Jožefi posvečenih, ' ' " 4pSsal Janez Volčič, J" !' MfiulLovej15xjjuJDlj anske škofij e. Z dfo^fr-visr čast. Ljublj. knezoškofijstva. NOVOMESTO, 1881. Tiskal in založil J. Krajec. Ti spisi so povzeti iz malih bukvic „H1. Josefs Gurtel“ in „Andacht der sieben Sonntage zu Ehren des hi. Josef,“ ktere je francozko spisal o. H u g u e t, na nemško pa predjal Dr. Josef D e ek er t, vodnik družbe vodnega češenja sv. Jožefa, v Veinhaus-u pri Dunaji, Pas sveteia Jožefa. olandisti pišejo v svojem zares velikanskem delu (acta S. Jo¬ sephi die 19. Martii pag. 109.) ©G, naslednjo prigodbo, ktero poter- I® duje celo krivoverski, luteranski zdravnik. V Antverpenu je živela nuna po redu sv. Auguština, ki je bila tri leta bolna. Večkrat so jo napadle tako silne bole¬ čine, da je reva omedlela. Več zdrav¬ nikov jo je zdravilo, ali vse je bilo zastonj; nihče jej pomagati ne more. Ker nobena človeška pomoč nič ne izda, se pobožna nuna zateče k sv. Jožefu, kterega je od nekdaj visoko častila in 1 * 4 se njegovi mogočni prošnji rada pripo- ročevala. Imela je rnotoz ali verveo, ki je bila z molitevjo k sv. Jožefu bla¬ goslovljena. S to verveo se je opasala in je pričela devetdnevnico v čast sv. Jožefu. In to pobožnost so z njo vred tudi druge nune opravljale, da bi, ako je volja Božja, na mogočno priprošnjo sv. Jožefa ozdravela. 10. rožnika 1659. zadnji dan devetdnevnice je, od preve¬ likih bolečin vsa poterta, klečala pred podobo sv. Jožefa. Ko ga preserčno prosi, naj bi jej ljubo zdravje vender še »prosil, na mah odjenjajo vse hude bolečine. In živela je še sedem let, ter ni nikdar več poprej snih bol ečin imela. — Tako pripovedujejo Bolandisti. Leta 1842 so v Veroni na Laškem, v cerkvi sv. Nikolaja, obhajali v čast sv. Jožefu mesec sušeč, kakor po Sloven¬ skem sedanje čase obhajamo veliki traven v čast Materi Božji. Ko so častivci sv. Jožefa slišali to čudno prigodbo, je pro¬ silo več bolnih, da so prijeli tak v čast 5 sv. Jožefu blagoslovljen pas. In mnogo¬ teri bolniki so ozdraveli. Pa tudi druge posebne milosti so dosegli, zlasti še po¬ sebno varstvo zoper napade nečistega dulia. Škof v mestu Veroni, ki je to zvedel in je spoznal korist, ktere se pravoverni s tem češenjem vdeležujejo, je odločil posebno molitev, s ktero naj se ti pasovi blagoslovijo, ter je poslal župnika farne cerkve sv. Nikolaja z na¬ tančnim poročilom v Rim, da naj bi sv. Oče vse to poterdili. Zbor sv. obredov, kteremu so sv. Oče vse to v natančno preiskavo izročili, je z dopisom 19. kimovca 1859 poterdil blagoslovim molitev in je privolil, da pravoverni kristjani smejo te pasove v čast sv. Jožefu blagoslovljene nositi. Z drugo prošnjo je veliki škof iz Verone dosegel, da je bratovšina „pasa sv. Jožefa “ v Veroni v glavno bratovšino povzdignjena, in sv. Oče Pij IX. toliko slavnega imena, so jo poterdili 19. sušea 1860, ter so jo z mnogoterimi odpustki 6 obogatili. — To je začetek pasa sv. Jožeta. Kaj pa pomeni pas sv. Jožefah Kcdar se mašnik nameni, opravljati naj svetejšo daritev nove zaveze, se obleče v posebne, le za to odločene oblačila. Belo dolgo srajeo, albo ime¬ novano, opaše s pasom, cingulom, ne le samo zato, da ga dolga, nabrana srajca ne opovira pri počasni hoji; ta pas ima imenitni, skrivnostni pomen, kakor tudi vsa druga mašna oprava. Bazviden je ta pomen v kratki, pa pre- serčni molitvi, ktero po cerkveni naredbi mašnik moli, kedar se s tem pasom pre- paše. On moli: „Opaši me, o Gospod! s pasom čistosti in zateri v mojem ledju nagnenje poželjivosti, da ostane v meni čednost zderžnosti in čistosti!" Po tej cerkveni molitvi je toraj pas pomen svete čistosti, ki je naj lepši čed¬ nost, ktera daje lepoto vsem drugim čednostim, ktera človeka angeljem podob- 7 nega stori, ktera ga ozerama celo nad angelje povzdigne. Kakor pa je sveta čistost lepa in draga v očeh Božjih in lepa in draga tudi ljudem, ravno tako je pa tudi v silni nevarnostim je zares težko jo neomadeževano ohraniti, čis¬ tost je tako občutljiva čednost, da jo naj maj uši puh strupenega greha oskruni ali celo zaduši; je cvetlica, ktera v naj¬ rahlejši dotiki že oveni. Ta preimenitni zaklad nosimo v zdrobljivi posodi. Le prezgodaj, in le presilno se vzdiguje v človeku meseno poželjenje, ki ni nikdar vgnjano. Naše sprideno meso se nepre- nehama, z vso silo vzdiguje zoper duha. Kdo ne čuti te nesrečne vojske? K te¬ mu smo izpostavljeni vsi na neizrečeno polsko stezo. In ta ledena steza so slabi zgledi, neeimerni svet, ki s svoj imi zvi¬ jačami draži in mika, da omahljivega, mesenega človeka kaj lahko v svoje povsodi nastavljene mu mreže vlovi, in ga velikrat v dolgo, pa zaničljivo in prestrašno sužnost zakuje. Ni je nobene 8 druge čednosti, ki bi imela tako hude in redne boje s svetom, in s svojim lastnim mesom. Saj vemo, da naj veči svetniki so imeli prestrašne boje za ohranenje svete čistosti. Kdor jo hoče obraniti, ali kdor si jo boče zopet pri¬ dobiti, če je bil tako nesrečen, da jo je oskrunil, da je meso premagalo duha, se mora zares hudo vojskovati; on je, če tudi nekervavo, vendar zares mučenik. Ako je v zadobljenje ktere čednosti zra¬ ven lastnega prizadevanja in vednega zatajevanja človeku potrebna posebna pomoč Božja, je gotovo naj potrebnejši v ohranenje ali zadobljenje svete čistosti. Zato po vsi pravici pravi moder: „Ko sem pa zvedel, da ne morem drugače zderžljiv biti, kakor če da Bog, sem pred Gospoda stopil, in ga prosil ter sem govoril iz vsega svojega serca." (s, 21.) In vendcr je ta lepa čednost vsim toliko potrebna; če tudi vsim ne enako. Saj vemo, da nič nečistega ne more v nebeško kraljestvo. Deviško čistost neo- 9 madeže vano ohraniti eelo do smerti, je sprednost milosti Božje, ki ni vsirn lju¬ dem dana. Marija, preblažena Devica je perva povzdignila bandero vednega devištva. Za njo je šel sv. Jožef. Sam deviško čist, je bil zvoljen, je bil odbran, da je varoval devištvo Marijino in ohra¬ nil njeno čast pred tem svetom. In veliko tisoč deviških duš vseh stanov, vseh rodov in narodov in vseh časev se je družilo in se še zbera k banderu prelepega devištva. In to je truma tistih izvoljenih, ki „hodijo za Jagnetom, kamorkoli gre. Ti so odkupljeni zmed ljudi pervine Bogu in Jagnjetu ... in pojejo novo pesem, ktere nihče ne more peti, razuu unih, kteri so odkupljeni Z zemlje.“ (Skrivno raz. 14, 3, 4 .) Sveta čistost pa ni potrebna samo tem izvoljenim dušam. Čistost je zapovedana tudi zakonskim po njih stanu in saudskim. Šesta zapoved Božja je dana vsim ljudem. Sv. zakon ni za plajš pregrehi; sv. zakon je zakrament. Če tudi je Bog na Sinajski gori rekel: Ne prešestvaj! je po nauku 10 vseh cerkvenih učenikov s tem rečeno sploh: Ne delaj nečistosti! Vsak človek je po svojem stanu zavezan, čist biti. Ali, Bogu se smili! današnje dni, ko gerda nečistost svojo nečimemo glavo prederzno vzdiguje, ko svoje zanjke ne¬ srečna zapeljivost zares prekanjeno očitno in skrivej nastavlja, ko se pregreha po gledališih, po očitnih shajalisih, po ne¬ sramnih spisih tako prederzno in brez vse opovere poveličuje, ko vse v razuz¬ danost žene) nečisti ogenj podpihuje; o pač je zares težko, spodobno čistost ohraniti — pač je zares težko, stano¬ vitno se braniti, da slabega, omahljivega človeka splošnji valovi gerde zapeljivosti seboj ne potegnejo. O zato nam je v tem nepreterganem boju toliko potrebna posebna pomoč od zgoraj, z nebes! Bog pa, naš dobri Oče, vč za naše nad¬ loge in reve, nas ne pusti brez pomoči. On nam je dal mogočne varhe v tej nevarni vojski. Slehern človek, ako ga napade 11 huda skušnjava, ako ga satan, hudobni svet ali lastno sprideno meso zapeljuje, se zamore osrečiti z mislijo na pričuj oč- nost Božjo, na nečimernost vsega posvet¬ nega, na grozo in strah pred smertjo in ojstro sodbo. Sleherni človek v taki dušni nevarnosti zadobi pomoč, ako po¬ nižno pa zaupljivo kliče na Ime Božje. Vsak človek ima svojega angelja varha, ki nam ravno v taki nevarnosti svoje mogočno varstvo razodeva, ako ga pre- serčno kličemo na pomoč. Tudi pobožni klic presladkega imena: Jezus In Marija! nam je gotov pripomoček v skušnjavah zoper sv. čistost. Kdorkoli v Imenu Je¬ zusovem kaj prosi, on bo uslišan. In presladko ime: Marija! je strah peklen¬ skim močem. Vsi ti pripomočki so dobri in koristni. O da bi se jih kristjani le tudi povsodi in vselej, 'pri vsih skušnjavah poprije- mali! Veliko več lepih, čistih in