodo skušali iztrebiti vclojxj.sest.nike, takozvane kulake, katere so že dozdrnj sti-juhovito preganjali. Rečeno je pa, da se bo vbodoče posluževala vlada prejti njim miro-' ljubnih motod. ( Vlada je naročila stodvaj^>et tisoč traktorjev za obdelovanje polja. Zgradili bodo tisoč postaj, kijer bodo traktorje popravljali, in kjjrr bodo posebni izvedenci učili vkmete, kako se jih uporablja. t Na ta način skušajo obdelati pet- ! in .štirideset milijonov akrov zemlje, dočim se je zudnje loto obdelali sa- j mo deset milijonov akrov. i Za. nove bombažne nasade je dovoljenih sto milvjonov rubljev. V par letih bo sovjetska unija popolnoma neodvisna glede bombaža. VOJNO PRAVO ODPRAVLJENO NA SPANSKEM Le v Madridu in Sarago-si še vlada Berenguer z železno roko. — Novi dijaški nemiri. MADRID, Španska, 24. Januarja. Vlada je danes naznanita, da bo odpravila vojno stanje, ki je bilo uveljavljeno izza časa. ko je vprizoril letalec Ramon Franco s svojimi torva.riši vstajo na Cuatro Ventilos letališču. Ministrski predsednik Berenguer je rekel: — Vojno stanje bo odpravljeno, razen v Madridu in Saragosi. kjer nc bo vršil proces proti ljudem, ki so se udeležili zadnjega revolucinar-nega gibanja. Po končanem* procesu bodo pa tudi v Madridu in Saragosi zavladale normalne razmere. Splošno presenečenje je izzvala Bereguerova izjava, da bodo zana-prej vršile civilne oblasti cenzuro nud časopisjem. Včeraj so se .zopet završill spopadi med policijo in študenti. Uniiverza, ki jc bila par dni zaprta, je zop?t otvorjena. Rjzen dijakov, ki študirajo ustavno pravo, so se vsi drugi vrnili. Kot vzrok svoje odklonitve je izjavil, da ima kot predsednik evropske federacijske komisije preveč dela, da bi zamogel prevzeti še odgovornosti francoskega ministrskega j predsednika. Lsuval jc poslanec iz Seine okraja ter je takoj pričel s pripravami, da izvedel načrt, patom katerega Upa dobiti v parlamentu potrebno večino. KAR VELJA ZA ENEGA. NAJ VEUA ZA VSE... EVANSTON, 111., 24. Januarja. — V policijskem sodišču je moral plačati danes John L. Ham'ltsn pet dolarjev lcaani, ker je s svojim avtomobilom vozil mimo rdeče luči. Ko je Hamilton plačal kazen, je rekel sodnilku: — Vem, da sem se poletelo iz Italije V New ' pregrešil in zato se zadovoljim z ob- 1 sodbo. Povedati vam moram pa še tole: Aretiral me je policist Jenk'ns ter me v mojem avtomobilu prive-del sem. Med potoma se pa prav nič rti ozlrol na rdeče luči in je junaško vozil mimo njih. Če zame veljajo LAHI BODO OSREČILI" NEW YORK Prihodnje leto b o baje York šestintrideset laških' letal. RIM, Italija, 24. januarja. — Italijanski minister za zrakoplovbo, Italo Balbo, je sklenil, naj vprizore predpisi, zakaj bi zanj ne veljali? laski letalci vsako leto nevarnejši polet. ^ Sodnik je naložil tudi policistu pe$ dolarjev globe. Letos je dospelo deset laških le tal paid njegovim povelj-stvcin iz i Afrike v Južno Ameriko. Prihodnje leto bo pa skušalo do- !potoma se bodo samo enkrat ustavili ln sicer na Azorlh. Italo Balbo se bo vrnil začetkom speti šestintrideset laških letal iz februarja v Italijo, kjer bo začel iz Italije naravnost v New York. Med- delovati načrte za prihodnje leto NAKAZILA LAŠKI FINANČNIK OBSOJEN NA PET LET JECE TURIN, ItaPja, 25. januarja. — Italijanska fmaenrk Ricarda Gu a lino je bil obsojen na pet let ječe. Aretirali so ga v četrtek zastran sle-od drugih dežel Parije. Svojo kazen bo moral presedeti n-a Liparskem- otočju. Možak je imel že pred en"m letom nad petin-J dvajset milijonov dolarjev dolga. Tedaj mu je priskočila na pomoč BELGIJA BO IZDALA MANJ KaJyanifca državna banka, ko je izročil svojo dragoceno zbirko starin, ZA OBOROŽEVANJE cenjeno na dwmajst milijonov do- --— * kirjev, vladi.' Gianino je bil že pred BRUSELJ, Belgija, 24*. janirarja. - vojno bogataš. Po vojni mu 'je pre-Proračun za ojačenje belgijske me- možen je neizmerno naraslo, toda je je znašal petin petdeset milijonov pred leti je začel z nesrečnimi špe-dolarjev. Vlada objavlja, da je bil -koalicijami izgubljati denar ter je skrčen na sedemnajst milijonov. prišel ob vse. IZVRŠUJEMO ZANESLJIVO IN TOČNO KAKOR VAM POKAŽE NASTOPNI SEZNAM V JUGOSLAVIJO i Din 500 ........... S 9.35 Din 2500 ........... ........... S 45.75 Din 3000 ........... ........... S 54.60 Din 5000 ........... ...... $ 90.50 Din 10,000 ........... ........... $180.00 V ITALIJO Ur 100 .......................... 5 5.75 Lir 200 ............................ 511.30 Lir 300 ........................ S 16.80 L?r 500 ........................... $27.40 Lir 1000 ............................ $54.25 - IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno naka žilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, x» $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—r za $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $5.25. Za lspla&ilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi ▼ dinarjih lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakasi lih priporočamo, da se poprej s nam pismenim potom sporazum* te £lede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po CABLE LETTER za pristojbino 75c. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Telephone BArclay 7—0380 :•».! J f "O L il d jf A B P O NEW YORK, MONDAY, JANUARY 26, 1951 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. Frank SaJuser, President Owned and Published by TONIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Benedlk, Tre as. Place of buaineu of the corporation and addresses of above officers: SI* W. 18th Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y. G LA'S NARODA" (Voice of tke People) Issued Every Day Ezoept Sundays and Holidays STRAHOTE PRAZNOVERJA celo leto velja list sa Ameriko In Kanado ............................$6.00 Za pol leta ....................................$3.00 Sa četrt leta ..........................—$1.50 Za New York sa celo leto $7.00 Za pol leta ----------------------------.$3.50 Za Inozemstvo za celo leto______.$7.00 Za pol leta ...................................43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Qlas Naroda- Izhaja vsaki dan lzvzemži nedelj in praznikov. Dopisi bres podpisa In osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. l$th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea $878 BBagmmw UTAJITI HOČEJO Ko je poslal predsednik Hoover kongresu besedilo Wiekershamovega poročiala, je priložil pismo, v katerem pravi, da mora proliibicija ostati in da jo je tcba strožje izvajati. j listo njegovo pismo je bilo precej jasno, zdaj par kar naenkrat skušajo utajiti njegov pravi pomen. Pojavil se je namreč navdušen suliae, senator Fess, kojega specijaliteta je. tolmačiti javnosti predsednikove besede; lil zdaj pravi senator Fess, da je vsa dežela napačno tolmačila predsednikove besede. Hoover mora biti rojen pod zelo nesrečno zvezdo, ker ga ljudje skoraj vedno napačno razumejo. Edinole senator Fess iz Oliia ga razume. Po Fessoveni zatrdilu, ni predsednik mislil tistega, kar je v svojem pismu jxivedal. Hoover je dejal v svojem pismu, da se je Wieker-sliamova komisija izrekla z veliko večino proti preklieu osemnajstega amendment a ter je zlobni to stališče z Ihv .