91
Deželni zbor kranjski.
Deželni zbor kranjski imel je dne 8. marca svojo drugo sejo. Proračun deželnega zaklada in pa mnogo došlih prošenj se je odsekom v poročanje oddalo. Nato slede poročila finančnega odseka: 1. Posl. Klun poroča o gospodarjenji s Kranjskim učiteljskim pokojninskim zakladom za leto 1890. Vseh dohodkov je imel zaklad 55.984 gld 23 kr., stroškov pa 23 890 gll. 97l/2 kr , ostane torej koncem leta v biagajnici znesek 32.093 gld. 25 x/2 kr. 2. Isti poslanec poroča o računskem sklepu normalno-šolskega zaklada za 1. 1890. V primeri s proračunom prihranilo se je 17.891 gll, ker so bili dohodki večji, stnški pa manji, kakor v proračunu. Vsi dohodki so znašali 180.141 gld. 61 kr. Stroški pa 286.656 gld. 84 kr., iz deželnega zaklada pa se je dodalo 107.627 gld. $31/2 kr. 3. Poslanec Luckmann poroča o računu zaklada prisilne delavnice. Dohodki so znašali 93.286 gld. 96 l/2 kr., stroški pa 90.886 gld. 47 * 2 kr. 4. Isti poslanec poroča o proračunu zaklada prisilne delavnice. Vsa potrebščina znaša 84.485 gld. in pokritje 84.948 gld. 5. Isti poslanec poroča o prošnji paznikov prisilne delavnice za ureditev njih dohodkov, ki so se zvišali za 360 gld. 6. Poslanec dr. vitez Bleivveis poroča   o   podporah za šolske zgradbe in nasvetuje da se do-
volo za 1. 1892 iz dez/efeega zaklada naslednjim občinam podpore: Predaslje 400 gM., Sorfca 100 gld., Kovor 400 gld., Eeteče 200 gld , Predvor 400 gld., Dnžgoše 100 gld, Bka-vas 400 gld., Hotederšica 300 gld , Sv. Trojica pri Cerknici 100 gld., Eateče 200 glldl, Zasepv 400 gld., Mošnje 300 gld., Breznica 500 gld., Dol 10-0 gld. Šmartino v kamniškem okraju 200 gld., Homec 100 gld, Eadence 100 gld., Sv. Trojica v kamniškem okraju 200 gld , Dolenja Podgora 100 gld., Čeplje 100 gld., Tribuče 100 gld., Stari Breg 4<K) gld., Šmarije pod Ljubljano  400 gld.,  vi upe torej  5 7 00 gld.
Dalje nasvetuje: Deželnemu oboru se naroča, da opozarja a novic c kr. deželni šolski svet na silna bremena, katera si nalagajo raaoge majhne občine s sklepom, da hočejo zidati nova šol-ka poslopja ali neprimerno drago razMrjevati že obstoječa šolska poslopja, kar pa vsled svojih prepičlih dohodkov in z ozirom na druge doklade nikakor ne zmorejo. Slavni c. kr. deželni šolski svet naj torej vpljiva na to, da načrti za šolske stavbe ne presegajo sredstev, katere zmorejo občine. Deželni zbor vsprejel je ta dva nasveta in tudi potrdil zgoraj imenovane račune in proračune. 7. Poslane? Suklje poroča o učnih knjigah za slovenske ljudske, obrtne in srednje šole in nasvetuje:                           •
1. Deželni odbor se pooblašča, da založnikom potrebnih učnih ¦knjig za 5., 6., 7. in 8. razred slovenskih ljudskih šol, oziroma za meščanske šole, potem za obrtno-strokovne in obrtne nadaljevalne ter za srednje šole in učiteljišča dovoljuje primerne podpore ;
2 za izdajo učnih knjig za leto 1891 dovoljena svota sme se, v kolikor se v to svrho ni že porabila v dovoljenem roku,  porabiti  1892. leta;
3. za leto 1892 se dovoli v isto svrho 2000 goldinarjev iz deželnega zaklada.
Ti nasveti se vsprejmo po daljši debati, katere so se vdeležili poslanci: dr. Tavčar, dr. Vošnjak, Murnik, Hribar, Stegnar in poročevalec. 8. Poslance dr. Vošnjak poroča o prošnji vdove vojaškega zdravnika Bavlofsky-ja za miliščino. Prošnja se odbije. 9. Poslanec Hribar poroča o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1892. Potrebščina znaša 213 315 gld., pokritje 127.331 gld. Primankljej je pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se odobri. 10. Isti poslanec poroča o računu deželno - kulturnega zaklada za 1. 1890. Dohodki znašali so 3922 gld , stroški 2793 gld. 90 kr. Eačun se odobri. 11. Isti poslanec poroča o proračunu deželno-kulturnega zaklada za 1892. Potrebščina znaša 3910 gld. in pokritje tudi toliko. Proračun se odobri. 12. Isti poslanec poroča o računu gledališkega zaklada za 1. 1890 Vsi dohodki so znašali 60.040 gld. 14 i/a kr. Stroški pa 75.106 gld. 92 l/2 kr. Eačun se potrdi.   Prihodnja seja je danes.