nedol¬ žnih duš bi bilo med nami. Ker so pa nevarnosti tako splošnje, tako velike in 12 tako mnogotere, človek pa toliko omah¬ ljiv, toliko nezvest in tako slab, nam je tudi pripomočkov obilnih in mnogoterih silno, silno potreba. Zraven Marije nam pa noben svetnik tako zdatne in gotove pomoči v tem hudem boju dati ne more, kakor ravno sv. Jožef, ki je že tu na zemlji bil varh Marijnemu devištvu, kteremu je Bog sam v zvesto skerb izročil nedolžnost samo, Jezusa in Marijo, ki je Devica vseh devic. In ta velik svetnik je zdaj tam v nebesih, za Marijo, naj bližej veličastnega sedeža Božjega; in njemu je Vsegamogočni do¬ deli! posebno moč in milost, da nam v skušnjavah zoper sveto čistost pomaga; da, kdorkoli v nevarnosti njegovo sveto Ime zaupljivo na pomoč kliče, ne bo osramoten; bo zaželjeno varstvo prejel in občutil. Ker je pa pas, okoli ledja ovit, po¬ doba svete čistosti, je pač lahko razum¬ ljivo, zakaj pobožni častivci sv. Jožefa radi nosijo ta pas, ki je blagoslovljen 13 s klicanjem na Ime tega velicega svet¬ nika in posebnega varba sv. čistosti. S tem pobožni častivci pokažejo in raz¬ odevajo svojo resnično voljo, da hočejo z vso skerbjo si prizadevati za svojemu stanu spodobno čistost, da hočejo v vsakem boju zoper meseno skušnjave sv. Jožefa na pomoč klicati ter se s tem pasom s svojim velikim varhom posebno zdru¬ žijo in zavežejo in se njegovemu mogoč¬ nemu varstvu popolnoma izročijo. Ta pas je bel motoz ali volnata vervca, ktero v to pooblasteni mašnik po cer¬ kveni posebni molitvi blagoslovi. Nosijo ga pobožni častivci sv. Jožefa pod svojo obleko; lahko tudi na golem životu. Bel je pas sv. Jožefa; to nas opominja na čistost serca. Sedem vozlov ima na enem koncu; ti nas opomnijo na sedmero ter- pljenje in sedmero veselje, ktero je imel tu na zemlji sv. Jožef. Ako se tako večkrat spominjamo raznih prigodb nje¬ govega življenja, ravno s tem mu ka¬ žemo svojo ljubezen, svoje češenje. Saj 14 pravi prijatli si delijo žalost in veselje. Na drugem koncu tega pasa so pa še trije vozli. Kaj pa ti pomenijo? Na pasu redovnikov pomenijo trije vozli trojno obljubo. Obljubo radovoljnega uboštva, vednega devištva, in vedne po¬ korščine pod duhovnim poglavarjem. Na pasu sv, Jožefa pa pomenijo tem evan- gelskim svetom enake čednosti, za ktere naj se slehern kristjan posebno prizadeva. Uboštvo v duhu je v tem, da svojega serca ne navezujemo na posvetno po¬ sestvo ; prizadevati si moramo za čistost, ki je našemu stanu pristojna, in pokorni moramo biti duhovski in deželski go¬ sposki. To so tri prelepe čednosti, ki naj zalšajo vsakega kristjana. Te čed¬ nosti je sv. Jožef v vsi popolnomasti imel; in da bomo pravi častivci njegovi, se moramo ravno za te njegove čednosti posebno prizadevati. Vsak kristjan lahko nosi pas sv. Jo¬ žefa, če tudi ni zapisan v bratovšino sv. Jožefa. Ta pas naj mu bo znamnje 15 zaveze, ktero stori s svetim Jožefom, da hoče v njegovem mogočnem varstvu svo¬ jemu stanu spodobno čistost ohraniti, ali če jo je zgubil, po moči zopet si jo pri¬ dobiti. In ker je ta pas s klicanjem na Ime sv. Jožefa po cerkvenih molitvah blagoslovljen, zato ta pas ni le golo znamnje, ampak je tudi zdaten pripo¬ moček za ohranjenje stanovske čistosti in je gotovo branilo v času skušnjave vsakemu kristjanu, ki ga spoštljivo in zaupljivo nosi. Pa tudi v’ drugih, dušnih in telesnih potrebah velikrat prečudno pomaga pas sv. Jožefa pobožnim častiv- cem tega velieega svetnika. Ta pas je tudi znamnje preserčne zaveze, v ktero stopi verni kristjan s svojim velikim pa- tronom in varhom ter je posvečena za¬ stava posebnega varstva tega, za Marijo naj večjega svetnika Božjega. Po vsem tem je pač priporočevanja vredno, da vsi častivci sv. Jožefa nosijo blagoslovljeni pas. Brez da bi se v kako novo bratovšino zapisali, ako vzamejo ta 16 i pas, se lahko vdeležijo mnogoterih od¬ pustkov, ktcre hočem pozneje našteti, Podajo in izročijo se pa tako v posebno! varstvo svetemu Jožefu. Spričujejo tudi ravno s tem, da imajo resnično voljo, po svojem stanu čisto živeti in si zagoto¬ vijo k temu posebno pripomoč sv. Jožefa. Vsak pobožen kristjan naj bi nosil bla¬ goslovljeni pas sv. Jožefa. Ravno s tem bi očitno in resnobno kazal znamnje duhov¬ nega boja, kterega hoče pričeti v hrambo in ohranjenje svojemu stanu primerne čistosti (Vsak nov pas pa potrebuje no¬ vega blagoslova). Vender noben ud bratovšine sv. Jo¬ žefa ni zavezan, nositi ta pas. Ravno tako tudi opasani nobenih dolžnost ne prevzame. Vender, kteri pas sv. Jožefa nosijo, da bi svoj namen ložej dosegli, naj se prizadevajo: 1. Naj bodo opasani posebno skerbni v spolnovanju 6. in 9. zapovedi Božje, v kterih Bog vsakemu človeku zapoveduje, ohraniti njegovemu stanu primerjeno čis- 17 tost. Zato naj se opasani skerbno ogib¬ ljejo vsake nevarnosti, ki bi to prelepo čednost, sveto čistost, kako oskruniti za- mogla. Naj se z vso pazljivostjo varu¬ jejo vsega, kar bi onečastilo pas, ki je znamnje svete čistosti. Nikoli naj ne berejo, nikoli naj ne gledajo kaj spod- takljivega, kar bi jih zapeljevalo v pre- gerdo, tej angeljski čednosti nasprotno pregreho. 2. Vsak večer naj opasani prav skerhno izprašajo svojo vest, zlasti še ozerama svete čistosti. In ako le kaj zapazijo, da so se v tem kaj pregrešili, da so pre¬ malo skerbni, premalo pazljivi bili, naj Boga preserčno prosijo, da jim po zaslu- ženji Jezusa, Marije in sv. Jožefa priza¬ nese in odpusti; pa naj ponovijo terden sklep, da bodo za naprej bolj skerbni, bolj pazljivi, in da se bodo zares res¬ nobno prizadevali, po svojem stanu spo¬ dobno, čisto živeti. 3. Da se v prelepi čistosti vterjujejo, naj opasani s privoljenjem svojega spo- 2 18 vednika posebno v ta namen pogosto prejemajo svete zakramente. 4. Da sebe in druge (zlasti še sebi izročene) k svetemu življenju vnemajo, naj si opasani prizadevajo, da kolikor je le mogoče, posnemajo sv. Jožefa, preči- stega ženina preblažene Device Marije in prelep zgled svete čistosti. Zato naj 5. molijo, ako mogoče, vsak dan to le lepo molitev: „0 častitljivi sv. Jožef, oče in zavetnik devic, zvesti varh, kteremu je Bog nedolžnost samo, Jezusa Kristusa in Marijo, devic Devico, izročil; preserčno te prosim po Jezusu in Mariji, teh tebi tako drazih za¬ stavah ; zadobi mi milost, da se obvarujem nečistosti, in da s čistim, deviškim sercem služim Jezusu in Mariji, in da v njuni službi sta¬ noviten ostanem v popolni čistosti. Amen ($00 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 3. svet. 1863.) 19 6. Opasani s pasom sv. Jožeta naj s e še posebej prizadevajo : a. Da zjutranje in večerne molitve po¬ božno opravljajo. b. Da so v nedeljah in v praznikih s spodobno pobožnostjo pri zjutranji in popoldanski službi božji, in da te dneve, kolikor jim čas pripusti, kaj pobožnega, spodbudljivega berejo. c. Da vsako leto mesec sušeč še posebno sv. Jožefu v čast posvetijo, in ako je mogoče, na njegov god in praznik se z devet- ali saj tridncvnico pripravijo. d. Da o praznikih sv. Jožefa : V spominj njegove zaroke, 23. prosinca; v nje¬ gov god, 19. sušea; v god njegovega varstva, 3. nedeljo po veliki noči, sv. zakramente prejmejo in te dneve posebno praznujejo. e. Da sebe in vse svoje sv. Jožefu po¬ svetijo. /. Da radi sv. Jožetu posvečeni altar obiskujejo; so pri njemu v čast bra¬ nih sv. mašah; da imajo v svoji hiši 20 ali sobi kako podobo sv. Jožefa, pred ktero svoje molitve opravljajo. g. Da večkrat na čast sedmerega veselja in sedmerih žalosti sv. Jožefa molijo. Se ve da nihče ni zavezan pod nika- koršnim grehom, vse to spolnovati; ako- ravno so naj vsak kristjan rad poslužuje teh pripomočkov, da pod varstvom tega mogočnega zavetnika toliko ložej svo¬ jemu stanu primerjeno čistost ohraniti zamore. Odpustki, kferih se opasani vdeležiti zamorejo. A. Popolni: 1. V dan pridruženja k bogoljubni družbi. — 2. Smertno uro vsem vpisanim, ki resnično skesani in spovedani prejmejo sv. zakramente; in če tega ne morejo storiti, sveto Ime Je¬ zusovo skesani pokličejo z ustmi ali saj v sercu. — 3. V dan, ki je posvečen zaroč nju Device Marije s sv. Jožefom, 123. prosinca). — 4. V praznik sv. Jo¬ žefa (19. susca), ali en dan v devet- 21 dnevnici tega praznika, ki si ga izvolijo opasani. — 5. V dan varstva sv. Jožefa (3. nedeljo po veliki noči), ali en dan v tridnevnici pred imenovano nedeljo. Da opasani zadobijo te odpustke, je potreba: 1. Kesnično kesanje, spoved in sv. Obhajilo. 