-f*i bila v tem primeru proliibicija zavedno združena s politiko. Fess menda sani ne veruje svojim besedam, kajti v isti sapi dostavlja: — H tem nočem reči, da drži predsednik odprta vrata k reviziji, kajti po mojem mnenju se on ne zavzema za revizijo oziroma za modifikacijo osemnajstega amendment a. Javnost ni lloovorja prav razumela, to ji> vse. kur ► kusa ugotoviti senator Fess. Dejstvo j»a je, da se je wasiiingtonska gospoda prestrašila, ker se je predsednik Hoover iz]>ostavil trpki kritiki. Že zdaj uvide vaj o. kakšen vpliv bo imelo na prihodnje predsedniške volitve stališče, ki je zavzel predhodnik Hoover. Pravijo, da se bo predsednik na prihodnji republikanski konvenciji izrazil v drugačnem zmislm Tedaj bo pa najbrž ž* prepozno za opravičevanje. Zagrebški "Jutami list" prinaša iz Sarajeva daljši dopis, ki opisuje žalostne posledice praznoverja v Bosni. Dopisnik navaja; Pri nas v Bosni je še marsikaj tistega "med nebesom in zemljo" — toliko, da čldVeka prevzame groza, ako razmotri posamezne primere. Še vedno se čuje, da je ta ali oni na nasvet kakega "šejtanhod-že" pogoltnil živega kuščarja, da bi si pregnal hudobne duheve in je nato opasno obolel na želodcu ali pa je kdo drugi lovil kače, da bi njihov otrov porabil za lečenje raka. in je obležal mrtev. Ni večjega kraja v Bosni brez kakega znamenitega hodže, ki zdravi najrazličnejše bolezni in zna prerokovati tudi bodočnost. Nekateri izmed njih so sila popularni, ljudje dero k njim in taki dedci žive kakor miši v moki. So različnih kategorij. Šg najmanj opasni so "faldžije", ki pišejo zapise. Navadno so to starejši be-lobradati ljudje, ki čepe na svojih blazinah. Če pride kdo k njim in jim izpove svojo bolest (hal), ga važno poslušajo, nataknejo starinska očala na nos in začnejo listati po kaki stari knjigi (čitab). Čeprav so navadno nepismeni, za važnim izrazom lica in zamolklim glasom mer, da so nekega dedno blaznega siromaka zdravih tako, da mu je šejtanhodža šiloma spravil v želodec petnajst v ribjem olju trdo kuhanih jajc. Siromak se je davil, da so mu oči izstopile, toda vrag v njem je bil tako močan, da je vseh petnajst jajc kmalu po tej strašni proceduri pognal zopet nazaj škozi usta.... Siromaka so nato zdravili še na druge načine, dokler slednjič ni odšel v norišnico v Stenjevcu, kjer je kmalu postal žrtev izganjanja vraga in je — umrl. Neka gospa je s svojo mlajšo, neporočeno sestro morala nedavno vsako polnoč priti pred hišo nekega sejtanhodže, kjer je trikrat potrkala na okno. nakar je hodža odprl. Obema jc dal injekcijo morfija, nakar jim jc zamolklo zapovedaL, naj se slečeta. Sredi sobe je stala posoda s hladno vodo. Hodža je nad vodo mrmral skrivnostne formule, nakar 'je vsul nekak prašek, nato ipa še nekaj žerjavice. V sobi se je ra-zširil omotičen, vzduh. ki je povzročal polnezavestno stanje. Druga za drugo sta ženski morali stopiti v posodo, kjer ju je hodža lastnoročno umival. Vsaka ordinacija je veljala po par sto dinarjev. Navzlic večkratnim takim obredom pa mlajša sestra le ni postala prave 1 , -~ 1 ' ' = MUSS0LINUEV PAC1FIZEM IN ZATI RAN JE MANJŠIN Fašistovski tisk še ni prenehal, slovanskega pokreta in se spričo te-popisovati važnosti Musolinijevih j ga ne čudi, da tako napada. A to novoletih poslanic in Mussolinije- ■ tem bolj, ker izvaja Češkoslovaška, vega "miroljubnega filma", ki sol kakor pravijo itaDjansi listi, proti-ga predvajali v nekem pariškem ki-! italijansko politiko. Vendar se zdi nu na dan novega leta, te dni pa v; rimskemu listu potrebno, da odgo-nekem londonskem kinu. Fašistov-; vor na Kramarevo trditev glede ski listi seveda prinašajo obširna! zatiranja Slovencev, Hrvatov in poročila iz Londona, da je ta filmi Nemcev v Italiji. List pravi, da Ita-navdušil gledalce, ki so radostno po-1 li j a ne izvaja nikake nasilne po:i-zdravljali Mussolini j a in njegovo tike. Njeno postopanje je le odgo-napoved, da vojne več ne bo. Med j vor na provckacije. '"Giornale d" tem pa fašistovskemu tisku ni prav,; Italia" zatem napada Ceškoslo-da inozemstvo ne veruje Mussoli- vaško in priporoča Kramaru, naj nijevi težnji o potrebi revizje mi- se raje spomini češkoslovaškega revnih pogodb, ker je še vedno o- dolga napram Italiji, ki je s svoji-stalo prepričano, da bi pač takšna mi žrtvami m zmagami izvojevala revizija v Evropi izzvala nova tre- njeno svobodo. Italija je plačala s nja. Fašistovski tisk spričo tega 500,000 žrtvami osvobojen je vseli posebej napada nekatere britanske narodov izpod oblasti bivše Avstro-in francoske liste, ki so opozorili • Ogrske. Končno, meni "Giornale na to, da bi Mussolni pri iskanju; d'ltalia", je značilno za današnje teritorialnih absurdov po Evropi.1 čase trgovanje s političnimi nače-kafcere hoče popraviti, ne smel po- j li. zabiti na Juljsko Krajino in južno Tirolsko. Na to opombo fašistovski tisk odgovarja z vso strogostjo, da v Italiji ni narodnih manjšn. "Giornale dltalia" si je pred vsem privoščil bivšega predsedni-! ka češkoslovaške vlade dr. Kra-1 NOV MEDNARODNI JEZIK mrmrajo arabske besede, ki jih! pameti. Šele ko je mož starejše najbrže pravi Arabec ne bi umel.j sestre doznal za to skrivnost, je Nato vzamejo ozek, podolgast pa- hodžo prijavil sodišču in hodža je pir in z gosjim peresom čečkajo i pri razpravi neverjetno cinično iz- marca, ki je objavil v "Narodnih Listih" značilen članek, iz katere- Prizadevanje človeštva določiti enoten mednarodni jezik je že zelo staro, v srednjem veku je bil „„ __________ , , . , mednarodni jezik latinščina, v noga posnemamo naslednje vrste: "Tvr.icc^Liir.i vej-sem času je pa zavzela njeno me-Mussolini je bil v svojih novo-1 f , ... m , ... „ lot-niH v.n-.i.r.in i - . ^ i sto francoscina. Toda niti latmsei- letmh poslanicah vse manj bor-' po hjem. Ko je ves počečkan, za-i povedal vse podrobnosti. J , „ „ * " j ina, niti francoščina se nista m osla ■ oen nego Kdoj poporej, vendar pa ....... ' ni mogel opustiti, da se ne bi iz-'"T" tak°, b' postala zares javil za revizijo mirovnih .^vna ■jezik-a. Oba, latms=ma kot revizijo mirovnih pogodb posebno v prilog "pohabljene' mahnejo z njim dvakrat, trikrat poj Še do nedavna v Bosni ni bilo zraku, da se posuši tinta, nakar ga I otroka, ki pod fesičem ali na ka- med mrmranjem skrivnostnih for-; kem drugem mestu ne bi nosil a- mul zvijejo v obliki trikotnika, gaimuleta proti urokom. Ni bilo mla-: r^"" . ' . , . . , , < Madjanske. Mi se nočemo vmešava poloze na celo m ga poljubijo ter! de zene brez amuleta za plodnost j izročijo klijentu, ki odide ves zado- in za lahek porod. V vsaki hiši so' voljen. Zaslužek faldžij je prav do- imeli kameno sol za hitro ustav- i ber, posebno če je .mož slovit. Vi ljanje krvi, za lajšanje boli in še Sarajevu imajo nekateri že prav- razne rekviaite večne gluposti. K cate kanclije, kjer poleg zdravlje- sreči to zdaj nekoliko pojenjava. V ; nja vršijo tudi pomoč v ljubavnih polnem cvetu pa je še prerokova-' zadevah. Nesrečno zaljubljeni mla-, nje in to s pomočjo graha, kavi- nega vsedka, drobovine in sličnega Vsekakor je praznoverja še vedno dovolj, da države sistematično uve-: de borbo proti njemu in svoje dr-1 Suhaški agentje