ci *> «a boriMl dalav-1) ud« t va. Delav-opravlèani do k«r productra|o. ThM p*p*r da voted I» tha tntaraata o! tKa working claaa. Work-tr( ara an titled to all what they produce. Ï.'ok'ÛÎ^ .»iw, Um. t IW07, »i Um (mmi offt* •tChteMO III. UDdvi lb* Act «fCoBgret* of M»rob Ird 1*7» Office: 2146 Blue laland Ave. "Delavci vseh dežela, združite se". PAZITE! na Atevllko v oklepafu-ki ae nahaja poleg va. šega naalova. prilepile] nega apoda| ali na ovitku. Ako (186) |a številka . tedat vam a prlhodn|o številko natega liata poteče naročnina. Proal-mo ponovite |o tako|. Štev. (No.) 185. Chicago, III- 28. marca (March), 1911. Delavci, glasujte za delavce! Prihodnji torek 4. aprila vrse «e županske volitve v Chicagu. Obenem se imajo izvoliti ostali člani me»tne uprave in 35 alder-manov, kteri tvorijo mestni svet ali "City Council". Županov termin v Chicagu traja Štiri leta. Precej dolga doba. Za velemesto kakor je Chicago pomeni ta doba dosti. Zlasti za delavce. Od župana in mestnega sveta je odvisno, eegavi interesi so zastopani v mestni hiši: interesi kapitalistov ali delavcev. Doslej je bilo vedno tako.ida je župan zastopal interese lokalnih kapitalistov. Delavci so pa stali pod kapom. Po zadnjem registriranju je približno 420.000 volilcev v Chicagu. Ogromna večina teh so delavci. Ako bi se torej vsi delavci zavedali svojega razreda, kakor se paveda manjšina, bil bi lahek račun s kapitalističnimi strankami. • O kapitalističnih kandidatih smo že pisali. Demokrat Harrison je Hearstov izvoljenec. Hearst ga ima v žepu. Kot bivši župan chi-kaški, bil je verni sluga lokalnih trustov. Za delavce ni storil ničesar. Republikanec Merriam je izvoljenec velikih interesov ..„Njegovo kandidaturo podpira plinov trust, elektriški trust in cela vrsta ostalih k or po rac rj. Kar je bil doslej Busse, to bo odslej Merriam, ako bo izvoljen. Izkratka: najbo Harrison ali Merriam — za nas je vseeno- jeden kakor drugi zastopa interese sedanjega zločinska« sistema, Delavčev glas za Harrisona in Merriama pomeni še štiri leta gospodarske sužnosti, kapitalistične strahovlade in policijske brutalnosti ob času štraj-ka. « , Chikaški delavci imajo v torek spet lepo priliko, da se postavijo na svoje noge. Priliko imajo, da izvolijo kakor delavci *v Milwaukee svoje može, kteri bodo v mestni hiši zastopali njih koristi, ne pa koristi njih zatiralcev. William K. Rodriguez, socialistični kandidat za župana, je mož, za kterega mora glasovati vsak delavce, ako hoče sam sebi dobro. Delavci' Radi štrajkate, kadar gre za vaše pravice, in s studom prezirate J iste, kteri vas ovirajo v boju : skebe. Zapomnite si : glas za socialiste na volilni dan pomeni več kakor pa štrajk. Delavec pa, kteri glasuje nasprotno svojemu razredu, je politični- skeb. Delavec, kteri glasuje za republikance ali demokrate, ni nič boljši od navadnega skeba ob času štrajka ! Ne sramotite torej svojega delavskega razreda. Ne glasujte za kapitalistične kandidate! Glasuj-te za delavca! Volite socialistični tiket! Slovenski delavci v Chicagu. kteri mate volilno pravico. . vsi kakor en mož glasujte za kandidate socialistične stranke! Naprej za zmago delavstva! napravite križ (x) — kakor gori označeno — in s tem glasujete za vse kandidate, kar jih je dol ua listi namreč na socialističnem tiket