2. Obiskovanje cerkve bogoljubne družbe, ali kterekoli cerkve, ali očitne molitvarniee. 3. Molitev za mir med keršanskimi vladarji, za iztrebljenje krivoverstva, in povikšanje sv. cerkve. B. Nepopolni : 1. Bratom in sestram, ki saj skesano obišejo svojo cerkev ob kvaternih nedeljah, in tam molijo v na¬ men svete cerkve (kakor zgorej 3.), je dovoljenih odpustkov sedem let in sedem¬ krat štirideset dni. 2. Vselej, kedar so pri sveti maši ali pri službi božji, ki se obhaja v njihovi eerkvi; 3. ali kedar so pri obhodih, ki so z dovoljenjem ško¬ fovim; 4. ali kedar spremljajo sv. Rešnje Telo pri kakem obhodu, ali k bolnikom kot popotnico, ali ob kterikoli drugi pri¬ liki in času; 5. ali, če ne morejo pri- 22 čujoči biti, pa, keilar se daje znamnje z zvonenjem; če molijo en Oče naš . . in Člešena si Marija . . ali pa petkrat Oče nas . . in Češena si Marija . . za ranjce družbenike; 6. ali opravijo kterokoli drugo dobro in bogoljubno delo; — dobč vsakikrat šestdeset dni odpustkov. Opomba. Vsi ti odpustki, popolni in ne¬ popolni, se zamorejo oberniti v prid vernim dušam v vicah. Posebne pravice. 1. Bolniki in vsi, ki so resnično za- deržani, obiskovati naznanjene cerkve v dosego odpustkov, morejo s privoljenjem postavnega spovednika obiskovanje cer¬ kve spremeniti v druge dobre dela. 2. Začasni vodnik družbe sv. Jožefa ima oblast, blagoslovljati pasove in jih družbenikom deliti. 3. Svete maše, ki jih da bogoljubna družba brati za ranjce družbenike, so ob¬ darovane s popolnim odpustkom za ranjee. Te odpustke in te pravice so podelili sr. Oh Pij IX. II. susea in 21. kimovca 1862. 23 Molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeri žalosti sv. Jožefa. 1 . O prečisti ženin presvete Device Marije, častiti sveti Jožef! Kakor velika je bila skerb in britkost tvojemu sercu, ko nisi vedel, bi li svojo neomadežano nevesto vzel k sebi ali jo zapustil; tako neskončno pa je bilo veselje, ko ti je Gospodov angelj veličastno skrivnost včlo- večenja razodel. Zavoljo te tvoje žalosti in za¬ voljo tega tvojega veselja te pro¬ simo , tolaži in napolni naše serca zdaj in v naših smertnih bolečinah s tolažbo pravičnega življenja in sv. smerti, ki naj bo podobna smerti tvoji v pričujočnosti Jezusovi. Oče naš . . . češena si Marija . . Čast bodi Očetu . . . 24 2 . O presrečni očak, častiti sveti Jo¬ žef! izvoljeni rednik včlovečene Besede! žalost, ktero si občutil, ko je bilo Dete Jezus v toliki revšini rojeno, se je zdajci premenila v nebeško radost, ko si zasli¬ šal hvalno angelsko petje in si videl slavo razsvetljenega svetega večera. Zavoljo te tvoje žalosti in za¬ voljo tega tvojega veselja te prosimo, sprosi nam to milost, da bomo po dokončanem popotovanji tega živ¬ ljenja vredni, da bomo poslušali hvalno petje angeljsko in vživali blišobo nebeškega veličastva. Oče naš . . . češena si Marija : . . . čast bodi Očetu . . . 3. Pokorni spolno valeč Božje zapovedi, častiti sveti Jožef! predraga Kri, ktero je Božje Dete, naš Zveličar pri obrezo¬ vanji točilo, je tvoje serce presunilo; pa ime Jezus, ktero si mu ti dal, je tvoje serce utolažilo in z veseljem napolnilo. 25 Zavoljo te tvoje žalosti, in za¬ voljo tega tvojega veselja te pro¬ simo , sprosi nam to milost, da se svoje življenje obvarujemo vsega greha, in s presladkim Imenom v svojem sercu in v svojih ustih se ločimo s tega sveta. Oče naš . . . češena si Marija . . . čast bodi Očetu . . . 4 . Prezvesti svetnik, ki si se vdeležil skrivnosti našega odrešenja, častiti sveti Jožef! Simeonovo prerokovanje o terp- ljenji, ktero bo zadelo Jezusa in Marijo, ti je smertne bolečine napravilo ; pa z blaženim veseljem si bil napolnjen, ko si spoznal zveličanje in častitljivo vsta¬ jenje neštevilnih duš, ki so se ga vde- ležile po prerokovanji tega terpljenja. Zavoljo te tvoje žalosti, in zavoljo tega tvojega veselja te pro¬ simo, sprosi in pridobi nam to mi¬ lost, da bomo prišteti njim, ki bodo 26 po zasluženji Jezusovem in na pri¬ prošnjo Marijno častitljivo od smerti vstali! Oče naš . . . češena si Marija . . . čast bodi Očetu . . . 5 . Čii)oči varh in priserčni prijatelj včlovečenega Sinu Božjega, častiti sveti Jožef! kako si se trudil, da si Sinu Naj vi šega hranil in redil, zlasti še, ko si z njim v Egipt bežati moral; pa kako velika je bila tvoja tolažba, ko si svo¬ jega Boga vedno pid sebi imel in si videl, kako so sp rušili pred njim egip¬ tovski maliki. Zavoljo te tvoje žalosti in za¬ voljo tega tvojega veselja te prosimo, sprosi nam to milost, da se peklen¬ skega sovražnika, zlasti v begu ne¬ varnih priložnost ogibamo, in da se v našem sercu vsi maliki posvet¬ nega navezovanja zrušijo, da se Jezusu in Mariji popolno vdamo, 27 da le za nju živimo in z njima srečno umremo. Oče naš . . . češena si Marija . . . čast bodi Očetu . . . 6 . Pozemeljski angel j, častiti sveti Jožef! stermeče si gledal, kako je kralj nebeški tvojim migljejem bil pokoren. Ko si nazaj iz Egipta šel, je bilo tvoje veselje skaljeno zavoljo strahu pred Arhe- lajem; angelj pa te je potolažibin veselo si prebival v Nazaretu z Jezusom in z Marijo. Zavoljo te tvoje žalosti, in za¬ voljo tega tvojega veselja te prosimo, sprosi nam to milost, da bodo naše serca proste vsega škodljivega straha, in da se vedno veselimo v miru dobre vesti, da z Jezusom in z Marijo sklenjeni živimo in z njima združeni se s tega življenja ločimo. Oče naš . . . češena si Marija . . . čast bodi Očetu . . . 28 7 . Podoba vse svetosti, častiti sveti Jožef! ko si brez svojega zadolženja Dete Jezusa zgubil in si ga s preveliko žalostjo tri dni iskal, da si z veseljem in radostjo v tempeljnu med učeniki našel njega, ki je življenje tvoje. Zavoljo te tvoje žalosti, in zavoljo tega tvojega veselja te pro¬ simo z ustmi in s sercem, govori za nas, da nikdar z velikim grehom Jezusa ne zgubimo. Ako bi se pa to v našo preveliko nesrečo zgodilo, nam sprosi, da ga neutrudljivo z nepretergano bolečino išemo, da ga zopet dobimo in se njegove milosti veselimo zlasti še v trenutku naše smerti, da z njim v nebesa gremo, ga vso večnost vživamo in s teboj sla¬ vo njegovega usmiljenja prepevamo. Oče naš . . . češena si Marija . . . čast bodi Očetu . . . 29 Jezus je nastopil takrat svoje tri¬ deseto leto, in menili so, da je sin Jožefov. Prosi za nas, sveti Jožef! Da bomo vredni obljub Kristu¬ sovih. MOLIMO. O Bog, kteri si v svoji nam nerazumljivi previdnosti svetega Jo¬ žefa zvolil ženina svoji presveti porodnici; prosimo te, dodeli nam, da nam je priprošnik v nebesih on, kterega tu na zemlji svojega varha častimo; ki živiš in kraljuješ od vekomaj do vekomaj. Amen. 30 Sedem nedelj svetemu Jožefu posvečenih. I. Nedelja. v čast žalosti in veselja , kterega je imel sv. Jožef, ko je vidil, da je Marija mati postala. Po prečudni naredbi Božje pre¬ vidnosti sta bila zaročena Jožef in Marija. Zvesta svoji obljubi ved- nega devištva sta angeljem enako živela v svoji revni hišici v prijaz¬ nem Nazaretu. In takrat je Gospod storil velike reči preblaženi Devici. V njenem naročju se je dopolnil čudež včlovečenja Sinu Božjega, ker sveti Duh je njo storil Mater Edino- rojenemu vsegamogočnega Očeta. Jožefu je bilo vse to še prikrito. Kako se je zavzel, ko je videl, da njegova, angeljsko čista nevesta je Mati, pa si tega nikakor razjasniti 31 ni mogel! Bil je „pravičen mož,“ zato se je branil vsacega krivičnega natolcevanja J se je ogibal vsake prenagle sodbe. Sv. Auguštin pravi, da je sv. Jožef sprejel Marijo, ko je iz Jeruzalemskega tempeljna šla; tora,j jo je peljal seboj v svojo hišo, ko je ona zapustila hišo Božjo, kjer je od svoje perve mladosti nedolžno živela. Po spričevanju sv. Petra Krizologa je bil sv. Jožef priča njene nedolžnosti, varh njene čis¬ tosti in branitelj njenega devištva. Vidil jo je zdaj v drugem stanu. Pa vidil je tudi njeno obnašanje; priča je bil njenega tihega, samot¬ nega, nedolžnega in svetega življenja. Yidel je v njej še zmiraj lepoto njenega svetega devištva. Njeni po¬ gledi, vse njeno življenje je razo¬ devalo njeno neskaljeno nedolžnost. Zato pravi sv. Krizostom: sv. Jožef ni ostal pri tem, kar so njegove oči vidile; raji je mislil, da mora 32 biti čudež Božje milosti, kakor da bi padla tako nebeško čista Devica. Bil je pa tudi sv. Jožef dobro zveden v pismih stare zaveze. Ve¬ del je, da po prerokovanju preroka