v I vagine County. Californija, so dognuli, da pijača, ki vsebuje trinajst odstotkov alkohola. ni epejna. T.iki suhaški agentje bi morali bi:i po vseh Združenih državah, nc samo v Ivanine County. Cal. V st-j-rokrajskih listih re večkra-t citati take ali podobne oglase: — Gospod, ki Je "pomotoma" vzc! v kavarni niDjo suknjo. naj io v teku štiriindvajsetih ur vrne. Go-poda prav dobro poznam. Ako t o« a v štirindvajsetih urah nc >:ori. sn boni j3vil policiji. Temu sledi podpis in naslov ukradenega. Oglas ima namen preplašiti tatu in s^ večkrat obnese, kajti tat si misli v negotovosti: — Morda ran je pa res kdo opazil, ko sem snemal suknjo s klina? Morda me res poznajo? In se odloči ter pošlje suknjo nazaJj. Pred kratkim se je pa pojavil takle odgovor v časopisu: — Ako me je dotoični gospod res videl in me pozna, naj blagovoli priti k meni po suknjo. Sem nekoliko bolehen in ne morem iz hiše. Naslova ne bom navajal, ker gospod pravi, da pozna in ve, kje da stanujem. deniči m devojke često tudi iz inteligentnih slojev so njihovi številni klijenti, k nato s takimi zapisi. tiščoč jih na prsi, pričakujejo srečanje. Z zapisom je navadno žavljane zaščiti pred škodo, ki jo' PRINC ,V TUJSKI LEGIJI. V neki pariški trgovini je dobil slutfcbo bratranec danskega kralja princa Alga. Trgovski poklic si je izbral po dolgi vojaški službi v francoski tiaj^ki legiji. Odrekel se je pred leti fselh pravic do danskega prestola potepi vstopil v francosko bujdko legijo, kjer se je izkazal kot hraber vojak. Za svojo hrabrost J« bil po neki ekapediciji v puščavo povitem v kapitana, med vojno z Rif-fl Je pa, postal polkovnik. Vojaki so gm, ten ali wio nuii, posebno ko je odklonil službo v štabu. V neki bitki s uporniki je bil težko ranjen, pa se fe takoj vrnil na bojiJič*, čim je za alio okreval. Ta rana ga je pa konč- no le prisilila zapustiti iraporno vojaško sluibo v tujski legiji.' O princu Aagi krožijo v tujski legiji najrazličnejše anekdote. Nekoč, ko so nehali pošiljati četam tujske legije na bojišču hrano in obleko, ker transport ni mogel do njih, se (je napotil princ na konju v glavni štab, tejer se je zjutraj predstavil raatrgan kot največji capin. Stopil je pred poveljnika, rekoč: Če mora kraljev bratranec hoditi tako raztrgan, si lahko mislite, kakSno je šele moštvo. In prinčev nastop je pomagal. čete na bojišču so kmalu dobile in obleko. združena še kaka operacija, da n. pr. nesrečni zaljubljenec ujame slepo miš in jo usmrti z zlatnikom ter jo na nekak način priloži zaljubljenemu bitju ali pa, da pogleda sko zi votlo kost ali pa izpije čarodejno pijačo, ki jo hodža fabricira sam na ta način, da primeša čisti vodi nekaj soli.... Najznamenitejši faldžij a v Sarajevu je v pogledu ljubavnih stvari neki turbedar (čuvar grobnice), v kateri sta pokopana dve muslimanska meniha, šeha. Ta mož spi navadno med obema groboma, kjer tudi sprejema klijente in jim izstavlja zapise. Vsekakor pa so zapisi sredstvo za vse: proti hudim taščam, proti pijanstvu in kvartanju mož, proti nezvestobi in takemu. Precej opasnejši padarji so "si-hinbazi", ki čarajo z različnimi predmeti. Če želiš svojemu sosedu povzročiti zlo. ti too sihirbaz izročil 'glavico češnja aii čebule ali popra, ki jo položiš na sosedov prag. Naj- opasnejši pa so oni, ki zdravijo prave bolezni in najraje izganjajo vraga. Pravijo, da vrag povzroča vsako bolezen in "šejtan-hodže". kakor se imenujejo te vrste padarji, ga znajo preganjati na najbolj fantastičen način. Poznam pri- lahko utrpi njihovo zdravje in bolj njihova denarnica. se SL0VENSK0-AMERIKANSK1 KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c t i v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York City "GLAS NARODA" — Li* #lo*en»kega naroda , I AnjeriJri!- ^agočajte ga! ZAKAJ so naše vloge vsaki dan večje, in pa — ZAKAJ ** število naših vlagateljev vsak dan ~ veča in množi? ZATO, ker Je denar pri nas naložen VARNO; naše bančno poslovanje je pod strogim nadzorstvom državnega bančnega oddeL ka, in pa — ZATO, ker se Pri nas naloženi denar lahko ve. -dno dvigne, brez vsake odpovedi ali čakanja. VLOGE obrestujemo po 4% mesečno; denar naložen pred 1. febr. se obrestuje od 1. febr. naprej, obresti se pripišejo \i glavnici dvakrat na leto. SPECIAL INTEREST DEPARTMENT Sakser State Bank i NEW YORK STATS DEPOSITORY 82 Oortlandt Street HEW YOBK, N. Y. -i VčaV? v zunanjo politiko fašistovske Italije, ali vendar moramo obsoditi vse ono, kar dela fašistovska Italija v južni Tirolski in Julijski Krajini. Če Mussoliini smatra, za dobro Italije ono politiko, ki teži za uničenjem Slovencev in Hrvatov v Julijski Krajini, katere nameravajo spremeniti v Italijane, je to njegovo mišljenje. Prav tako je stvar njegovega političnega okusa, da za tako politiko zahteva zvezo z Madjarsko dn podpore pri Bolgarih. Mi hočemo opozoriti le na to. da smo se v času vojne nadejali, da Italija ne bo tlačila Slovanov in da bomo z Italijo mogli živeti v najboljših in najbolj intimnih pri-prijateljskih odnošajih. To je bila sveta zapuščina, ki so nam jo zapustile češkoslovaške legije, ki so se borile v Italiji. Na žalost je šlo vse po drugi poti in v svojih nadah smo se prevari-li. Fašistovska Italija očitno računa na sovjetsko Rusijo in izkorišča slabost slovanskih narodov ter misli, da more iproti njim pod vzeti vse. Toda Mussolini se bo moral zavedati, da politika nasilja nima sreče in da ni primerno izražati so-žalja za usodo bedne Madjarske, ki je vedno tlačila nemadjarske narode. Tega posebej Mussolini ne bi smel storiti, ker ima teritorijalno in politično oblast nad Slovenci in Hrvati v Julijski Krajini in nad Nemci v Južni Tirolski. V teh pokrajinah je fašistovska Italija zaprla nemške in slovanske šole in skuša popolnoma italijanizirati narodne manjšine ter jim celo odreka pravico 'govoriti v svojem lastnem jeziku. Fašistovska Italija zapira Slovence in Hrvate in jih izroča izrednemu sodišču, ki jih obsoja na smrt s Icrogljo v hrbet. Fašistovska vlada je v tem docela podobna sovjetskemu režimu." Na te besede "Giornale d'ltalia" zelo ostro odgovarja in naziva Kramara -voditelja nemirnega vse- WJckershamovo poročilo glede izvajanja oziroma neizvajanja pro-hibicijskih postav vsebuje petinsedemdeset tisoč besed. Ko bilo poročilo objavljeno, so .izgovorili o njem prebivalci Združc-nju trgovcev in.drugih sfcanov. Svo- inih držav cedemstopetdeset tisoč jeg^a ----------------...... mrtev in francoščina kot živ jezik Ista bila mnogo let med diplomati in. ucen'jaki splošno priznana kot mednarodna jezika, nista se pa mogla uveljaviti v mednarodnem občeva- namena niso dosegli niti metni jeziki, med katerimi je dosegel večji uspeh sumo esperanto. Če hoče člevek po svetu, mora znati več jezikov. Še najlažje si poma-gamo z angleščino, ki je najbolj razširjena. Zato ni čudu. da postaja angleščina poleg francoščine zadnje čase pravi mednarodni jezik. Slaba stran angleščine je pa »jena težka izgovarjava. In to gl-avno napako hoče odstraniti profesor angleščine na upsalski univerzi Zachrison. Svoj cilj je v glavnem že dosegel. S poenostavljenjem izgovarjave angleščine je dosegel ono. kar je hotel deseči leta 1560 