—  Njeno Veličanstvo presvetla cesarica Elizabeta
peljala se je pretečeno nedeljo zjutraj preko Ljubljane v Mi-ramare. Danes zjutraj ob l/2 6. uri peljal se je pa tja preko Ljubljane tudi Nj. V. p res vitli cesar.
—    Presvitli cesar podaril je gasilnemu društvu na Dovjem svoto 80 gld.
—   Osobne vesti. Kranjski deželni odbor imenoval je g. dr. Ivana Portika provizoričnim okrožnim zdravnikom v Železnikih. — Stavbinski podjetnik Oskar baron Lazarini odlikovan je z naslovom stavbinskega svetnika. — Vlada pozvala je našega rojaka g. Frana Hubada, profesorja v Gnadei, v ministerstvo za uk in bogočastje. — Gr. dr. M. Hudnik otvoril je v Ljubljani svojo odvetniško pisarno.
—   Umetniku Ganglu, o katerem smo poročali, da so ga zaradi umobolnosti odvedli na Studenec, se zdravje oči vidno boljša in upati je, da se bo mogel zopet kmalu posvetiti kiparstvu.
Novice.
92
—   Umrl je pretečeno soboto v Ljubljani primarij deželne bolnice, ees. svetnik g. dr. "Fcan Fuchs v 70. letu svoje starosti.
—   Umrl je dne 7. t. ni. f reč. g. Fr. Grlobočnik du-Jiovni svetnik in župnik pri Sv. Jiuriju ob Taboru na Šta-jarskem. N. v m. p.
—   Občinske volitve. Obeiraa Laže izvolila je županom I<Yančiška Žitko, za svetovalca pa Luko Žitko-ta in Gregorja ^Farkovčiča iz Laž. Občinski odbor v Hrenovkah izvolil je županom Hinko Kavčiča z Razdrtega in za svetovalce pa: Filipa Kavčiča z Razdrtega, Josipa Jurco iz Bukovja, Mat. Milharčiča iz Hruševja, Jakoba Turka iz Hrenovic, Jerneja Počkaja iz Velikega Ubeljskega, Frančiška Mulavca iz Studenca, Ivana Slejko iz Predjame in Antona Škrjanca iz Hruševja.
v
—     Častnim članom imenovalo je pevsko društvo „Kolo" v Zagrebu našega rojaka in skladatelja g. Frančiška 8. Vilharja.
—   C. kr. okrajno glavarstvo v Krškem naznanja da se bodo naročnikom ameriških1* trt oddajali rezniki iz državne trtnice v Kostanjevici na podlogi nakaza visokega c. kr. ininisterstva za poljedelstvo z dne 4. februvarija 1892. 1, št. 1893 v Kostanjeviškem gradu od 14. do 28. marcija vsak dan od 8 —11' 3 ure dopoludne in od l1/2~ 6 ure popoludne od 28. marcija do 7. aprila pa le.po prejšnjem oglasilu pri nadzorniku trtnice Janezu Kalinu v Kostanjevici, po 7. aprilu pa ne več. Reznike je pri prejemu takoj plačati.
Družbi sv. Cirila in Metoda je podaril ud njenega vodstva, preč. g. kan. Andrej Zamejic našim šolskim potrebam nenavaduo umesten dar, namreč 14 Vrtčevih letnikov posamična zvezka od 1. 1873. in 1878., pa letnike 1880. do 1891. leta, s pripomnjo, „naj je upravništvo po svoji dobri volji podari podružnicam," č. g. Ivan O o tel j župnik v Kanfanari v Istri, pa nam je v isti namen poslal do sedaj najobilnejo zbirko knjig družbe sv. Mohora, 10 kil je bil težak zaboj. — Naša najmlaja, druga ženska podružnica na zelenem Stirskem v prijaznem Ormoži nas je že razveselila s 100 gld., kar je lepa priča požrtvovalnosti vrlih tamošnjih rodoljubkinj. — Tudi domači narodni zavodi se nas dobrotno spominjajo. „K m e t s k a posojilnica ljubljanske okolice" in pa ona na Vrhniki sta nam poslali po 20 gld., »Notranjska posojilnica" v Postojini 10 gld., ?,okrajna posojilnica" v Kamniku pa 5 gld. — Slavno okrajno sodišče v Za t i čini nam je naznanilo, da je Jože Podržaj iz Vrhpolja plačnik onih 5 gld., ki nam jih je vslecl svoje zadnje volje zapustila M ar i j a Hribar iz Artižje vasi. — Dragi nam neimenovanec iz Istre nam je naklonil 5 gld., vrli domorodec, g. E. Pegan, nam nabral v veseli družbi v Vipavi 2 gld. 36 kr. in slavno „bralno društvo" v Nabrežini je pri banketu 1. t. m. zložilo za družbo 2 gld. 20 kr. — Za vse te darove iz raznih slovenskih pokrajin, lrijmčajo o požrtvovalnem tekmovanji po?a-^ mcznikov, ter sP ¦društev v korist slovenskega šolstva, izreka prisrčno zahvalo           Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
— Dekliška šola v Kranji. Okrajni šolski svet v Kranji je z ozirom na to, da je Kranj središče velikega okraja in razun samostanske šole v Škofji Loki ni nobene druge štiri -razredne dekliške šole na celem Gorenjskem, sklenil dosedanjo dvorazredno dekliško šolo razširiti v štirirazredno. Deželni šolski svet je oziraje se na veliko izgubo, ki je zadela Kranj vslecl odprave ondotne gimnazije, sklenil ukrepu okrajnega šolskega sveta ugoditi.