Izaija bo Devica rodila obljublje¬ nega Mesija, kterega so tisti čas vsi pravični željno pričakovali. Kaj, če bi Marija bila izvoljena Mati Me- sijeva ? Opravičena je bila ta miselj; saj je bil priča njene velike svetosti. Ali kdo in kaj sem jaz, si je mislil Jožef v svoji ponižnosti; kdo sem jaz, da bi smel pri sebi imeti Mater svojega Boga? Kdo sem jaz, da bi Mati Božja bila meni nevesta? Kako bi se prederznil, biti pri tako ime¬ nitni, veličastni Gospej ? Joj meni! Ozia se je na tla zgrudil, ko se je le nespoštljivo dotaknil skrinje stare zaveze; kaj bi se meni zgodilo, ako bi se kako spozabil in bi kdaj ne skazeval spodobnega spoštovanja tej skrinji nove zaveze, ki hrani pravo 33 nebeško mano, ki nosi v sebi po- stavodajavca samega! — Take in tem enake misli so, po nauku več imenitnih cerkvenih učenikov, napol- novale s sveto grozo dušo pobožnega pa ponižnega tesarja v Nazaretu. Gospod pa je poslal tako britko stiskanemu svojega angelja, ki gaje potolažil in mu skrivnost včlovečenja Sina Božjega razodel. Besede, ktere je nebeški poslanec svetemu Jožefu govoril, spričujejo, da le ponižnost, nezaupnost samega v se in sveta groza je svetega očaka tako daleč prignala, da je mislil skrivej zapustiti Marijo, svojo nevesto. Angelj mu ne očita, ga ne graja; on ga še le tolaži, mu serčnost daje. „Ne boj se!“ mu pravi. To so besede mile, ki boječo, plašno dušo oserčijo, po¬ krepčajo. Ravno te besede je djal veliki angelj Gabriel Mariji, da jo je potolažil, ko se je prestrašila, kedar se je njej prikazal in jej ozna- 3 34 nil, da bo mati Ona, ki je Gospodu devištvo obljubila. „Ne boj se, Ma¬ rija!" je tudi takrat rekel angelj. Beseda, ki je prestrašeno nedolžnost Marij no potolažila, je umirila tudi boječo ponižnost Jožefovo. Po nauku sv. Janeza Krizos- toma so pa skrivnosti polne besede, s kterimi je angelj sv. Jožefa poto¬ lažil in oserčil. „Jožef, sin Davidov, ne boj se!“ je rekel. Po imenu ga je poklical, da mu je serčnost dal. Tako gaje opomnil njegovega rodu, opomnil ga je obljube, ktero je Gos¬ pod dal Davidu, da bo iz njegovega rodu rojen Mesija. To je skrivnost Božjega usmiljenja, ktera se je spol¬ nila v Mariji, ki je ravno tako kra¬ ljevega Davidovega rodu. Sv. Fulgenci takole opiše besede angeljeve: „Jožef! Marija je tvoja, po postavi ti dana žena; sveti Duh ti jo je dal; in on je doprinesel v njej veliko skrivnost, ktera je s 35 sveto grozo napolnila tvojo dušo. Ta Duh ljubezni pa noče, da bi se razderla zaveza zakona, ktero je on zavezal. Akoravno je njemu izročeni zaklad zdaj nezmerno drajši postal, vender naj le še to veliko srečo vživa, da ta zaklad ima. Ko si je Sin Božji Marijo za mater zvolil, pa ni hotel, da bi jenjala tvoja žena biti; on jo ravno s tem tvoji bogo- ljubnosti izroči, da njeno čast varu¬ ješ in njenega Božjega Sina z vsem oskerbuješ." Te besede angeljeve so napol¬ nile serce sv. Jožefa z neizrečenim veseljem. Ko je zdaj neskončne ve¬ ljave in nezmerne časti svoje pre¬ svete neveste zagotovljen in prepri¬ čan, je bilo njegovo veselje tako popolnama, da je s kraljevim pre¬ rokom, s svojim prededom, lahko k Bogu zdihnil: Po obilnosti bolečin v mojem sercu so tolažbe tvoje raz¬ veseljevale mojo dušo." ( B . 93, 19.) 3 * 36 V trenutku je tako Gospod Bog po¬ tolažil nevihto v duši tega pravičnega moža, ter ga je napolnil s preslad¬ kim mirom In tako stori Gospod vselej, ako se le duša njegovi volji popolnama podverže. V svoji dobroti pošlje po nevihti ljubi mir in po britkostih in solzah vlije veselje v naše sercč. In to je mogočen nagib, da smo poterpežljivi in se v vsem popolnama podveržemo sveti volji Božji. Zgled. Dva meniha, frančiškana, sta bila na barki, ki je veslala memo flandernskega brega. Na enkrat na¬ stane huda nevihta, ki tresi barko na skalovje, da se razbije in potopi. Tri sto oseb, ki so na nesrečni barki bili, je potonilo v valovih razbur¬ jenega morja. Po prečudni previd¬ nosti Božji sta se meniha oklenila 37 bruna razdjane barke. Tri dni in tri noči sta se deržala tega bruna v pregrozni nevarnosti na morskih valovih. Oba sta bila zvesta častivca sv. Jožefa. Z velikim zaupanjem sta zdihovala v njegovo pomoč, da bi ju rešil te smertne nevarnosti. In njuna molitev ni bila zastonj. Nevihta je pojenjala; nebo se je zjasnilo; morje se je vmirilo. Oživelo je tudi upanje v njunem srcu. Z veselim začudenjem pa sta zapazila zraven sebe čverstega moža, ki je prečudno ljubeznjiv, pa veli¬ časten. Ta mož ju je pozdravil, ter se jima vodnika ponudil. Morje in vetrovi so bili pokorni njemu, kte- remu je bil nekdaj pokoren Gospod morja in vetrov. Prišli so na suho. Meniha pa¬ deta na svoje kolena pred rešitelja, kterega nista poznala, ter sta ga kot. poslanca Božjega častila. Ko ga pre- serčno zahvalita, ga lepo prosita, naj 38 bi jima povedal, kdo daje. „Jožef sem," pravi prikazen ; „ako mi hočeta kaj prijetnega storiti, molita vsaki dan sedemkrat Oče naš ... in Ce- šena si Marija ... v spomin sedme¬ re žalosti, ktero je moja duša obču¬ tila , in v spomin sedmerega veselja, s kterim je bilo moje serce pre¬ napolnjeno v dnevih, ktere sem na zemlji preživel v družbi Jezusa in Marije." — Pri teh besedah zgine in meniha ga ne vidita več. Vsa vesela in srečna sta za terdno skle¬ nila, da hočeta svetega Jožefa še priserčnejši častiti in mu vse svoje žive dni služiti. V tej kratki prigodbi moramo občudovati zvestobo sv. Jožefa, ki je urno in vselej pripravljen, da pomaga njemu, ki ga na pomoč kliče. Spoznati moramo pa tudi nje¬ govo neskončno veliko dobroto, ki tako malo zahteva za toliko milosti, ki tako malo tirja za tako dragi 39 zaklad, za ohranjenje življenja. In ker je sv. Jožef v tej prigodbi sam razo¬ del, kaj mu je naj ljubši, mar se ne bomo radi spominjali sedmerih brit- kost in sedmerega veselja njegovega, ako smo res zvesti častivci njegovi? Mislimo si, da smo tudi mi tisti srečni menihi, ktere je sveti Jožef iz morskih valov potegnil in gotove smerti rešil. Mislimo si, da tudi nam on sam govori: Jaz sem Jožef, na kterega zaupajte. Gospod Bog mi je dal moč in tudi voljo, da vam pomagam v vsih vaših britkostih in težavah. Jezus Kristus, moj re¬ jenček, in Marija, njegova deviška Mati, mi ne odrečeta nič, kar bom za vas prosil. Imejte v časti spomin moje žalosti in mojega veselja, in gotovo bote skusili moje varstvo in mojo pomoč v vseh nevihtah tega sveta, kjer vas neprenehoma napa¬ dajo skušnjave in razne britkosti in težave. 40 Vsak pravi častivec sv. Jožefa naj bo zagotovljen, da si bo varstvo tega velicega svetnika naj poprej in naj ložej naklonil, ako bo večkrat se spominjal njegovih žalost in nje¬ govega veselja, ter bo v ta namen večkrat opravil molitve, ki so za to pobožnost od svete cerkve poterjene in od rimskih papežev z odpustki obdarjene. Sveti občutki, ki bodo pri premišljevanju teh lepih skriv¬ nost naše serce napolnovali, bodo gotovo znamnje prave ljubezni, s ktero tega velicega svetega očaka ljubimo; in ta naša ljubezen ga bo gotovo nagnila, da nas bo varoval v življenju, zlasti pa še našo smert- no uro. Duhovna vajn. Danes daruj sveto Obhajilo v zahvalo za vse, kar je sveti Jožef Jezusu in Mariji tukaj na zemlji podelil. Daruj danes zadobljene odpustke tistim dušam v vicah, ktere so v svojem življenju posebno ljubile in častile svetega Jožefa. 