kancelar kraljice Elizabete Th. Smith in 20 let pozneje Bullokar. Dosti sistemcv je bilo že namenjenih poenostavljenju arfgleščine, a noben se ni obnesel, ker so temeljili vsi na fonetičnosti in so prišli v nasprotje z angleško tradicijo. Zachrissonov sistem pa odgovarja reformacijskemu prizadevanju angiesko-amerišikih jezikoslovnih dru&tev, ki so ta sistem proučila in se izrazila o njemu zelo pohvalno. Reformirana angleščina se imenuje "anglica" in naj bi postala nov mednarodni jezik. V Upsali so že ustanovili društvo, ki bo propagiralo ta jezik in izdajalo posebno glasilo. ! besed — pijejo pa še vedno trako kot : o _ l _ _ _ ______ TATOVI USTRELILI ŠERIFA BUCYRUS, Ohio, 24. januarja. — George Davenport, okrajni šerif, je zalotil tri tatove, ki so kradli kokoši. Hotel jih je aretirati, oni so pa za-strelja'ti nanj. Danes zjutraj je vsled ran umri v 'Bolnišnici. Tatovi — trije (bratje — so bili pozneje aretirani in se bodo morali zagovarjati zastran uboja. l^iHnil!!il»mii!l!tll]!M 1 iMfflmniMWiiiMntM^ j§ j Mali Oglasi j j imajo velik uspeh j o so prej. Oziroma še več. Kajti marsikatera časa je bila zvrnjena špe-Icijalno na Wickershamovo zdravje. Ko je rojak, ki je bil velik jedec-, ozdravel, mu je rekel zdravnik: — Tako. najhujše ste prestali. Rečem vam pa. da se morate že vsaj par tednov držati stroge dijete. Par peresc solate in pol kozarca limonade. To je vse. kar resno priporočam. /— Dobro, dobro. — je odvrnil rojak. — Par peresc solate in pol čase limonade. Kdaj pa: — ali pred jedjo, ali po jedi? Pred odhodom je rekel zdravnik skrbni ženici: — Vašemu možu ne smete dati nobene alkoholne pijače. Niti vina, niti žganja. To bi ga strašno razburilo. — O, vi ga . še nc poznate, — jc odvrnila. — Par požirkov žganja uli vina ga pomiri. -S.rasno Ra pa razburi, če mu kozarec vode prinesem Trgovca sta se pogovarjala. F-a pravi prvi: — To pa rečem, zvestega knjigovodjo imam, ki je dobil v moji službi že sive lase. Prihodnje leto bo že petindvajset let pri meni. Prav ponosen sem nanj. — Jaz sem pa neizanerno ponosen na svojo mlado in lepo stenogra- fistko. Tri tedne je šele pri meni. pa je v teh treh tednih imela že črne. rjave in rdeče lase. Na svetu so vsakovrstni ljudje, taki in talci, pohlervni in predrzni. Višek predrznosti predstavlja gledališki igralec o katerem sem či-tal naslednjo zgodbo. Igralec, ki ije bil vedno do vratu zadolžen, je šel k znanem zobozdravni ku popravljat zobe. Šest zob mu je izdrl, sedem mu jih je plombiral, nazadnje mu je pa še ie najboljšega materija>a tri briče napravil. V treh tednih je bilo vse gotovo. — Hvala vam, — je rekel igralec. — Na*dvse sem zadovoljen z vašim delom. Zidaj se pa nekoliko pomeniva o dhearnih zadevah. — O, saij se ne mudi. sa«j ni-tuke sile, — je rekel zdrarvnik. — Jaz pa hočem, da se takoj domeniva, — je od-vrnil igralec. — No, če ravno hočete, — je rekel -zOboejdravnik, — sem vam pa na razpolago. — Tako se govori, — je Afejal igralec. — Posodite rm torej tri dolarje, da se bom z novimi eobmi enkrat pošteno najedel. -G L A 8 NARODA" NEW YORK, MONDAY, JANUARY 28, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY Hi C MAMICA KOMANOVA: V ZNOŽJU ŠMARNE GORE V prijazni pirmški vasici, med Šmarno goro in reko Savo. je bila doma Bengarjeva Lena. Če si gledal njen fvni, belorudeči obrazek, njene lepe roke in vitki stas telesa, si se moral nehote vprašati, je li < i>pIoh mogoče, da vzraste med j pristnimi kmeti tako krasno dekle, j In vendar je bila Lena prava i pirniška domačinka. Druga vaška; dekleta so dobro vedela, da zaosta- i iujo v lepoti daleč za njo, in ker' so opazile, da se mladeniči sučejo: najraje okrog Lone, so ji bile nevoščljive ter jo skrivoma gledale j • zelo po slrani. Zl;»sti ji je bila gorka krčmarica Kovačevka, ki je imela štiri hčere godne za možitev. Bila je namreč trdno prepričana, da le radi tega ni nobenega ženina blizu, ker jej za'jubljon ves moški svet v Leno. I Lena je sicer dobro vedela, da I p:i svojih tcvarišicah ni priljub-, Ijcna, toda to je ni nič vznemir-1 ialo. Nemoteno se je v polni meri i veselili mladega življenja ter se šalila z mladeniči vse vprek. A! resno zaljubila se ni v nobenega.) kajti njena vihravi nrav, njen ne-I stalni značaj ji nista pripustila.' Kar ji je bilo povšeči včeraj, bi-j lo ji je danes že zoprno, in kar je i odobravala danes, je'jutri že za-metavala. Ko je dopolnila svoje devetnaj-, sto leto, se je poloti neodoljiva že-' J ja. iti nekoliko po svetu. Radovedna je bila na kraje in ljudi iz- J ven cžje svoje domovine. Razodela jc svojo iskreno željo materi, ki ji je. boječ se za svo^o mlado hčer-, kc. zelo branila, a ubraniti ji ni mogla. Še tisto leto je odpotovala t mlada Lena v Trst, kjer je stopila ! v »iužbo pri nekem trgovcu. Od začetka je parkrat pisala) svoji materi, naj zaradi nje prav nič ne skrbi, ker se ji dobro godi. j Kmalu pa so njena pisma izostala ] in o lepi Leni ni bilo več nobenega sledu.... Pretekla so dolga štiri leta, ko se , nekega poletnega popoldne ustavi j pred siromašno Bengarjevo bajti-' eo lepa kečija. Iz nje stopi — Lena. A to ni več j tista Lena. ki je pred leti zapustila domači kraj ,to je sedaj lepa ele-1 gantna gospodična. Stopivši v hi-. šo, objame svojo staro," od veselja se solzečo mater ter ji hiti pripovedovati, da je nevesta nekega tržaškega. že precej priletnega, a zelo bogatega posestnika in trgovca, ki jo poroči že v treh tednih. Zaželela si je po dolgem času zopet nekaj dni prebiti v domači vasi, zato je prišla domov. V najkrajšem času pride za njo njen bogati ženin in ^zame njo in mater v Trst, kjer bodo vsi skup srečno živeli. Stara Bengarica je bila tako srečna, da je pozabila okarati hčerko, ker ji tako dolgo ni nič pisala. Ko so druga dekleta videla, kako je postala Lena fina in gosposka, in ko so zvedela, kako sreča jo v kratkem doleti, so ji bila še bolj nevoščljiva. Najbolj iz sebe pa je bila gostilničarka Kovačevka, ki še v tem času ni nobene izmed svojih hčera omožila. In ko je nekoč na cesti srečala zalo Leno, se je ebrnila vstran in same jeze glasno zagodrnjala. Nekako štirinajst dni po Leninom prihodu se je pripeljal pred Kovačevo 'gostilno tuj, postaren gospod. Prijazno je povprašal na prag prihitevšo krčmarico, ali bi mu hotela pokazati Bengarjevo hišo. Kovačica je takoj uganila, da mora biti to Lenin ženin. Zasvetile so se ji oči kakor jastrebu, ki zagleda svoj plen. Toda bila je previdna. Z vso prijaznostjo mu je odgovorila, da stoj-i Bengarjeva hišica toliko v stran, da je ne more cd tu pokazati. Pač pa ga hoče prav do hišice spremiti, ako izvoli le pet minut počakati, da opravi neko nujno delo. Tuji gospod se je za njeno prijaznost prisrčno zahvalil, stopil iz voza. šel v hišo ter si naročil četrt vina. Kmalu sta se zapletla s krčmarico v živahen pomenek. Pričela sta se razgovarjati tudi o Leni. Brezsrčna starka se je delala zelo pošteno in izkušala gospoda prepri -čati, da niti najmanj ne sluti, pO kaj se je pravzaprav pripeljal. In zvita ženska je. začela o Leni kvasiti, kar je najslabšega vedela in znala. Seveda je pri tem tudi ostudno lagala. Spočetka ji je go- spod razburjeno oporekal, a ker jo je