u. Zganite glasovnico skupaj in jo sami denite v "ballot box". Voliti sme naravno le tisti, kdor je državljan Zed. držav, 21 let star in kdor je že eno leto v državi Illinois, 90 dni v Chicagu oziroma v Cook County in 30 dni v dotičnem preeinctu ter kdor je pravilno registriral svoje ime in naslov v septembru m. 1. ali 14. marca t. 1. VAŽNO ZA VOLILCE Vsak volilec,. kteri je pravilno registriral (vpisal) svoje ime v septembru m. 1. ali 14. marca t. 1. naj na noben način ne zanemari glasovanja prihodnji torek 4. aprila. Po zakonu sme vsakdo opustiti delo za dve uri, da gre volit. Volišča sm odprti «"1 • 11,v '-i"" traj do 4 ure popoldne. Socialistični tiket je na četrtem mestu na glasovnici. Tiketi so uvrščeni takole: Repub. Dftn, Proti. Socialist < ) T) ( ) Dobro torej poglcdajte glasovnico. prodno naredite križ, da se ne zmotite. Vsak volilec sme biti pet minut za zagrinjalom. kjer se voli; času je torej dovolj, da vsak do prav glasuje. V obročku na vrhu pod napisom "Socialist" IZ DELAVSKEGA SVETA. , — Po statiatiškem poročilu šefa na državnem oddelku za rudarstvo v Penna. je na vsakih 231,966,670 ton premoga ubitih 1125 preioogarjev. Poročilo se glasi: Produkcija mehkega premoga: 148,696.776 ton; premogarjev vposlenih: 187.711: ubitih premogarjev: 527; produkcija trdega premoga : 83,269.294 ton ; premogarji* vposlenih: 16J.927; ubitih: 598. — V Beuldu, 111., je izbruhnil štrajk premogarjev zadnji teden. Kompanija je hotela pomnožiti število delavcev, kar je proti pogodbi med premoga rji in operatorji in sledil je štrajk. Operatorji so proti volji ondotnega šerifa in župana najeli miličarje, toda štrajkarji se niso dali preplašiti od boja. Milica je . bila naravno uepotrebna Jn vsled protesta prebivalcev v Beuldu jo je governor v petek odpoklical. — Senatna zbornica v Califor-niji je 23 t. m. sklenila zakon, po kterem je v bodoče v omenjeni državi t. zv. obrambni nalog ali "injunction" v slučaju Štrajka neveljaven. Delavstvo v Cali-f orni ji je s tem veliko pridobilo. — Simpatiški štrajk premogarjev na iztoku se nadaljuje. 22. marca je opustilo delo tfOO mož v Wheelingu, W. Va. Štrajk bo najbrž trajal do 1. aprila, ko poteče Lewisova doba in zasede predsedništvo premogarske organizacije John P. White. V štrajk kovnih okoliših vlada popolni mir. — Po poročilu zveznega štev-skega urada je v Zedinjenih državah vposlenih Čez dva miliona dečkov in deklic pod 16 letom. Kapitalistični umori. V Hazel-premogokopu v East Canonsburgu, Pa., je zadnjo sredo ubilo devet premogarjev. osem inozemcev in enega Amorikanea. Ponesrečenci so se peljali v jamo v vozičku, kteri je skočil s tira in podrl več stebrov, nakar je padel kos stropa na nje in jih pobil do smrtt. V Ne\<^ Yorku so za*t raj kali vozniki in njih pomagači Cnited States in Wels Fargo ekspresa. 