41 Opravi še molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeri žalosti svetega Jožefa. Jezus, Marija, Jožef. Ta teden posnemaj svetega Jožefa in bodi tiho. Opusti vse nepotrebno govor¬ jenje; varuj se zlasti vsega obrekovanja in opravljanja. Daruj mu vsaki dan se¬ dem majhnih darov. Na priliko: Vstani zjutraj saj nektcre trenutke poprej; bodi bolj zbran pri jutranji molitvi; pritergaj si kaj malega pri jedi ali pijači; zmoli kaki Oče naš ... več; zatajuj se v kaki če tudi čisto majhni nasprotnosti; bodi bolj zbran in sam za se. To bo lep du¬ hoven šopek sedmerih ljubih cvetlic, kte- rega daruj svojemu patronu in varhu. Njegovo očetovsko oko bo gotovo lju- beznjivo se oziralo na taki dar resnične ljubezni, ter te bo blagoslovilo in varo¬ valo, in ti bo sprosilo tistih milosti, ktere naj bolj potrebuješ. asa«—— 42 H. Nedelja, v časi žalosti in veselja, kterega je imel sv. Jožef pri rojstvu Božjega Deteta v Betlehemskem hlevu. Cas je dotekel, da bi prečista Devica porodila svetu obljubljenega, tako težko pričakovanega Mesija. Jo¬ žef je bil z Marijo v Betlehemu. Po¬ velje rimskega cesarja ga je napo¬ tilo v mesto njegovega prededa, kralja Davida. Tu se je moral po¬ pisati dati s svojo zaročeno nevesto Marijo, ki je bila izvoljena Mati Sinu Božjega, Odrešenika vesoljnega sveta. Zastonj iše po vsem Betle¬ hemu prenočiša svoji nebeški ne¬ vesti ; povsodi ga odpravijo. Ne v očitnih prenočiših, ne pri njegovih znancih ni prostora za nju. Zdaj se je spolnila beseda evangeljska: „Sin Božji je v svojo lastnino prišel, in njegovi ga niso sprejeli." Jan. 1, u. Prisiljen je bil Jožef, da je prenočil 43 8 svojo preblaženo nevesto zunaj mesta v zapušenem hlevu, v skalnati doplini. In tukaj, na tem samotnem, revnem kraju je hotel biti rojen Sin Najvišega, Sin vsegamogočnega Stvarnika nebes in zemlje; tukaj se je hotel prikazati zagrešenemu člo¬ veškemu rodu. Kakšno žalost je občutilo serce sv. Jožefa, ko je videl, kako se je ponižati hotel Sin Božji pri prihodu na ta svet, in mu on boljšega pro¬ stora preskerbeti ni mogel! Tu je ležalo Dete nebeško na revni troh- Ijivi slanici; lahne plenice so ga po¬ krivale in pač komaj kaj ga branile pred ponočnem hladom zimskega časa. Ko je Zveličar sveta v zim¬ skem mrazu in v toliki revšini per- vikrat, kakor vsako človeško dete, se zajokal, o kako je bilo dobro serce njegovega rednika presunjeno in užaljeno! Gotovo je preserčne solze točil, ko je zagledal perve 44 solze, ktere je včlovečeni Bog za naše grehe jokal. Na svojih kolenih je molil to Dete in ga je spoznal svojega Boga. Akoravno je videl v njem le slabost in uboštvo, ga je vender spoznal ic častil stvarnika nebes in zemlje, Zveličarja in Odrešenika celega sve¬ ta. In njemu je daroval svoje serce, vse svoje moči, celo svoje življenje. Hvalil in zahvalil ga je, da je njega z volil, da po očetovsko skerbi zanj. Da je bilo veselje njegovo še večje, mu poda Marija na naročje to nebeško Dete, ktero je Bog nje¬ govi skerbi izročil. Jožef je kleče prejel Dete iz rok njegove deviške Matere, ga položi z vso častjo in z gorečo ljubeznijo na svoje serce, ga poljubi in nebeškemu Očetu da¬ ruje v dar sprave za grehe celega sveta, ter toči solze presvetega ve¬ selja, in ga položi nazaj na naročje njegovi presveti Materi; saj Marijno 45 naročje je bilo edini altar, čist in svet zadosti, da je prejel ta nebeški dar. O kako srečen je bil zdaj po¬ nižni sin Davidov pri vsi svoji po- zemeljski rev šini! Pozabil je trud in britkost, težavo in skerb poprej¬ šnjega večera, ko je slišal vbrano nebeško petje, s kterim so angelji Božji oznanovali rojstvo Tistega, kte- rega je svojega rejenca imenovati smel! Ce tudi reven in ubog, je bil zdaj bogatejši, kakor naj pre¬ možnejši njegovih sprednikov; saj je imel naj drajši zaklad celih ne¬ bes. Pred tem veličastnem zakla¬ dom je zginila vsa slava njegovega imenitnega, kraljevega rodu. Kte- rega je kraljevi prerok David v duhu gledal in svojega Gospoda in Boga pozdravljal, tega Emanuela je Jožef z lastnimi očmi gledal in na svoje v ljubezni vse goreče serce pritisnil. On bo živel zdaj v družbi 46 Njega, kterega so njegovi očetje in prededje s tolikim hrepenenjem pri¬ čakovali. Vsako drugo veličastvo se zgubi pri tem veličastvu; vsako drugo veselje zgine pri tem veselju. Po nerazumljivi previdnosti Bo¬ žji je bilo v čistem sercu sv. Jožefa združeno veselje in žalost v toliki meri, da tega nikakor dopovedati ne moremo. Žalost mu ni kalila svetega veselja; pa tudi veselje ni hladilo njegove britke žalosti. Ža¬ lost in veselje je imelo en izvirek, in ta je bila ljubezen do Boga, lju¬ bezen do Jezusa in Marije. Ta lju¬ bezen mu je napravila neskončno veselje; pa ravno ta ljubezen mu je delala britko žalost. O duša moja! pomisli, kaj pa je uzrok tvojega terpljenja, kje iz¬ virek tvojega veselja? Je li tudi prava in resnična ljubezen do Boga? Ali morebiti pa je le tvoja lastna ljubezen ali ljubezen do sveta in 47 tvoja strast uzrok in namen tvojega terpljenja, tvojega žalovanja; pa tudi tvojega veselja? Ni pa pravo veselje, ako nima v Bogu svojega začetka; pa tudi terpljenje ni zveličansko, ako ni v ljubezni do Boga. Ljubezen do Boga nas mora v vsem voditi. Zgled. V Lijonski bolnišnici na Fran¬ coskem je bil star vojak, ki je živel tje v en dan. Ta mož ni imel nič vere. V svoji mladosti že je bil slabo zrejen. Rojen je bil o času francoske prekucije, ko je bila sveta vera gerdo zaničevana, ko so maš- nike preganjali in neusmiljeno mo¬ rili, in so cerkve oskrunjevali in poderali. In tako je rastel brez vse verske vednosti. Postal je vojak in v vojski s Španjoli je z druzirai pajdaši vred marsikaj hudega storil, 48 cerkve in samostane ropal in skru¬ nil. Tudi še zdaj, v svoji sivi sta¬ rosti, se ni zmenil za svojo dušo, in hudo ga je zdražil, kdor mu je keršanskih dolžnosti kaj omenil. Temu nesrečnemu starčeku je pa mili Bog dal hčer, ki je prav po¬ božna bila. Ta dobra hči je veliko zdihovala in molila za svojega očeta, da bi se ga Bog unmiiil in njegovo dušo rešil. V svoji ponižnosti pa je deklica mislila, da njena molitev je preslaba, da ne zasluži uslišana biti; zato je vse pobožne znance prosila, naj z njo molijo in Boga prosijo za njenega očeta. Pobožna prijatlica njena je bila posebna ča- stivka svetega Jožefa. Neki dan dobi ta prijatlica več malih bukvic, v kte- rih je bilo popisano, kako pobožni kristjani sedem nedelj zaporedoma častijo svetega Jožefa. In te bu- kvice nese pobožna častivka svetega Jožefa v bolnišnico, kjer je oni stari 49 vojak bil, pa jib razdeli usmiljenim sestram, ktere so bolnikom stregle, ter jih milo prosi, naj združene opravijo to pobožnost in s tem pro¬ sijo za spreobernenje onega nesreč¬ nega moža. Med tem je njegova pobožna hči še bolj priserčno pro¬ sila za svojega očeta. In ta stano¬ vitna in zaupljiva molitev je pre- derla oblake in prišla pred sedež Božji. Star bolnik se je omečil; v njegovi duši je postalo svetlo. Pet in štirdeset let ni sprejel nobenega zakramenta. Zdaj se spove čisto in skesano, in njegova dobra hči je bila tako srečna, da ga je v praz¬ nik žalostne Matere Božje leta 1862 peljala k sv. Obhajilu. Zdaj je bil mož ves drugačen, in njegova hči ne more prehvaliti moči in dobrote svetega Jožefa. — Kdorkoli za spreobernenje gre¬ šnikov moli, kaže resnično pobožnost in pravo vnemo za zveličanje ne- 4 50 umerjočih duš. Prosi tudi ti, keršan- skaduša! svetega Jožefa zato milost; poprosi še druge pobožne duše, naj s teboj prosijo svetega Jožefa, zlasti še, ako gre za spreobernenje nevarno bolnega in za spreobernenje kterega tvojih znancev ali prijatlov. Duhovna vaja. Danes daruj sv. Ob¬ hajilo v zahvalo in v čast svetemu Jožefu za vse velike milosti, ktere je on tebi in vsim ljudem že sprosil in jih bo še sprosil. — Daruj popolni odpustek danes tistim ubogim dušam v vicah, ki so v svojem življenji sveto družino posebno čas¬ tili. — Opravi še molitve v čast sedme¬ remu veselju in sedmeri žalosti sv. Jožefa. Jezus, Marija, Jožef. Posnemaj ta teden sv. Jožefa v vnemi pobožne molitve. Prosi ga, naj te uči prav moliti, naj te vadi posebno notranje molitve in premišljevanja. Pri¬ zadevaj si, da bo tudi tvoje delo in opravilo resnična molitev po dobrem 51 namenu, kterega stori precej v začetku svojega dela, in da se v pričuj očnost Božjo postaviš. Vsak dan naberi sedem malih darov in zvečer prosi sv. Jožefa, da te darove svojemu Božjemu rejencu v tvojem imenu ponudi in daruje. • *• H - III. Nedelja, na čast žalosti in veselja , Mero je imel sv. Jožef pri obrezovanju Gospodovem. Ker je hotel Jezus, kot obljub¬ ljeni Mesija, vso postavo dopolniti, se je v svoji ponižnosti podvergel tudi bolečemu obrezovanju, s kterim so bili judovski fantiči osmi dan po svojem rojstvu izvoljenemu ljudstvu prišteti. Sveti Jožef je bil tudi zra¬ ven, ko je bilo nebeško Dete, osem dni staro, obrezano. Kako hudo je bilo njegovemu občutljivemu sercu, ko je bil priča, kako se je Božje Dete temu postavnemu obredu pod- 4 * 52 verglo. Res je, vsi Izraelski otroci so se morali tej postavi vdati; ali, če so tudi drugi starši svoje otroke ljubili, vendar se njihova ljubezen ne more primerjati ljubezni, s ktero je Jožef ljubil svojega nebeškega rejenčeka ; ker ljubil ga je ne le kot svojega sina, ampak ljubil je v njem svojega Boga. Yedel pa je tudi sveti očak, da se nebeško Dete pri vsi svoji otroški slabosti popolnama zave svoje pameti; vedel je, da se rado- voljno podverže vsemu, kar se od njega tirja; vedel je, da Gospod hrepeni po terpljenju in da občuti vse bolečine; pa da to pervo ker- vavenje, kteremu se je Božje Dete podverglo, je le pomen, je perva poskušnja vsega tistega prestrašne- ga terpljenja, ktero ga čaka konec njegovega življenja na Kalvarski gori. Jok teh pervih bolečin Jezu¬ sovih in serčna britkost uboge Ma¬ tere sta tergala serce sv. Jožefu. 