imel za pošteno ženo, ji je slednjič vse verjel. Žalosten je umolknil in glava se mu je sklonila na prsi. Krčmarica pa je urno porabila ta trenotek ter začela klicati kar po vrsti vse hčere v hišo. na-števaje gospodu vse mogoče dobre lastnosti. Toda gospod se je malo menil zanje in krčmarica je na svojo veliko žalost opa-zila, da se ji ta namera ni posrečila. A tudi k Bengarju ni šel. Plačal je račun in velel kočijažu — obrniti. Potem se je vsedel na voz in se zopet odpeljal. Še isti dan je nesrečna Lena zvedela. kdo je bil v Kovačevi krčmi in kaj se je zgodilo. Polna strašnega obupa in nepopisne bridkosti se je zaprla v kamrico in plakala, da si je skoro izplaka.a oči. V mraku je izginila iz kamrice — nihče ni vedel kam. Drugo jutro pa so jo potegnili iz Save. ALI JE ŽIVLJENJE GOLO NAKLJUČJE? UMOR IN MORILCI GRIŠEftAS-PUTINA SAKSER STATE BANK •Z COETLANDX STREET NEW YORK. N Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost •vojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer, Poslaiujmo m Tli kres Izjeme, trn star« in lUnoTltnc domač« tank*. Vsakovrstne KNJIGE • ^ 3> POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18th Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3*78 % POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN V Cambridge je predaval nedavno slavni zvezdoslovec Sir J-ames Jeans o skrivnostnem vsemirju. V prvem delu predavanja je navajal pogoje, pod katerimi se more življenje ohraniti, in pojasnil položaj, ki ga zavzema življenje v neskončnem svetovju .Življenje je mogoče samo n-a planetih, toda planetarnih sistemov, kakršen je solnčni, je zelo malo. Po Jamesovem mnenju smo prišli v svetovje, če ne pomotoma,} pa vsaj na način,ki bi ga lahko na-rvali naključje. Zdi se neverjetno, da bi bilo svetovje prvotno -določe- ' no z-ato, da nastane v njem življenje, kakršno 'je naše. Če bi bilo to res, bi bili živi j en ski pogoji za nas gotovo boljši. Zdi se, da je življenje na naši ze-mji samo nekakšen postranski, brezpomemben produkt. Ml, živeče stvari je dej-al angleški zveedcslovec. smo nekako izven glavne linije. Pogoji, pod katerimi je mogoče življenje. morajo nekoč prenehati. Soln-ce se neprestano ohlaja in zemlja se pD zakonih dinamike od njega oddaljuje, namesto da bi se mu približevala. In ta'ko je svet obsojen na smrt, vse živo stvarstvo bo nekoč utonilo, zmrenilo. — Tako pravi James. Drugi angleški učenjak Harrison, je pa napisal nedavno obširen članek. v katerem potrjuje prav za prav to, kar je trdil skoraj istočasno James. Tudi Harrison pravi, da sc je postavil človek na zemlji slučajno in da je še večje naključje, da se je Obdržal nan ji. Kar pomislimo na ogromne živali iz pradavnih časov. Ali se bade človeštvo izgubilo s svet-a prav tako, kakor se je pojavilo? Človek, živeč na 2emlji, ki je med nebesnimi telesi kakor zrnce pe ska, je v starem in srednjem veku mislil, da je svet ustvarjen zanj. Bil je prepričan, da je zemlja središče svetovja in da je vse ustvarjeno samo zato, da bi lahko on gospodaril. ' Toda domišljavost ljudi izginja tem bolj, čim bolj se človek pojavlja v skrivnost svetovja. Moderni človek vidi svojo ničevost v primeri z o-gromnostJjo svetovja, ki mu ni gospodar. temveč le bitje, ki se je slučajno pojavilo v njem in bo morda nekoč prav tako slučaljno izginilo. V svetovju pa poj de vse mirno naprej k določenemu cilju in nobeno nebesno telo se ne bo zmenilo za ljudi, kfi so bili in jih ne bo več. Če bi ljudje, posebno mogočni tega sveta, večkart razmišljali o ta-kihle stvareh, bi ne bile potrebne nobene revolucije, da dobi vsak človek pravico do življenja. Zadnji ruski minister policije Aleksej Vasiljev je napisal zanimivo knjigo "Ruska tajna policija", iz katere posnemano glavne po-dajtke o umoru in izsleditvi morilcev zloglasnega Rasputina. Vest, da je Rasputin brez sledu izginil, se je razširila po Petrogra-lu že dopoldne 17. decembra 1916. Seveda nii bilo nobertega dokaza, da je Rasputin mrtev, kajti oblasti njegovega trupla niso mogle najti Popoldne je pa nastal odločilni preokret. Okrog 1. so našli delavci sledove krvi na ograji Petrovskega mostu in tako so obvestili policijo. Prispel je šef okrajne po.icije, ki je našel na mostu mlako krvi in kučmo. Kučmo so odnesli na Rasputi-nov dom, kjer so na straži stoječi ageniti tajne policije takoj spoznali, da Je Rasputinova. Naša naloga je bila, pripoveduje Aleksej Vasiljev, preiskati zamrznjeni del Neve. V ta namen sem naročil pristaniškemu uradu, naj pošlje nekaj potapljačev. In tem se je res kmalu posrečilo najti Rasputinovo truplo. Roke in noge je imel zvezane, čez prša je imel zavezano vrv, na tlesu je zijalo več ran. Obvestili smo Protopopova, ki je takoj hitel z žalostno vestjo k carici. Carica se je zelo razburila in izrazila je željo, da bi Rasputina pokopali v parku Carskega Sela. Pogreb je bil 21. decembra ob nav-' zočnosti carja in carice. Že 17. decembra je carica pozva- ( la kneza Jusupova, naj se opravi-či pred nje in ji pojasni, kaj se je zgodilo usodne noči v njegovi pa- • lači. In Jusupov se je carici gladko zlagal. Napisal ji je pismo, glaseče ! se: — Carska Visokost! Hitim izpol-ročiti Vam, kaj se je pripetilo sno-ročiti Vam, kaj se je prpetilo sno- j či v mojem domu. Moja želja je od , vrniti od sebe obdolžitev. ki so mi' jo naprtili. Priredil sem družabni večer v svojem novem stanovanju in povabil nanj nekaj prijateljev,' dam in velikega kneza Dimitrija Pavloviča. Okrog polnoči mi je te- lefoniral Grigorij Jefimovič »Rasputin češ, naj grem ž njim k ciganom. Obotavljal sem se, češ, da imam goste in vprašal sem ga. odkod mi telefonira^ "Preveč hočeš vedeti", se je glasil odgovor in telefoniranje je bilo končano. To je vse, kar sem slišal usodne noči o Or goriju Jefimoviču. Po tem pogovoru sem se vrnil h gc:tom in jim povedal, da mi je telefoniral Rasputin. To je ^alo mojim prijateljem povod za strupene zbadljivke, kajti Vaše Veličanstvo gotovo ve, da ime Grigorij a Jefimoviča v izvestnih krogih m priljubljeno. Večina gostov je odšla krog treh, jaz sem pa krenil z velikim knezom in dvema damama v kabinet, da bi se poslovil od njih. Kar se mi je zazdelo, da je počil v bMžini strel. Poklical sem slugo in mu velel pogledati, kaj se je zgodilo. Kmalu se je vrnil, rekoč: — Pravijo, da se je nekdo ustrelil. Nihče pa ne ve, kdo in kje je streljal. — . Potem sem odšel na dvorišče in vprašal hišnika in policaja, kdo je streljal. Hišnik je odgovoril, da je pil v svoji sobici čaj, policaj je pa slišal strel, teda kdo in kje je streljal, ni vedel. Vrnil sem se in dal poklicati policaja, ta čas sem pa telefoniral Dimitriju Pavloviču in ga vprašal, če je streljal on. Odgovoril mi je. da je ustrelil večkrat za psom. ko je odhajal od mene. Poklical sem slugo in odšel z njim na dvorišče, kjer sva res našla pri okraji ustreljenega mojega psa. Naslednjega dne. to je davi, sem pa izvedel, da je Giigorij Jefimovič izginil in da spravljajo ta dogodek v zvezo z mojo gostijo. Povedali so mi tudi. da so me videli ponoči pri Rasputinu in da sem baje nekam odšel z njim. To je gola laž. kajti vso noč sem bil doma. Končno so mi tudi povedali, da je Rasputin nekomu