20.000 mož je na štrajku. Eks-presne družbe se trdovratno branijo, zvišati plačo in oglašajo za skebe. Policija je dobila nalog čuvati in braniti štrajkolomce s ko-liči. — Štrajk premogarjev grozi po vsi zapadni Kanadi v Crows West okolišu. Plačilna pogodba med premogarji in operatorji poteče 1. aprila -hi prvi sedaj zahtevajo več plače. Tri tisoč premogarjev bo prizadetih, ako pride do boja. — V Terre Haute, Ind., zborujejo te oni premogarji iz 11. o-krožja organizacije United Mine Workers. Konvenciji prisostvuje čez 100 delegatov, kteri zastopajo 18.000 premogarjev. Vprašanje o mezdi je izključeno, kajti sedanje pogodbe so veljavne do aprila 1912. — Jeklarski trust namerava postaviti v Oarv, Ind., sto novih dvonadstropnih hiš. ktere potem odds v najem delavcem. Nove hiše bodo stale $150.000 in trust je ml redil, da se grade po sistemu "odprte delavnice", t. j. da se ne vpoštevajo unijski stavbinski de- lavci. Organizirane stavbinake delavce v Gary čakajo torej zopet novi boji. SOCIALISTIČNE ZMAGE. — Zopet en aocialistični župan ! V Two Harbors, Minn., je iz-, voljen Kodr, Alex llolliday županom s precejšnjo večino. Volitve so bile 23. marca. Razen župana so izvoljeni tudi štiri je socialistični aldermaui, mirovni sodnik in davčni kontrolor. Nasprotni kan« didatje starih strank so se združili na jednem tiketu, a kljub temu so propadli. — Drugo sijajno zmago so iz-vojevali socialisti v mestecu So. Frankfort, Mich. Pri mestnih volitvah, ki so se vršile 24. t. m., je izvoljen ves socialistični tiket razen enega samega kandidata, kteri je pa 'dobil jednako število glasov z nasprotnim kandidatom. Izvoljeni so sledeči sodnHgi: Fr. Oetell, mestni predsednik ; H. Bart let t, klerk ; A. C. Little, blagajnik: Charles Carr. kontrolor; Harry Öreenway, John Sexton, zaupnika. (îrblje se. giblje. BERGER JIM ŽE BELI GLAVE. fz Wasliingtona poročajo: Demokratski odbor za odseke v novem kongresu si je 10. marca eno celo uro belil glave s vprašanjem "Kaj storiti s tistim socialistom vjz Wisconsina"? Po dolgem posvetovanju, v kteri odsek bi jMjrinili kongresu ika Berger ja, je odbor stvar odložil do drugega tedna. Neki član je predlagal, da bi to zadevo prepustili republikancem. Odbor za sestavo zborničnih odsekov je prišel do prepričanja, da najti primemo in varno ( !) mesto za Bergerja ni lahka stvar. Za "zelene" kongres-nikc se navadno dosti ne brigajo: porinejo jih kamorkoli in zadovoljni morajo biti z vsakim opravilom v prvem terminu. Toda Berger je socialist, in to je, kar dela preglavico starim čjanoni zbornice. Oni vedo, da sodr. Berger dobro razume politično igro in se bori odločno. Tesar se poprime. . » "The Washington Times" javno pozivlje demokratske voditelje, da naj dajo Bergerju mesto v dlstriktnem "komiteju, kteri vlada mesto Washington. Ljudstvo v Washingtonu prizna Berger-jeve zmožnosti — pravi omenje- ni list —, zato je pričakovati, da zbornica pokloni socialističnemu kongresniku to mesto. DAVEK ZA SAMCE. Pravi odmev današnjega blaznega sistema je zakonski predlog v iUinoiški postavodaji, kteri nalaga davek za sanice. Če ta predlog postane zakon, bo moral vsak samec vii državi s 35 letom plačati #10 letnega davka zato ker' se ueee, ali pravilnejše, ne more oženiti. Obenem nalaga ravnoisti predlog, da država izplača vsaki materi »to dolarjev nagrade za vsakega novorojenca, ako ga poriši i prej kot vsake dve leti. Zares, krasna slika današnje civilizacije! Česa si vsak telesno zdrav in normalen inoški bolj želi, kakor ravno družinskega kota in očetovstva-, in kje je večji instinkt v naravi, kakor je ravno pri normalnih ženskah inštinkt materinstva? A kljub temu, kljub potrebnim naravnim nagonom se ogromno število moških ne ženi in še večje število žensk se brani otrok. Zakaj? Naši "modri" po-stavodajalci ne vedo odgovora; i kajti če bi vedeli, ne bi prihajali j s takimi neumnimi predlogi. Vprašajte pa marsikterega starega samca, iiy^povedal bo, zakaj. Seveda so izjeme med sijmei. toda recite so. __ Kako se naj siromašni delavec pri najboljši volji ženi, ko mu pa borni zaslužek nikakor ne dopušča, da bi. pošteno preživel svojo i familrjo? Vsak siromak je dandanes zločinec ako se ožegi. Ženo in otroke pahne v revščino in trp-1 ljenje. Hudodelstvo je, spravljati otroke na svet. če jim oče ne more ničesar dati. Hudodelstvo je, napolnjevati fabrike z majhnimi. nedolžnimi otroci, kteri pri stanjih nimajo kruha. In zdaj hočejo "modri" posta-vodajalci kaznovati reveže, kteri so toliko pametni, da nečejo biti hudodelci; Ti blufarii hočejo plačati ženskam,'da-hi bile matere. Ali si morete misliti večjo blaznost?! Plačali ženi, da postane mati! Tak je današnji gnjili sistem. Bolj nizko več ne more pasti. Socialistom se očita, da hočejo razdreti rodbino. Ako bo kapitalizem še par let tako haračil — ne bo kaj "razdirati". Razdrta in porušena bo sleherna rodbinaka vez. In porušena je ¿e danes. Na postavni način jo že rušijo. Socializem bo ohranil dpm in rodbinske vezi. Povzdignil jih bo. Socializem bo dal priliko vaake-mu zdravemu moškemu, da bo imel svojo rodbino; socializem bo dal priliko vsaki zdravi ženski, da bo imela svojega soproga in otroke. Socialisti ne bodo ponujali ženam sto dolarjev, če hoče biti mati. Ka.i . is je mogoče le v dobi hu ' '/¿»'.ra kapitalizma! Km j takega je mogoče le v dobi krščanske civilizacije in morale! Otrok mora biti plod materinske ljubezni in materinskega čuta — ne pa plod želje po prekletem dolarju! KAPITALISTIČNI UMORI. Pozor! Majska številka. Pozor! Prvi majnik, mednarodni delavski praznik, ae bliža. Razrednozavedno delavstvo se že povsod pripravlja, da dostojno proslavi svoj pomembni dan. 4' Proletarec" je doslej vsano leto izšel za prvi maj v slavnostni obliki. Le toSnja majska Številka "Proletarca", ktera izide » ^ 25. APRILA, bo pa daleč nadkrilila vse StevUke pranjih let. Izide na OSMIH ali DVA NAJ8TIH straneh — čimveč naročil, temveč strani — opremljena z najizbra-nejšo vsebino in okra&ena z mnogimi slikami. Za prvo stran smo naročili posebno alegorično sliko, ktera bo zavzela celo stran in bo pravi kras prvomajske Številke. Uredništvo sploh jamči, da bo prvomajska slavnostna Številka "Proletarca" nudila najbogatejši material za propagando razredne zavesti in socializma in najprimernejše čtivo za izobrazbo sloVenskega de lavca v Ameriki. Uredništvo in upravniStvo se Je zavezalo, da izvrši svoj del naloge kar bo največ mogoče — drugi del naloge morate pa izvrišti vi, sodrugi. Na delo takoj, vsi t Ne zamudite niti minute! Majska StevUka mora v roke sleherne mu slovenskemu delavcu v Ameriki. Na delo agitatorji, zastopniki! Na delo socialistični klubi in napredna druStva! Od vas pričakujemo najboljših uspe hov. Ako vam Je~bilo mogoče naročiti in razpečati 7000 iztisov zadnje novoletne številke, ml upamo in se zanesemo, da se bo majska številka tiskala in racpečala najmanj v 10.000 IZTI8IH. Ne čakajte z naročbami do zadnjega. Do 25. aprila morajo biti že vsa naročUa tukaj, tako da vsakdo dobi liste za prvi maj. Naročite takoj t V vsa ko večjo naselbino mora najmanj 1000 iztisov. Cene so sledeče: 10 iztisov 45c; 25 iztisov $1.00; 50 iztisov $1.85; 75 iztisov $2.50; 100 iztisov $3.25; *200 iztisov $5.00; 300 irtisov $8.00; 400 iztisov $10.00; 500 i«, tisov $11.50; 1000 iztisov $16.00, Tukaj je kupon in vsakdo ve, kaj mu je storiti. UPRAVNIÔTVU "PROLEVARCA*\ 2146 Blue Isl. Ave, Chicago, IU. Sodrugi i—Pošiljam $ ........ za . VLKE "Proletarca"., iztisov MAJSKE STE Ime....................'.................J,.......................... Naslov.............'.................................................................. — Najstrašnejši kapitalistični umor, kar jih pomne Amerika izza katastrofe v cherrvskem pre-mogokoftu, se je izvršil zadnjo soboto popoldne v New Yorku. Zgorelo je deset nadstropno poslopje Triangel Waist-kompsnije, kjer so izdelovali obleke, in v plamenu je našlo strašno smrt 142 oseb. Ogenj je nastal v šestem nadstropju ravno ko so delavci in delavke frčale Plamen sp je širil kot veter po kupili obleke in suknenega materiala. Orožna panika. Del&yke so se v divjem diru gnjetle proti eleve-tru in vratom. Elevator je bil kmalu zamašen s človeškimi trupli, da ni mogel voziti.Ostala so jedina vrata, a ta vrata, okovana v železo, bila so — zaklenjena, a poleg tega so, se odpirala na (!) znotraj. Trajalo je več minut, predno so v silni Kiijcči deklet, ki so tiščale ven, oTfyrli vrata nakar se je cel val živih trupel vsul po ozkih stopnicah v dim in pla-, men. Nesrečne žrtve so padale druga čez druga dokler niso mrliči v par trenotkih zajezili osta lim vsak izhod. Ostala so še okna čez ktera so delavke v divjem o-bupu skakale na ulico. Pločnik je bil poln trupel. Rešilo se jih je joko malo. Med 142 žrtasvami je samo 16 moških; večinoma so sama mlada dekleta od Ifi leta naprej. Med njimi je tudi jedna 141etna deklica, ktero je beda pognala v tvornico za kruhom in v — smrt. - - Rešilnih naprav proti ognju ni bilo nikakršnih. Poslopje je imelo samo jedno uhajališče, in še to slabo, nerabno. Dotična železna vrata, ktera so se odpi rala na znotroj — kar je kriminalno —, bila so zaklenjena samo zato, ker tvorničarji niso zaupali delavkam: nobene niso pustili ven poprej, predno je niso preiskali, češ. da ne bi ka.i — ukradla. Tu tako so lopovski kapitalisti — največji tatovi! — nastavili peklensko past za uboge mezdne suŽnjice. Lastniki dotične tvomiee so naravnost odgovorni za 142kratni um.pr. Bo-li se jim, skrivil las na glavi? Zakaj smo socialisti? Pri protidelavskih krogih je prišlo v navado, da se toži, kako se delavski razred vedno bolj razvaja in hoče vedno imenitneje živeti. Ob tej tožbi se nam zdi jako primerno opazovati, kako se ku-pičijp milijarde in milijarde v rokah maloštevilnih izkoriščevalcev. V ta namen si hočemo ogledati, kako je razdeljeno bogastvo v Prnsiji. Seveda, kar velja za Pru-sijo. velja za vse druge države, ker vlada v vseh državah* enako kapitalistično gospodarstvo. Leta 1902 je imelo v Prnsiji 1835 najbogatejših ljudi vsega vkup deset milijard premoženja, to je deset tisoč milijonov. Leta 1908, pa je imelo to ogromno premoženje že samo 1107 najbogatejših ljudi. To se pravi, da je prišlo leta 1902, na vsakega izmed teh kapitalistov 5,396.000 mark; leta 1908 pa že devet milionov mark. Te-h 1107 bogatašev je imelo leta Leto (VoL) VL