—   Najdeno truplo. Dne 2. t. m. našli so v Radom-ljiškem potoku truplo 57 letne umobolne posestnice Neže Pi-stotnik iz Blagovice. Nesrečnico pogrešali so že par dnij.
—   Nesreča. V Danjah je pretečeni teden neki posestnik ogledava! svojf puško. Nesreča je hotela, da se je puška sprožila in da je nekega zraven stoječega mladeniča tako nevarno zadela, da je ta drugi dan umrl.
Konference škofov na Dunaji. Te dni vrše se na Dunaji škofovske konferencije. K zborovanju odšel je tudi naš knezoškof.
—  V Kamniku umrl je ondotni c kr. davkarski nad-inšpektor, g. J. Steska.
v
—   Škofovega namestnika in sedanjega upravitelja zagrebške nadškofije č. g. Grašparič-a zadel je te dni med sv. mašo mertvoud. Stanje njegovo je opasno. Vodstvo nadškofijske pisarne prevzel je kanonik Rački.
—  Mater in brata umoril je v Slovenjem Pliberku na Koroškem neki Franc Ogris.  Morilec je znorel in je v svojem
besnem stanu zgrabil nož, ter je oba zaklal.
#
—    Konkurz napovedala je tržaška vinska tvrdka Antonio in (jiuseppe<»Aite. Pasiva znašajo 230.000 gld. aktiva pa 100.000 gld.
—   Mlad morilec. Sedemnajstletni Hrvat Pa ver doma iz Zagreba in njegov tovariš Srb Kneževič, oba učenca na realni gimnaziji v Karlovcu sta se te dni na svojem skupnem stanovanji sprla zaradi narodnosti. Paver ves razjarjen skoči v sosedno sobo, v kateri je stanoval neki gozdar, po puško, ustreli skozi okno na KneževiČa, in ga tako zadene, da je ta čez par ur umrl. Na to hotel je Paver še samega sebe ustreliti, pa puška se ni hotela sprožiti in v tem prileteli soljudje, so mu odvzeli puško in ga izročili sodniji.
—   Po zadnji živinski štetvi je v Avstriji 1.539.388 konj, 57.828 oslov, 8,606.540 goved, 3,179.892 ovac, 1,017.567 koz in 3,518.619 prašičev; čebelnih panjev naštelo se je 914.190.
—   Nagrada   za  pokončavanje  hroščev.   L.  1891
pokončalo se je 6285 mernikov ali 66,000.000 hroščev in je deželni odbor zato plačal 115 občinam znesek 1198 gld. 69 kr. 10 gld. dala je v ta namen tudi c. kr. kmetijska družba učencem ljudske šole v Smariji.
—   Požar. V Trstu pogorela je Deseppijeva tovarna za usnje. Škode je nad 100.000 gld. Shramba, v kateri so bile kože, vredne nad pol milijona goldinarjev, se je rešila. Tovarna bila je zavarovana pri banki  „Slaviji".
„Crna Gora." Pripovedna pesem, spisal J. T. Turku-V tej knjižici opeva pesnik hrabrost starih junaških Slovencev proti   ljutim Turkom.    Knjižica na dom poslana stane 20 kr. ter se naroči pri: Prof. Turkuš, Graz, Lessingstrasse 22.
—   Meščanskih šol je bilo leta 1888 9 v Avstriji 425, namreč: na Češkem 219, v Nižji Avstriji 92, na Mo-ravskem 67, v Zgornji Avstriji in Graliciji po 8, v Sleziji 7, na Štajerskem 9, v Dalmaciji 5, na Primorskem 4, na Tirolskem s Predarlsko 3, na Solnograškem in Koroškem po 2. na Kranjskem, v Graliciji in Bukovini po  1.
— Visoka starost. V Drežnici pri Mostam v Hercegovini živi neki Anton Jurič. ki je že 130 let star. Jurič še jako pridno dela ter gre vsako nedeljo v dve uri oddaljena cerkev k službi božji. Pred desetimi leti zgubil je posluh, pred dvema leti pa, ko mu je jel novi zob rasti, vrnil se mu je zopet posluh. Njegova mati bila je stara 112 let, ko je umrla, oče mu je pa še mlad umrl