pravil, da poj de danes ali jutri k Irini, da se seznani z njo. To utegne biti res. kajti ko sem ga zadnjič videl, me je prosil, naj ga predstavim svoji ženi. Zagotavljam Vaše Veiičanstvto, da ne morem najti primernih besedi, s katerimi bi povedal, kako globoko me je pretresel ta dogodek in kako strašne se mi zde ob-dolžftve, naperjene portl meni. O-stajam Vašemu Veličanstvu globoko udani Felix. — Carica ni takoj odgovorila na to pismo in tudi kneza Jusupcva ni hotela sprejeti v avdijenci. Šele čez nekaj dni, ko ej bilo že vse pojasnjeno, je odgovorila knezu takole: — Nihče nima pravice moriti. Vem. da peče marsikoga vest. Ni bil samo Dimitrij Pavlovič zapleten v' to afero. Vaše pismo me je preseneti o. — Vedoč, kako globoko je zadel carico umor udanega ji Rasputina. sem bil tem bolj presenečen nad odmevom umora v izvestnih krogih. Frakcija levi£ struj je trium firala in morilčevo dejanje so odobravali visoko stoječi gospodje. Naša cenzura mi je predložila že 18. decembra dve brzojavki, na katerih je bida podpisana carjeva sestra, velika kneginja Elizabeta. Prva brzojavka je bila namenjena velikemu knezu Dimitriju Pavloviču in pisana je bila v angleščini:— Baš včeraj sem se vrnila iz Sara tova, kjer sem prebila teden dni. Molila sem za vse vas. Bog naj po maga Felixu po njegovem pa tri jo tičnem činu. Elizabeta. — Druga brzojavka v francoskem jeziku je bila namenjena materi kneza Jusupova. bivaječi takrat na Krimu. Glasila se je: — Moje vroče molitve veljajo vam vsem za pa-triotični čin vašega dragega sina. Bog naj ga čuvaj! Elizabeta. Velika kneginja torej ni tajila svojega prepričanja, da je knez Jusupov pravi morilec Rasputina in da odobrava umor kot patriotič-ni čin. Čez nekaj tednov je cenzura zadržala tudi anonimno pismo, poslano knezu Jusupovu iz nižnje-novgorodske gubernije. v katerem slavi pisec umor Rasputina kot de lo osvobojenja. '■plemeniti in pogumni ljudje", je bilo rečeno v pismu, "so si že davno prizadevali postaviti se v bran temnim silam. V dumi se je : govorilo o tem in carja so neprestano prosili, naj krene s krive po-( ti na pravo in naj ne pozabi prise- iiiiiiKM>iiiii;m,ii; 11 POZOR Nekateri nam še vedno pisarijo na naš stari naslov — 82 Cortlandt Street, česar posledica so zamude in včasi se tudi kako pismo izgubi. Naš sedanji naslov je: "GLAS NARODA 216 West 18th St., New York, N. Y> kar naj blagovolijo vsi vpoštevati. Kdor ima še stare zalepke, naj na nji popravi naslov, pre-dno pismo odpošlje. % Uprava. KJE JE FRANK KREBELJ, doma iz Velike Pristave pri Št. Petru na Krasu. Pred vec leti je bil v Cannonsburgu, Pa. Ako kdo izmed rojakov ve za njegov naslov, prosim, da mi ga naznani, ako ga pa on sam čita, prosim, da se ml javi, ker mu imam za poročit nekaj vaftntfa. — P. O.. Box 1504. Su Francisco, Cat. <3x 24,28*27) svecere SEST ZANIMIVIH KNJIG ZA DVA DOLARJA, - S POŠTNINO VRED 1. 2. 3. V Džunglah Belega Slona Gospodična Inna V Senci Nebotičnikov 4. Vodnikova Pratika 5. Slovensko-Ame-rikanski Koledar 6. Blaznikova Pratika V tej knjigi pripoveduje inženir Perdo Lupša, kaj je doživel na pohodih po notranjosti zadnje Indije. Knjigo krasi več slik. Krasna povest našega priznanega pisatelja Fraceta Bevka. Križev pot mladega dekleta, ki je bilo naenkrat vrženo v vrtinec življenja. To je morda najboljši opis Amerike, kar jih je izšlo v slovenščini. Knjigo, ki je okrašena s krasnimi slikami, je spisal dr. Pavel Breznik. Knjiga velikega formata, v kateri je razen koledarskega dela vse polno zanimivosti, nasvetov, poučnih člankov, slik itd. Letošnji presega po vsebini vse dosedanje. Posebno so zanimivi članki o slovenskih premogarjih, gozdarjih in Rajski dolini. Vse s slikami. To je ena najstarejših slovenskih publikacij ter ne more biti brez nje nobena slovenska hiša. ge, ki jo je položil domovini. Ni kolaj pa ni poslušal teh glasov, temveč je ostal z zahrbtnimi dvornimi priliznjenci v škodo domovine na usodni poti. Tedaj so osvoboditelji Rusije spoznali, da so vse prošnje zaman in da je car gluh ! za vsako pametno besedo. Zato so krenili na drufeo pot. Kar je jud-stvo pričakovalo, se je zgodilo. Rana je odprta, izčiščena. Cir je odrezan. Griša je mrtev, ostalo je samo njegovo smrljivo truplo. Velike može. ki so storili ta junaški čin, nazivajo po krivem morilce. Po krivem pravim, kajti to so svetniki, ki so položili svoje življenje na oltar domovine. Gorje Nikolaju, če bi se drznil seči po ; življenju in svobodi teh mož! — Ljudstvo bi se dvignilo kot en mož j in storilo bi s carjem isto. kar se j storilo s polkovnikom Mjasojedo-i vim. Glas ljudstva." 1 Preiskavo v zadevi Rasputina sem ustavil in izročil vse akte pravosodnemu ministrstvu v nadaljnje postopanje. Puriškevič se je odpeljal že 17. decembra zjutraj na bo jišče in s tem je zvalil vso odgovornost na svoje tovariše. Jusupov se je še vedno izmikal s pravljico j o ustreljenem psu, ki jo je pripovedoval tudi komandantu mesta Balkovu in pravosodnemu ministru Makarovu. Ko je hotel slednjega prepričati, da je izgovoril Puriškevič usodne besede vpričo policaja v pijanosti, mu je minister odgovoril, da Puriškevič ne pije alkoholnih pijač. Potem je Jusupov prosil, naj mu dovoli odpotovati iz Petrograda na Krim k svoji ženi. kar mu je Makarov tudi dovolil. Ko je pa carica izvedela, da namerava knez odpotovati, mu je prepovedala. dokler se ne vrne car, ki je bil takrat na bojišču. Ko se je car vrnil, je izdal povelje, -da veliki knez Dimitrij Pavlovič ne sme zapustiti svoje palače. Na carjevo povelje je ministrski predsednik Trepov zaslišal kneza Jusupova, toda tudi njemu se ni posrečilo spraviti iz kneza priznanja. Kmalu je cat odredil, naj se umakne Jusupov na svoje posestvo v kurski guberniji. Velikega kneza Dimitrija Pavloviča so poslali v štab armade pa kavkaško fronto. Nekateri velrki knezi so pisali carju pismo, v katerem so ga prosili, naj Dimitrija Pavloviča ne kaznuje strogo, ker je pomagal samo odstraniti osovraženega škodljivca. Car je pa napisal na rob pisma, da ni nikomur dovoljeno nekaznovano moriti. In tako je bilo carjevo povelje izpolnjeno. Pod oficirsko stražo sta morala veliki knez Dimitrij Pavlovič in knez Jusupov Še iste noči zapustiti Petrograd. NAROČITE, DOKLER ZALOGA NE POIDE VSEH ŠEST KNJIG 2i6?jarEST 18th STREET Ji: /j.?: "GLAS NARODA" NEW YORK, N. Y PRONET V TRSTU Po uradnih podatkih je bilo v preteklem letu v tržaški luki skupnega prometa; 43,304,970 kvintalov napram 54,299,557 v letu 1929. Največje*skrčenje isskazuje železniški odhod i-gube 26.3 odstotkov, sledi morski odhod z izgubo 25.4 odsitobkorv, železniški doliod z Izgubo 11.5 in morski odhod z izgubo 11.1 odstotkov. V relaciji z Juga na serer pa, U odRtokov > napram tozadevnemu gibanji $ k*^ rtu 1929. *GU> NARODA* T ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. 