a—B— a— 1902. okolo osem milijard; torej se je ujüi premoženje pomnožilo v tekil šestih let nič manj kskor za dve milijardi. To da na leto čes 330 milijonov. Vzemimo, da naredi proletaree v enem letu za 600 mark več, kolikor se mu izplača za delo; torej mora delati vse leto 660.000 proletarcev, da napolnijo 1107 kapitalistom njih žepe s 330 milijoni. Leta 1902, je spravilo 17 bogatinov eno milijardo premoženja vkup, to je 1000 milijonov; leta 1908 pa jih je zadostovalo za to krasno vsotico samo devet. Torej »e je pomnožilo povprečno premoženje teh denarnih kraljev v šestih letih za 52 milijonov 1 Jako zanimivo je tudi, kako se je večalo število milijonarjev. Leta 1895, jih je bilo samo 5256, leta 1908, pa 8377. Največje dohodke ima na Pruskem cesar Viljem II. Za njim pa pride takoj Berta Krupp s svojimi 17 milijoni letnih dohodkov. Največji bogataši na Pruskem so: Berta Krupp s 187 milijoni, knez Henckel von Donnersberg s 177 milijoni, vojvoda Ujest s 151 in pl. Goldschmidt - Rothschild a 103 milijoni mark. Največje lefne dohodke imajo: Berta Krupp 17 milijonov, knez Henckel von Donnersberg 12 milijonov, Ujest 7 milijonov, grof Tiele - Winckler 5 do 6 milijonov, pl. Goldsclimidt - Rothschild 3 do 4 milijone, Ernst pl. Mendelssohn 3 milijone mark. Tako se kupici to pravljiško neverjetno bogastvo v rokah maloštevilnih kapitalistov. In prav to k up i č en je je tista moč, ki mora vedno več ljudem odpreti oči in jih uveriti o potrebi socializma. Saj to stanje se tudi ne more vzdržati v bodočnosti, ker je popolnoma brezmiselno in nasprotno razvoju človeštva. Zato bode takega krivičnega družabnega reda prejalislej konec, in sicer ga bodo vrgli tisti, ki zaradi njega trpe. In zato smo socialisti! "Rudar." Listu v podporo. • Prebitek od prodanih kart lOc, ostanek na mizi 10c.—¿Anton Mi-hsilič, ker sem prodal malo knjig prodal ($4.35) 50 ccntov. Chisholm, Minn: Andrej Kajt-na: 25 ct. — E. Palestine, O.: Ker smo plesalci 5 ct., pa ni parov 5 ct., kokoš in škarje 5ct; Poštar Tojja 10 ct; poštarici 5ct; za agitacijo 5 ct; in še lOct. J. Černilo-fcar. Volitve! Kandldatje socialistične stranke za mestno opravo v Chicago. WILLIAM E. RODRIGUEZ unijski barvar za župana. JOHN CALVIN FLORA, unljakl mizar za mestnega klerka JOHN M. COLLINS, unljaHI maAlnlniat za mestnega blaga|nlka Polna aldermanska lista . Volitve 4. aprila 191!. « Slovenski delavci, glasujte za delavci! Glasujti "straigM Socialist fickst"! Clilcago delaveem!!! dPItOLET AREC UST ZA INTERESE DELAVSEEOA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik tal iadajatslj JafMlctiuka delavska tiskovna dražba v Cblcafo. III. Harotaiaa: Za Amcrico $1.» sa calo Isto. 7Sc aa 901 lata. Za Evropo U aa cato lato. *1 aa pol lata. m Pri tprtm^mki biraUiM Za STARI a««<<*. PROLETARIAN 0«m4sad publish sd Evaar Tu uda t by iMth Slavic Workmen s PablUhlaf Compaay Chicago, ¡illnoU. Glasilo Slovenske socialistične organizacije v Ameriki._, frank Fodnpec. t'raaldaut: ioL »ass1*™ »ur er. »UBSCBimoN «ati»: Unitsd Ststss sod Canada. Ü.SÜ s yaar. 7Sc lor bali j«f. Forsi*a countnsi $2 a yiir, $1 for half yaar. AOvaansiNO batbs oa sirssmsot NASLOV «ADDRESS!