53 Pa s sveto serčnostjo napolnjen in vterjen v veri, ki je bila močnejši, kot Abrahamova, se je preblagi ženin Matere Božje vdal naredbam Božjega Sina. On daruje nebeške¬ mu Očetu predrago kri, ki je tel la v naše odrešenje, ktere ena kaplja bi zadostila, rešiti vesoljni svet. Pri tem skrivnostnem obredu je bilo Sinu Božjemu dano presveto ime Jezus po Božjem povelju. Kdo bo dopovedal, s koliko častjo, s kolikim zaupanjem in s koliko ljubeznijo je sveti Jožef iz¬ govarjal to presveto Ime! Saj je to presveto ime ,, Jezus" nam vsim tolažilo na popotovanju tega živ¬ ljenja in naše upanje v smertni uri. To prečešeno Ime, ktero je sveti Jožef gotovo veli krat izgovar¬ jal, je bilo njegovim ustom slajši, kot najčistejši med, in njegovim ušesom ljubeznjivši, kot nadzemelj¬ sko petje. 54 To presveto ime Jezus naj bo začetek in konec tudi vsemu naše¬ mu djanju in nehanju. Začetek naj bo, da ga večkrat pobožno za¬ kličemo ; konec pa, da vse v Nje¬ govem imenu, vse Njemu v čast storimo. Kot zvesti učenci najboljšega učenika kličimo po zgledu svetega Jožefa večkrat to sveto Ime, ki je nad vse druge imena, in potolaženi bomo v vsili britkostih. Kličimo, kakor sveti Jožef, presveto ime Jezus z živo vero na njegovo moč, 8 terdnim zaupanjem na njegovo pomoč. Saj je Božji Zveličar sam rekel: „Kar koli bote Očeta v mojem Imenu prosili, to bom storil “ (Jan. u, 13.) Kličimo zaupljivo, kakor je klical slepec poleg pota: „Jezus, sin Davidov, usmili se me!“ ali kakor gobovi: „Jezus, učenik, usmili se nas!“ In njegova pomoč ne bo izustala. 55 Saj vemo, da so aposteljni v Jezusovem imenu čudeže delali. n Y imenu Jezusovem vstani in hodi!“ je rekel Peter bromovemu. Zlasti v vsih skušnjavah, ki nas napadajo, kličimo ime Jezusovo ; ker to presveto Ime je zadosti mo¬ gočno, da se pekel strese pred njim, in da hudobni duhovi bežijo. Tre¬ petajo, ko slišijo to Ime, ki jih opomni Njega, ki je premagal kra¬ ljestvo hudičevo, ki je razdjal kra¬ ljestvo poglavarja tega sveta. O presveto, o presladko ime Jezus! ti si pač res izlito olje, ki naše rane celi, naše duše zdravi. Kdor to nebeško Ime zgovori, kdor nanj le misli, se spominja naj popol- niši podobe, se spominja vseh čed¬ nosti, ki so v naj viši stopnji zdru¬ žene v tern Božjem Imenu. Položi toraj, o Grospod Jezus! svoje presveto Ime na naš jezik, v naše serce, v našo dušo, in v tem 56 Imenu nam dodeli milost in moč, da te posnemamo, da se od tebe učimo, ne novih svetov stvariti, ampak pokorni, poterpežljivi in po¬ nižni biti. Zgled. Y mestu Chartres na Franco¬ skem izhajajo listi z imenom: „Gla- sovi naše ljube Gospe." Leta 1661 mesca sušca je v teh listih tale prigodba zapisana: Mladeneč, ki jev šolo hodil, je prosil Boga za posebno milost, ktera mu je bila za njegovo dalno šolanje silno potrebna. Revež pa ni bil uslišan. Dobil je v roke bukvice, v kterib so bile molitve v čast sedmeri žalosti in sedmeremu veselju svetega Jožefa. Sklenil je, te molitve celi mesec opravljati, da bi tega velicega svetnika priprošnika na svojo stran pridobil, da bi mu sveti Jožef 57 to potrebno milost Božjo sprosil. Pretekel je celi mesec ; mladenec je zvesto molil; ali vse je bilo pri starem. „Le še bom molil," pravi pobožni mladenec. Ali že več mes¬ cev je tako preteklo, in sveti Jo¬ žef se ni dal omečiti; le še ni bil rešen zadreg, ktere so mla- denča opoverale. Pa tudi mladenec ni odjenjal; še je prosil. Tako stanoviten je bil, kakor da bi mislil, kdo se bo poprej vdal. Zraven je klical še Marijo na pomoč, naj ona njegovo ponižno, pa silno prošnjo svojemu čistemu ženinu še posebno priporoča. In zares! na enkrat so zginile vse težave, in so minule vse zadrege, temni oblaki so se raz¬ delili In kakor so nekdaj prebivalci mesta Sihara rekli Samarjanki, ki je z Gospodom pri Jakobovem stu¬ dencu govorila, tako je ta pobožni mladenec svojim prijatlom lahko rekel: »Zdaj verujem na moč mo- 58 litve k svetemu Jožefu, ne zato, ker ste mi vi pravili, ampak ker sem sam videl in skusil. Duhovna vaja. Kedar obišeš Je¬ zusa v naj svetejšem zakramentu altarja in pozdraviš preblaženo Devieo, po¬ zdravi še svetega Jožefa in prosi ga, naj te blagoslovi. Prizadevaj se, da si pri svetemu Obhajilu k sercu vzameš, kaj je občutil sveti Jožef, ko je pri obrezo¬ vanji videl teči kri Zveličarja našega. — Daruj popolnama odpustek tistim dušam v vicah, ki so posebno častile malega Jezčeka. — Opravi še molitve v čast sedmeremu veselju in sedmeri žalosti svetega Jožefa. Jezus, Marija, Jožef. Ta teden si posebno prizadevaj, da posnemaš svetega Jožefa v ponižnosti. Bodi moder, tih in samoten. Ne govori z nikomur sam od sebe, najmanj še od svojih sprednosti. Bodi vesel, ako te kdo ponižuje; brez poniževanja ne boš po- 59 nižen; ponižnost pa ti ravna in gladi pot do milosti Božje. Kolikor bolj se boš ponižal, toliko več milosti Božjih boš prejel. Ne pozabi, da vsaki dan nabereš sedem majhnih darov, ktere svetemu Jožefu v čast daruj. -- IV. Nedelja, na čast žalosti in veselja, Mero je imel sveti Jožef, kedar je z Marijo malega Jezčeka v tempeljnu daroval. Ko je Oče nebeški svojemu edinorojenemu Sinu svetega očaka Jožefa za svojega namestnika zvolil, mu je tudi dal dar ljubezni do tega svojega edinorojenega Sinu, nad kterem vse svoje dopadajenje ima. Jožef je ljubil Jezusa z očetovsko ljubeznijo; zato so ga neizrečeno zabolele besede, ktere je govoril sveti starček Simeon v tempeljnu pre- 60 blaženi Devici, ko je svojega ne¬ beškega Sina Bogu darovala, da bo namreč to Dete, sad njenega telesa, mnogim v spodtikljej, znamnje jeze, sovraštva in serda. Kakor je ta razsvetljeni prerok prerokoval, je sveti Jožef videl v duhu terpljenje Mesijevo z vsemi žalostnimi in pre- strašnimi okolišinami; in te misli so napolnile njegovo serce z neiz¬ merno brhkostjo. Žalostni glasovi vseh Izraelo¬ vih prerokov, ki so eden za drugim opisovali terpljenje Sinu človekove¬ ga, so odmevali v sercu svetega Jožefa in njegova očetovska ljube¬ zen je živo premišljevala bolečine in vse zaničevanje, ki je bilo od- menjeno maziljencu Gospodovemu. Jezus je od zdaj svojemu redniku le spominj britke žalosti; saj vse veselje, ktero bo Jožef ž njim imel, bo z brhkostjo ogrenjeno. Ysak mili pogled , s kterim ga bo Zve- 61 ličar pogledal, ga bo s britkostjo napolnil. Ko je Abraham v sveti po- koršini do Boga svojega sina, ki je bil sin imenitnih obljub, darovati hotel, je to Božje povelje skerbno prikrival svoji ljubljeni ženi Sari. Preserčni zdihljeji Izakove matere, njena obupljiva britkost, ako bi bila vidila svoje preljubeznjivo dete za¬ klano, to bi bilo neskončno pomno¬ žilo žalost svetemu očaku; in more¬ biti bi bilo to celo zaderžalo njegovo roko, da bi ukazane daritve ne bil spolniti hotel. — Svetemu Jožefu pa Gospod ni toliko prizanesel, ker poznal je njegovo serčnost. Kdo bo dopovedal, kaj je občutilo serce tega svetega moža, ko je slišal, da je Simeon njegovi deviški nevesti naznanil, da bo njeno materno ser¬ ce meč bolečin prebodih Ker je Jožef stareji bil, kakor njegova pre- blažena nevesta, je človeško sodil, 62 da bo pred njo umeri; on si je mislil: Marija bo še svojega nebe¬ škega Sina preživela ter bo sama nosila in občutila težo prestrašnih bolečin, ki bodo kakor morje velike, brez konca in kraja. Sveta cerkev v svojih presunljivo žalostnih pes¬ mih veliki teden poje: Kdo bi ne točil solza pri pogledu uboge, s to¬ likim terpljenjem obsute Matere? Kdor more, naj občuti britkost sve¬ tega Jožefa pri misli, kakšne pre- strašne poskušnje bo terpela Marija, ki je z njim s tako tesno, s tako čisto in sveto vezjo sklenjena! Nje¬ govim očem je bila odkrita vsa pri¬ hodnost, ki je pokrivala vse skriv¬ nosti prestrašne hudobije, ktera bo razlita nad Jezusom in nad njegovo preblaženo Materjo. Jožef je videl grešnike in hudobne, ki so postali zapriseženi sovražniki Jezusu in nje¬ govi neomadežani Materi; videl je v duhu, kako se brez nehanja 63 pehajo, da bi zaderžali