2G (Nadaljevanje.) Ditrih se je sklonil nad otroka ter ga dvignil. Njegove oči so medtem iskale mater, ki se je ihte obrnila proč. Regina, kako moreš biti vedno tako žalostna. Moji živci so bolni od predolgegu čakanja, Ditrih. Sreča pa je prišla prehitro in jaz sem se naučila dosti tekom teh let čakanja. Tudi veseliti se mora človek šele navaditi! Učil te bom! Otrok mi bo pomagal! Kako prisrčna je. — Ti jo imaš rad? — Vsa svoja leta sem bil naravnost zaljubljen v otroke. Mogoče ra-tutega, ker sem zrasel osamljen. Na deželi mora biti otroška soba polna otrok. • Regina se je morala smejati, ko ji je pri tem zrla v oči z nesramno veselostjo. Pomisli le. — v Velikem Ellernu je le sin in v Malem Ellernu le juz, to je vse. — Ko sem bil sam. nisem nikdar pogrešal tovarišev. Oče je bil moj tovariš in prijatelj pri igrah, dokler ni prišel polom. Taki lahkomišljeni ljudje imajo nekaj neskončno ljubeznjivega! — Gotovo je, Regina, da žalostno je vendar, kako izgubljajo tla pod seboj. Tam prihaja oče. Kako zelo se veseli naše sreče, to je naravnost ganljivo. — Mislim, da bomo kmalu postavili starega gospoda kot tvojega namestnika. Polnom^p bo seveda obdržal Mueller. Od časa do časa se bova izpiehajala tukaj, kot navadna lastnika, kadar nama bo na Velikem Illcrnu preveč dolgočasno. ______NEW YORK, MONDAY, JANUARY 26, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In 17. S. A. Mislim v resnici, da ti je postala stara gruda premajhna. Di- irih? — Potrebujem toliko prostora, du lahko iztegnem roki. najdražja. Preveč dolgo sem občutil verige malenkostnih razmer. Kdo pa ve, če ni mislila narava, ki me je ustvarila, na vzvišeno stališče in mogoče sem radilega zrastel tako visoko? — Pričakujem te torej, Ditrih, in tudi če bi bilo že polnoč! Polne nemira «o potekale Regini te ure. Ali je bilo v resnici šele včeraj zvečer, ko se je vrnil Ditrih? Zdelo se ji je, kot da se je od te ure dogodilo nekaj strašno važnega. Ali jo je bilo strah samo ž njim? Ali bo ta muka trpela v njenem zakonu iraprej ali pa jo bo prepodila njegova bližina? Ne, njegova navzočnost bo le še povečala strah pred razkritjem. Ce bi le vedela, da je sodnik zamolčal njeno prisego, potem bi bilo še vse dobljeno! Sibila je molčahi ter si tudi ni drznila vreči v obraz Ditrihu te blazne obtožbe. S tem je bila tudi zavarovana tajnost prisege! Medtem se je zvečerilo. Ali ni bilo slišati lahkega šumenja, ki se je vedno bolj bližalo na deželni cesti? Prihajalo je še bližje! Luči so zagorele. Kaj ji bo prinesel Ditrih? — Radi tebe! — je zakričalo v njej. — Storila sem vse radi tebe, da te obvarujem pred sramoto! Njene noge je niso več nosile. Sesedla se je tam, kjer je stala. Kri ji je šumela v ušesih senci sta se hoteli razpočiti in glas ji je odrekel. Naslonila je svojo bledo glavo ter zaprla oči. Bila je blizu nezavesti. Voz se je ustavil. Bilo ji je, kot da nekdo kliče njeno ime. Hotela se je dvigniti, a noge je niso držale. Bile so nepremične. tDalje prihodnjič.) PRIMORSKE NOVICE POZOR ROJAKI, ls naslova na lista, katerega prejemate, le razvidno, kdaj Vam je naročnina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naših sastopnlkov. Kretan je Parnikov a— Shipping New« — — Mogoče bodo prišlo tudi pozneje razočaranja. — Ne meni! Tebi. mogoče. Ah, Regina. kdor je našel pot skozi te-k luči, kot midva. Ima srečo vedno na trdnih nogah! — Vse je veliko pri tebi, prijatelj, telo in duša! Mala hčeika je bila medtem v varstvu svoje služkinje. Po izprehodu .sedeli vsi trije zopet pri drugem zajtrku rra verandi z Krausneckom. — S kako skrbjo si vse ohranila kct je bilo prej, Regina! — Morala je izvojevati marsikateri boj z Muellerjem, ker je domneval. da imamo begatejiu sredstva na razpolago, kot jih ima v resnici je izdal Krausneck. Na zborovainju fašija v Zgoniku na Krasu je pokrajinski fašistični tajnik dr Perusino k zaključku izjavil, da fašisti puščajo v miru stare generacije z njihovimi predsodki, samo da ne zagreše kaznivih činov in ne zastrupljajo duše otrok. Ako bi skušali ovirati v družinah delo šole in režima, bi zakrivili očetje ve-leizdajo. Dr. Perusino je spominjal navzoče na nedavne obsodbe v Trstu. katčre naj imajo pred očmi vsi. ki bi hoteli kvariti vpliv šole, ki bi v domači hiši učili svoje otroke — j pisati in čitati slovensko, i — Sedaj pa bo lahko imel, kar hoče. Mali Ellern bo postalo uzorno C »spodarstvo! Ti boš imel tukaj vodstvo, »a Mueller bo vrhovni inšpektor. Ali naj takoj ostanem tukaj? — je vprašal Krausneck veselega obraza. V Postojni se je ustanovila sekcija narodnega udruženja alpinov, ki šteje 60 članov. To je pričetek serije skupin, ki se bodo stvorile po (vseh večjih krajih vzdolž meje. V Postojni je mnogo železničarjev, carinskih in državnih funkcijonarjev. špeditirjev, trgovcev itd§, tako ima Postojna že precej italijanske- "— Da, a pod pogojem, ostanem tukaj? — je vprašal Krausneck vest lega obraza. — Da. a pod pogojem, da nam boš pogosto prinašal poročila. Skrbeti moraš tudi za to, da bo kmalu zapet obnovljna partija kart s staro di-tno. Dolgi večeri bodo lahko služili kot pretveza za to. Mogoče bo stric !{?a Prebivalstva. Ali s sedanjim šte-bernhardt igral tretjega meža. jvilom fašistični tisk ni zadovoljen — potem bo ostal stari baron n-a Velikem Ellernu? jni tudi ne s prodiranjem v okolico. — Skušala ga bom pridržati. Dosti je prostora in ftiko ti kot on bo- jpostojna šteje skoro tri tisoč prebijala ha k o vplivala na teto Eibilo ter skrbela, da'ne bo preveč osamlje- \ valcev in t bližnji okolici jih je stihi. O nama noče zaenkrat še ničesar slišati. Upajva. da bo vse vplivalo tisoč' med katerimi se italijanski blažeče nanjo jživelj še premalo pozna. Zato pripo- To bo življenje! , ričajo fašistične novine priseljeva- Na eni strani bo Mali Ellern s svojim samskim gospodarstvom In ku- inje v Postojno, odkoder se ima or-iiarico. koje kuharska umetnost je bila vzvišena nad vsako grajo, doeim I sanizirati tudi nakupovanje zem-bi bil na drugi str3ui grad s krasnimi ljudmi. Kar se je tikalo Sibile, je upal se vedno izvrstno razumela. Ko so sedeli ter kramljali, .se je naenkrat pripeljal voz po Ditriha. — Ti hočeš že proč? - Da, Regina, govoril sem s teboj že o tem. Po telefonu sem vpra- >al ter izvedel, da bom lahko govoril s sodnikom ob treh. Pozno se bom \rnil. kajti opraviti moram še več drugih stvari. Vendar pa ne čakaj z večerjo name! — Na povratku pa prideš gotovo semkaj? — Če ne bo prepozno! tiv fašistične vlade, ki hoče ojučiti nacijonalni bančni organizem, kakor podarja rimsko poročilo. V Opatiji se vršijo seje interesentov za organizacijo "turistične industrije" v novem letu. Razpravljajo o številnih lokalnih potretrah in o razširjenju propagande po vsej Srednji Evropi. V vprašanju cen po hotelih še ni dosežen sporazum. Luč hi veda sta v Opatiji in Lovranu tako dragi, da ogrožata delovanje hotelov in penzij in konsumni davek je že tako visok, d-a se mu hotelirji odločno upirajo. Na postaji v Šentpetru morajo čakati tujci še vedno na zvezo z Opatijo več ur v skrajno neudobnih prostorih. V prvi soji so rekli intresentje. da treba delati s polno močjo, da bodo mogli odbiti silno konkurenco, ki jo hoče razvijati Jugoslavija v letu 1931 v škodo italijanskih kopališč. Italijanske in za njimi druge novine poročajo o čudežni pojavi Kristusovega obraza s trnjevo krono in krvavečega v hostiji in monštranci v cerkvi v Kanfanaru v Istri pri \recernicah 24. dec. 1930. Priče za to so kurat don Zelco. njegova dva ministranta in osebe, ki so stale blizu oltarja. Te so sami Italijani. Cerkev je efektivno razsvetljena. Na ljišč za italijanske poljedelce in na- !sveti večer bila Polna vernikov, da jo bo že ugnal, kajti dosedaj 6ta|meščanje italijanskih rokodelcev po Prikazen je bila vidna baje cele če- slovenskih vaseh v okolici. "Banca cooperativa" v Gorici, u-stanovljena pred 40 leti, je z novim le: om ustavita svoje poslovanje in navpoedala likvidacijo. Njene posle prevzame "Banca del Friuli", ki !jamči strankam za polno varstvo j njihovih vlog. Pa-siv ni in je pre- trt ure. Dogodek je sporočen na pristojno mesto, katero bo o njem razpravljalo... Kanfanar je v poreški škofiji, v kateri je italijanizacija cerkve izvedena že skoro docela. Poreški škof Pederzzoli je pristaš fašizma in ena- CALJFORNIA Fontana, A. Hochevai Ban Francisco, Jacob Lanahla COLORADO Denver, J. Bchutte Pueblo, Peter Cullg, A. Saitlč. Salida, Louis Costello. Walsenburs, AC. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Lrnils Banlch ILLINOIS Aurora, J. Verblch Chicago, Joseph BUsh, J. Bevčl& Mrs. F. Laurlch, Andrew SplUar. Cicero, J. FabiPi. Joliet, A. Anzelc, Mary Bam bleu J. Zaletel, Joseph Hrovat. La Salle, J. Spellch. Mascoutah, Frank Augustln North Chicago. Anton Kobal Springfield, Matija Barbari eh. Waukegan. Jož« Zelene. KANSAS • Olrard, Agnes MočniK. Kansas City, Frank 2agar. MARYLAND Steyer, J. Cerne. Kltzmlller. Fr. Vodoplvee. MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit. Frank ^tular. Ant. J* nezich. MINNESOTA Chlsholmn, Frank Qoufte, Frank Pucelj. Ely. Jos. J. Peshel. Fr Sekula. Eveleth. Louis Gouie. Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John PovH Virginia, Frarik Hrvattch. MISSOURI St. Louis, A. NabrsoJ. MONTANA Klein, John R. Rom. Roundup, M. M. Panlan Washoe. L. Champa. NEBRASKA Omaha, P. Brodertck. NEW TORK Gowanda, Karl Bternlfba. Little Falls, Frank Masla. OHIO Barberton, Jonn Balant, Joe Hiti Cleveland. Anton Bobek. Chas Karlinger, Jacob Resnik, Slapnik. Euclid, F. Bajt. Glrard. Anton Nagode. Lorain. Louis Balant in J. Nlles. Frank Kogovtek. Warren, Mrs. F. Rachar Youngs to vn, Anton Klkel]. OREGON Oregon City, J. Koblar. 28. januarja: itochiimbeau, Havre 29. januarja: Eurupa, Cherbourg, Bremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: I Criisse, Havre Kotna, Napol!. Genova 4. februarja: t'resident liuosevelt. Cherbourg. Ham-t burg Deutschland, Cherbourg. Hamburg t 7. februarja: 11« »i« Krancf, Havre i\quitania. Cherbourg ' 9. februarja: Bremen, Chcrbuuig, Bremen 11. februarja: Aiti^rn-a, Cherlmurs, IlHinbunt New Voi k, Cherbourg, Hamburg Ro- Mith. K umi« PENNSYLVANIA: Ambrldge, Frank Jakie. Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ. Bridgcvillc, W. R. Jakobcck Broughton. Anton Ipaveo. Claridge. A. Yerlna Conemaugh, J. Breiovec. V. vaniek. Crafton. Fr. Machek. Export, G. Prevlč. Louis Jupan-člč, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamln. Greensburg. Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshets. Krayn, Ant. Tauiel). Luzerne. Frank Balloch. Manor, Fr. Demshar. Meadow Lands, J. Koprlvlek. Midway Tohn Zust. Moon Pun, Fr. Podmlliek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine. A \h J Pogačar. Presto, F. B. Demshar. Reading J. Pezd'ro. Bteelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. ak^rl] Fr. Schlfrer. West Newton. Joseph Jovaa WlUock. J Peters si. UTAH Helper, Fr. Krebs. WEST VIRGINIA: Williams River, Antoa svsl. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik Jos. Koren. 8heboygan, Johr Zorman. WEST ALLIS: Frank Skok. 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, Bremen 13» februarja: Mauritania. Clierbourg 16. feoruarja: Europa, Cherbourg. Bremen 17. februarja: \ ' i • J.iufaytte, Havre Augustus, Napoil, Genova 18. februarja: rrt-sid'-nt Harding. Cherbourg. Hamburg Albert Ballin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, Bcilogne Kur M»-r, Br<-men Saturnia, Trst 20. februarja: Paris. Havre Olym;>ir. Cherbourg B-'ulngne Sur M«>r. I5rpiti«»n Cherbourg, llarn- 24. februarja: New Amsterdam, Rotterdam 25. februarja: Brem«-n. Chnrbnurfc. 'inorRe Washington, bur« 28. februarja: Oresden, Cherbourg. 27. februarja: St. lyjuin. Cherbourg, Iiaritl> v p»spbnl kabini z vnemi m'«lernimi itdolfiio.Htmi. — l»ija«'a in :%I. eelo por skrbel za udobno in brezskrbno potovanje. I/. Pariza do Ljubljane vozi vlak sedaj samo 2(i ur. Po COSULICH Progi I*RIREDIMO NAŠ PRVI ali VELIKONOČNI IZLET DNE 10. MARCA (4.00 P. M.) preko Trsta z ladjo "VULCANIA" Nadaljni izleti po tej progi in s to ladjo se bodo vršili: 15. aprila — 19. maja in 30. julija. Kdor želi potovati v prijetni in veseli družbi, naj se pridruži enemu naših izletov in ne bo mu žal. Za naše letošnje izlete je že sedaj pre-' cejšnje zanimanje, zato priporočamo, da si vsak kolikor mogoče hitro zasigura prostor. Mi smo v tem poslu že nad 40 let in vsled tolikoletne izkušnje zamoremo jamčiti najboljšo postrežbo, kakor tudi to, da bo vsak o vsem dobro, točno in pravilno poučen. Potnike, ki potujejo preko nas, dočaka naš uslužbenec na tukajšnji postaji in jih dovede k nam v pisarno. ZA POJASNILA GLEDE POTOVANJA, POTNIH LISTOV, CEN, VIZE JEV IN PERMITOV SE OBRNITE NA DOMAČO TRVDKO — Qakser State Bank K^ 82 CORTLANDT ST, NEW YORK„N. Y. POZIV ! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naproseni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava lista ti WYOMING Rock Bprlnn. Diamondville, Loo]« itarhai. Joe Rolicli Vsak zastopnik Izda potrdilo va svoto, katero Je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo-Naročnina za "Olas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za štiri mesece $2.; za četrt let® »1.50. New York*City Je $7. celo leto Naročnina za Evropo je $7. sa ce io into > DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čiU samo vaie članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. CENE ZA OGLASE SO ZMERNE cffj rV Kako se potuje v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj. Je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi In raznih drugih stvafeh. Vsled naše dolgoletne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prrovrotne brco-parnike. Tudi nedržavljanj zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Ret urn Perrait)iz Wash-ingtona, ki je veljaven za eno leto Brez permita je IfedaJ nemogoč« priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v stari kraj, ampak ga mora vsak prosllee osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim od potovanjem In oni, ki potujejo preko New Yorka je najbolje, da v prošnji označijo naj se jim pošlje na Barge Office. New York. N. S. KAKO DOBITI SVOJCE STAREGA KRAJA IZ Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila s veljavo m prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizeji se Izdajajo samo onim prosilcem, ki Imajo prednost v kvoti in ti so: Staiiš! ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene 1a neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bi!l postajno pri* puščeni v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte na poznano In zanesljive BAKSER STATE BANK M CORTLANDT STREET ' NEW YORK