Pismo starega ,gardista'. Naš urednik je prejel to-le značilno pismo, namenjeno jubileju našega glasila: Dragi tovariš! Pišeš mi, naj bi ob 50Ietnici ,,Učit. Tovariša" kot star njegov ,,gardist" napisal nekaj vrstic. Nad 30 let je že preteklo, kar sem prvič zastavil pero za ,,Tovariša". Bil je tačas list seve druge barve nego danes, a imel je nekaj sotrudnikov, ki niso bili njegove barve; saj je nedostajalo lista, kjer bi bili mogli povedati mnenje svoje. — Več ko tri desetletja: gotovo mnogo v kratkem življenju človeškem! Koliko se je predrugačilo v tej dobi na šolskem polju, koliko idej se je porajalo od tačas in žal, tolikanj — zaman! . . . Nesebično sem rad vselej pomagal, kjer je šlo za dobrobit naših šolskih in stanovskih teženj. Često sem pustil tudi najdražje svoje — mislim na obitelj svojo — v nemar, le da sem mogel slabe sile svoje posvetiti blagru našega stanu. In kaj sam doživel? Delovanje moje se nagiba zatonu; dosegel pa nisem nič drugega nego razočaranja in — prevare . . . Toda nič ne de! Srce moje je ostalo tisto, četudi je parkrat že bilo na tem, da poči od veljke — boli ... Želim le drugim več sreče v boju za ideale svojega stanu, nego je tiste prisodila neizprosna usoda meni. Pozdravlja te vdani Armin Gradišnik. Celje, dne 23. novembra 1909. Fran Grkman.