odrešenje človeškega rodu, kako tajijo poslan¬ stvo Jezusa Kristusa in njegovo Božjo natoro, kako podirajo in spod¬ kopljejo čast Matere Božje. Tako je vidil žalostne podobo „ padca mnogih“ kterega je stari Simeon prerokoval. Ta prihodnost, polna hudobije in Černe nehvaležnosti, je prestrašno tergala očetovsko serce svetemu Jožefu. Te bolečine bi Jožef skoraj prenesti ne bil mogel, ako bi mu je ne bil Bog pola j šal s tem, da mu je v duhu pokazal tudi neštete množice tistih, ki bodo vse prihod¬ nje čase Jezusu in Mariji služili, ki bodo v ravno tej službi svete ljubezni že tukaj srečno živeli in potem srečno vstajenje v večno življenje imeli; kakor je tudi stari Simeon prerokoval: „Ta je po¬ stavljen v vstajenje mnogim v Izraelu/ 64 Kakor sveti Jožef, moral bi Jezu¬ sa ljubiti vsak, kdor bi hotel spoznati, koliko ceno imajo z Zveličarjevo smertjo odkupljene duše, in kdor bi občutiti hotel, kako je to upanje osladilo njegov dar in s tolažbo napolnilo njegovo serce. V idil je v duhu: Jezusa, njegovega Božjega rejenčeka, bodo ljudstva in narodi spoznali, ga častili in ljubili; Ma¬ rijo , njegovo presveto Mater bodo ciste, svete duše blagrovale, jo po¬ snemale in častile; povsodi bodo Jezusu in Mariji na čast altarje sta¬ vili; do konca sveta bo vsega- mogočni Bog serčne in močnodušne kristjane obudova!, ki bodo z vso zvestobo Jezusu in Mariji služili in z vso vnemo se prizadevali, da bi vsi ljudje spoznali pravega Boga in Jezusa Kristusa, in spodobno za nas Boga prosi! Sv. Rafael, j Vsi sveti angeli in arhangeli, za nas Boga prosite! Vse svete verste zveličanih duhov, za nas Boga prosite! Sv. Janez Kerstnik, za nas Boga prosi! Sv. Jožef, za nas Boga prosi! Vsi sveti očaki in preroki, za nas Boga prosite! Sv. Peter, Sv. Pavel, Sv. Andrej, Sv. Jakob, Sv. Janez, Sv. Tomaž, Sv. Jakob, Sv. Filip, Sv. Jernej, Sv. Matevž, Sv. Simon, Sv. Tadej, za nas Boga prosi! 143 Sv. Matija, Sv. Barnaba, f za nas Sv. Lukež, ( Boga prosi! Sv. Marka, ) Vsi sveti aposteljni in evangelisti, za nas Boga prosite! Vsi sveti učenci Gospodovi, za nas Boga prosite! Vsi sveti nedolžni otroci, za nas Boga prosite! Sv. Štefan, Sv. Lavrencij, za nas Boga prosi! Sv. Vincencij, Sv. Fabijan in Sebastijan, \ za nas Sv. Janez in Pavel, ( Boga Sv. Kozina in Damijan, i pro- Sv. Gervazij in Protazij, ' sita! Vsi sveti mučeniki, prosite! Sv. Silvester, Sv. Gregorij, Sv. Ambrož, Sv. Avguštin, Sv. Jeronim, za nas Boga za nas Boga prosi! 144 Sv. Martin, za nas Boga prosi! Sv. Nikolaj, za nas Boga prosi! Ysi sveti škofje in spoznovavci, za nas Boga prosite! Vsi sveti učeniki, za nas Boga pro¬ site ! Sv. Anton, \ Sv. Benedikt, I Sv. Bernard, \ za nas Boga prosi! Sv. Dominik, l Sv. Frančišek, ] Vsi sveti mašniki in leviti, za nas Boga prosite! Vsi sveti menihi in pušavniki, za nas Boga prosite! Sv. Marija Magdalena, Sv. Agata, Sv. Lucija, Sv. Neža, Sv. Cecilija, Sv. Katarina, Sv. Anastazija, Vse svete device in vdove, za nas Boga prosite ! za nas Boga prosi! 145 Vsi svetniki in svetnice Božje, za nas Boga prosite! Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Gospod! Bodi nam milostljiv ; usliši nas, o Gospod! Vsega hudega, Vsega greha, Svoje jeze, Nagle in neprevidene smerti, i Skušnjav hudičevih, j Jeze, sovraštva in vse hude volje,! Duha nečistosti, I Treska in hudega vremena, I Šibe potresa, ' Kuge, lakote in vojske, / Večne smerti, [ S skrivnostjo svojega svetega I včlovečenja, 8 svojim prihodom, 1 S svojim rojstvom, S svojim kerstom in svetim po¬ stom, S svojim križem in terpljenjem,/ 10 reši nas, o Gospod! 146 S svojo smertjo in svojim po¬ kopom, S svojim svetim vstajenjem, S svojim čudovitnim vnebohodom, S prihodom Tolažnika svetega Duha, V dan sodbe, Mi grešniki, prosimo te, sliši n Da nam zanesi, Da nam odpusti, Da nas k pravi pokori pripelji, Da svojo sveto cerkev vladaj in ohrani, Da pastirja apostoljskega in vsej cerkvene stanove v svoji svetil veri ohrani, Da sovražnike svete cerkve po¬ nižaj, j Da našega cesarja obvaruj, Da keršanskim kraljem in oblast¬ nikom mir in pravo enovolj- nost daruj, Da vsemu keršanskemu ljudstvu mir in edinost dodeli, prosimo te, sliši nas! —reši nas, o Gospod! 147 Da nas vse v svoji sveti službi \ poterdi in ohrani, Da naše misli k nebeškim željam j povzdigni, j Da vsem našim dobrotnikom I večne dari dodeli, Da duše naše in naših bratov,’ bližnjih in dobrotnikov več-/ nega pogubljenja reši, i Da sad zemlje daj in ohrani, | Da vsem vernim dušam večni! pokoj dodeli, 1 Da nas usliši, Sin Božji, ! Jagnje Božje, ki grehe sv**ta od- jemlješ, zanesi nam o Go3pod! Jagnje Božje, ki grehe sveta od- jemlješ, usliši nas, o Gospod ! Jagnje Božje , ki grehe sveta od- jemlješ, usmili se nas ! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! 10* prosimo te, sliši nas! 148 Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš (i. t. d. tiho). V. In nas ne vpelji v skušnjavo. O. Temuč reši nas hudega. Amen. Molitve po litanijah pri popoldanji službi Božji ob nedeljah in praznikih, kteri niso Matere Božje. K svetemu Rešnjemu Telesu. (Kadar je izpostavljeno.) Y. Kruh z nebes si jim dodelil. O. Kteri ima vso sladkost v sebi. Molimo. O Bog! kteri si nam v pre¬ čudnem zakramentu spomin svojega terpljenja zapustil, daj nam, te pro¬ simo, svete skrivnosti tvojega telesa in tvoje kervi tako častiti, da sad 149 tvojega odrešenja vedno v sebi ču¬ timo. (Kteri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.) Za odvcrnjenje vseh nadlog in nevarnosti. Vsegamogočni, večni Bog! nebeški Oče! poglej z očmi svoje neskončne milosti naše reve in nad¬ loge. Usmili se vseh vernih kri¬ stjanov, za ktere se je tvoj edino- rojeni Sin, naš Gospod in Zveličar Jezus Kristus, voljnč grešnikom v roke dal, in je tudi svojo drago kri na lesu svetega križa prelil. Po tem Gospodu Jezusu odverni, milostljivi Oče! zaslužene šibe, se¬ danje in prihodnje nevarnosti, punte, vojsko, kugo, lakoto, dragino, bo¬ lezni in žalostne revne čase. Vsegamogočni, večni Bog! usmili se svojega služabnika, naše¬ ga papeža I., in vodi ga po potu 150 večnega življenja, da bo a tvojo pomočjo, kar je tebi prijetno, želel in z vso močjo storil. O Bog, pastir in vladar vseh vernih! glej milostljivo na svojega služabnika, našega škofa I., ki si ga pastirja naši škofiji postavil; dodeli mu, da tistim, čez ktere je postavljen, z besedo in z djanjem k dobremu služi, in tako s čedo, ki mu je izročena, večno življenje doseže. Bog, varh vseh kraljestev, do¬ deli svojemu služabniku, našemu cesarju I., spoznati in častiti tvojo moč, s ktero se sovražnik premaga, da bo, ker je iz tvoje volje cesar postal, tudi v tvojem varstvu vselej mogočen. Razsvetli in poterdi v vsem dobrem duhovske in deželske oblast¬ nike in gosposke, da nas bodo na vse to napeljevali, kar more k tvoji Božji časti, k našemu zveli- 151 Čanju in k miru in sreči vsega keršanstva pripomoči. Prosimo tudi, kakor hočeš, da nam je prositi za vse svoje prijatle in neprijatle, za zdrave in bolne, za vse žalostne in revne kristjane, za žive in mertve. Vsegamogočni, večni Bog! ki gospoduješ čez žive in mertve, in se usmiliš vseh, ktere iz vere in dobrih del za svoje spoznaš, po¬ hlevno te prosimo, da vsi, za ktere smo se namenili moliti, kteri so še pri življenji, ali pa so se že s sveta ločili, na prošnje vseh tvojih svet¬ nikov od tvoje dobrote odpušenje vseh svojih grehov dosežejo. Dodeli nam, o Bog miru! pra¬ vo edinost v veri brez vsega raz- dertja in ločitve. Preoberni naše serca k pravi pokori in k pobolj- šanju našega življenja. Vžgi v nas ogenj svoje ljubezni. Daj nam go¬ reče želje po vsi pravičnosti, da ti 152 bomo, kakor tvoji pokorni otroci, v življenji in v smerti prijetni in dopadljivi. Tebi, o Gospod! bodi vedno priporočeno vse naše djanje in ne¬ hanje , naše delo in opravilo, naše življenje in naša smert. Daj nam tvojo milost tukaj vživati, in tam¬ kaj z vsemi izvoljenimi doseči, da te bomo v večnem veselji in zve¬ ličanji hvalili in molili. To nam dodeli, Gospod, nebeški Oče! po Jezusu Kristusu, svojem ljubim Sinu, Gospodu našem in Odrešeniku, kteri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬ tega Duha, Bog vekomaj. Amen. V. Božja pomoč ostani vselej pri nas. O. Amen. Oče naš i. t. d. češena si Marija i. t. d. (petkrat.) 153 Sv. križev pot, kakor se navadno v Rimu moli. Priprava. Preusmiljeni Jezus! zdaj hočem pobožno premišljevati, po kako te¬ žavni, bolečin polni poti si na goro Kalvarijo šel. Z Marijo, tvojo presveto materjo, in z Janezom, tvojim ljubeznjivim učencem, hočem pod svetim križem postati, da svoje grehe objokujem in se resnično po¬ boljšam. Dodeli mi gnado, to po¬ božnost v serčni žalosti začeti in končati. 154 155 I. Štacijon. Jezus je k smerti obsojen. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo, Ker si s svojim sv. križem syet odrešil. O Jezus! po tej krivični sodbi, ktero sem s svojimi grehi že toli- krat podpisal, reši me sodbe večne smerti, ktero sem že tolikrat zaslužil. Ooe naš . . . češena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj- svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Reš- njega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah ! 156 157 2. Štacijon. Jezus vzame križ nase. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! ki si voljno težki križ nase vzel, kterega sem ti jaz s svojimi grehi pripravil; daj, da spoznam njih velikost, ter jih objo¬ kujem ves cas svojega življenja. Oče naš . . . česena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 158 159 3. Štacijon. Jezus pervikrat pade pod križem. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus! te je pod križem na tla poterla. Merzi se mi nad grehi ter jih sovražim ; odpusti mi, prosim te, in s pomočjo tvoje milosti sklenem nič več grešiti. Oče naš . . . češena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj- svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus ! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 160 161 4. Štacijon. Jezus sreča svojo žalostno Mater. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O prežalostni Jezus! o pre- žalostna Mati! ako sem vama do- zdaj toliko žalost delal s svojimi grehi , se to v prihodnje nič več ne sme goditi. Z vajno pomočjo vaji hočem ljubiti, in vama do smerti zvest biti. Oče naš . . . češona si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus ! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! n 162 163 5. Štacijon. Simon iz drene pomaga Jezusu križ nesti. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! kako srečen je Si¬ mon, da ti zamore pomagati križ, nesti! Kako srečen bi bil tudi jaz, ko bi ti odslej pomagal križ nositi s poterpežljivostjo v vsem, karkoli mene zadene. Oče naš . . . češena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj svetejše Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! n* 164 165 6. Štacijon. Jezus prejme od Veronike potni pert. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hyalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! ki si se tolikanj po¬ nižal , da si vtisnil svoj presveti obraz Veroniki v potno ruto, vtisni globoko tudi v mojo dušo spomin svojega britkega terpljenja in svoje grenke smerti. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas in pomagaj ubogim dušam v vicah! 166 167 7. Štacijon. Jezus v drugič pade pod križem. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo, Ker si s svojim sy križem svet odrešil. Moji večkrat storjeni grehi ao krivi, da ti, o preljubeznjivi Jezus! že spet padeš pod križem. Daj mi pomoč, da se ne povernem spet v greh! Oče naš . . . Češena si Marija , . . Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 168 169 8. Štacijon. Jezus tolaži Jeruzalemske žene. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Ti, o Jezus ! tolažiš Jeruza¬ lemske žene, ki žalujejo nad tvojim terpljenjem. Tolaži tudi mojo dušo s svojim usmiljenjem, v kterega za¬ upam in si ga hočem v prid obračati. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus ! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 170 171 9. Štacijon. Jezus tretjič pade pod križem. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Od prevelicega terpljenja, ki si ga že prestal, o Jezus! v tretjič padeš pod težkim križem. Stori, da se nič več v greh ne povernem. Moj Jezus! raji umerjem, kakor da bi spet grešil. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Hvaljeno in eešeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa ! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 172 Jezusa slečejo in rau kisa in želča piti dajo. 173 10. Štacijon. Jezusa slečejo in mu kisa in želča piti dajo. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo, Ker si s svojim sv. križem syet odrešil. O Jezus! ki so te slekli in ti kisa in želča piti dali, reši me ven¬ dar vsega nagnjenja do časnih reči, in stori, da vse zaničujem, kar je posvetnega, ali kar me v greh na¬ peljuje. Oče naš . . . Češena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj- svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu svetega Reš- njega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! nsmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 174 175 II. Štacijon. Jezusa na križ pribijejo. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. Po tistih grozovitih bolečinah, ;ktere si občutil, ko so tvoje svete r oke in noge s žeblji prebodli, stori, o Jezus! da svoje meso neprene¬ homa križam s keršanskim zataje¬ vanjem. Oče naš . . . ČJešena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj- svetejši Serce Jezusovo v visoko Častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus ! Usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 176 177 12, Štacijon. Jezus umerje na križu. Molimo to, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus ! ki si na križu umeri, potem ko si tri ure v naj britkej- ših smertnih težavah na njem visel, daj mi, da pred umerjem, kakor da hi še kdaj grešil. In ako moram še živeti, naj živim, da tebe ljubim in tebi služim. Oče naš . . , češena si Marija . . . Hvaljeno in cešeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko Častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 12 178 179 13. Štacijon. Jezusa njegovi deviški Materi na naročje polože. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! m te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O prežalostna Mati! kako je bilo pač z britkostmi napolnjeno tvoje Serce, ko si svojega ljubega Jezusa mertvega na naročji imela. O sprosi mi milost, da sovražim greb, ki je bil kriv njegove smerti in tvojih britkosti, da spokorno živim in v tvojem naročji sveto umerjem. 06e naš . . . češena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj svetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 12* 180 181 !4. Štacijon. Jezusa v grob polože. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus! in te hvalimo. Ker si s svojim sv. križem svet odrešil. O Jezus! vsemu hočem od¬ mreti in le tebi živeti. Dokler mi je še tu živeti, hočem le tebi in s teboj živeti, da enkrat v nebesih v tebi večno živim, ter tamkaj sad tvojega britkega terpljenja in tvoje smerti večno vživam. Oče nas . . . Cešena si Marija . . . Hvaljeno in češeno bodi naj- »vetejši Serce Jezusovo v visoko častitem zakramentu sv. Rešnjega Telesa! Križani Gospod Jezus Kristus! usmili se nas, in pomagaj ubogim dušam v vicah! 182 Cerkvena himna o sv. Jožefu. Jožef, nebeščanom ponos in slava, Našega up življenja, zemlje steber: Pesme, ki ti prepevamo veseli, Sprejmi prijazno. Stvarnik te je izvolil čisti devi Ženina, hotel je ime da nosiš: Oče Besede, storil te je sredstvo Sreče človeške. Ti si sveta Odrešenika v hlevu, Kterega prihod so preroki peli, Gledal vesel; Božanstvo si ponižen Molil v prahu. Bog, o vladarjev Kralj, Gospod vsi zemlji, Kteremu trese se na migljej pekel, Kteremu služi vse nebo, je tebi, Jožef, pokoren. Tečna naj slava Trojstvu se razlega; Ono, ki tebi rajsko čast je podelilo, Naj nam daruje po zaslugah Tvojih Večno življenje. — Amen. Kazalo. Stran Pas svetega Jožefa. 8 Odpustki, kterih se opasani vdeležiti zamorejo .20 Molitve v čast sedmeremu veselju in sed¬ meri žalosti svetega Jožefa .... 23 Sedem nedelj svetemu Jožefu posvečenih: I. Nedelja.30 II. Nedelja.42 III. Nedelja. 51 IV. Nedelja. 59 V. Nedelja.70 VI. Nedelja.79 VII. Nedelja.85 Sveta maša na čast svetemu Jožefu . . 93 Spovedne molitve, zlasti o devetdnevnici na čast svetemu Jožefu . . . . . 110 Obhajilne molitve: Molitev prod svetim Obhajilom . . . 116 Molitev po svetem Obhajilu .... 124 .Lavretanske litanije.130 Litanije na čast svetemu Jožefu . . . 138 Litanije vseh svetnikov.141 Sveti križev pot.158 Pesem o svetem Jožefu.182