« "PROLETAREC" •4146 Blue Island ave. Chicago, 111. NASELJEVANJE. shingtoiiu. Neumnost je, ¿e vlada iSdaja ostre n uredbe proti nase l-nikom v nad i, da se bo gospmiar ski položaj /boljšal, ako ho manj naselnikov prihajalo v Ameriko. Položaj bo ostal isti, ker danes ne proizvajamo v dobro aineriikega ljudstva, marveč le za korist peščice kapitalistov. In kapitalisti so tisti domoljubi, ki akrbijo, da imamo vedno veliko brezposelno armado in da se vsi proizvodi ne porabijo, ki jih izdelamo, ker jim to nosi profit. Iz tega sledi, tla so največji sovražniki n škodljivci ameriške republike ameriški kapitalisti, ne pa pridni naseljenci, ki s svojim delom množijo narodno bogastvo, ki je dane* osredotočeno v rokah kapitalistov. Z. Vzlic temu, da je industrielni položaj slab in se skoraj nikjer ne dela s polnim parom, prihajajo se vedno v Ameriko naseljenci v tolikem številu, kot bi imeli "dobre čase." To ne velja le za Slovence, marveč za vse narode, ki so se v zadnjem desetletju pričeli seliti v Ameriško republiko. Res je, da je politična svoboda na p*u in tudi gospodarske razmere niso u-godne, odkoder prihajajo zadnji naseljenci. Posebno v Avstriji, kjer žre in žre moloh kapitalizem, je gospodarski položaj zelo slab. Mali kmet je ob robu propada, delavec, Če je oženjen, pa ne zasluži toliko, da bi se s svojo družino enkrat na dsn do sitega najedel tečne hrsne. Na jedilnem listu malega kmeta in delavca se menjajo dan za dnem krompir v oblicah, krompir v koščekih, nezabeljena zelniea in sok, dasi morata oba delati trdo, kot bi mela večno živeti. Poleg ima pa Avstrija še neko institucijo, katere se vsak mladenič boji, ki ima količkaj zdrave možgane. Ako je zdrav in krepak, potrdijo ga k vojakom, kjer pa spremene za dve ali trt leta v topega hlapca, ki ne sme imeti volje, marveč mora le vbo-gati. Dober agitator zoper militarizem je neki stotnik 87 pešpolka. ki je dal letošnjo zimo zašiti vojakom žepe na suknjah, da niso mogli ogreti svojih prezeblih rok. In koliko takih stotnikov šteje avstrijska armada t? Naravno je, da se ljudje selijo v Ameriko, kjer so take razmere, če tudi jih v Ameriki vsled slabega indnstrielnega položaja ne čaka nič dobrega. Naseljevanje, kot se vrši danes, se vrši brezmi-selno in brez vsakega načrta. Sinovi kmečkih starišev in mali kmetje se solijo v industrielne kraje, kjer množijo le armado brezposelnih delavcev in pomagajo kapitalistom, da delavci ne morejo izvojevati krajšega delavnika in boljših plač. Povsod, kjerkoli je veliko število vprav iz Evrope priseljenih delavcev, tam je najdaljši delavnik in najnižja plača. Kapitalisti pač umejo izrabiti ugodno priliko za sebe, delavce pa prepuščajo Bogu, da skrbi za nje. . Tako naseljevanje pa škodi naseljencem, že naseljenim delavcem in domačinom. Koristonosno je le za kapitaliste, ki so v izžemanju ljudstva že itak dosegli najvišji rekord na svetu. Ameriški kapitalist je najbolj trd in prefrigan izsesavat» delavske sile. Radi tega lahko umejemo, da se ne bodo ameriški kapitalisti zavzeli, da se naseljevanje tako uredi, da bo koristilo ljudstvu. V Ameriki je danes še na sto-in sto tisoče akrov neobdelanih in rodovitnih zemljišč, ki čakajo le pridnih rok, da jih obdelajo in odpro kulturi. Seveda je dolžnost vlade, da bi toku naseljevanja odmerila pot tje, kjer naseljence in njih delo v resnici potrebujejo. Ali amriško vlado kontrolirajo kapitalisti 1 Od ameriške vlade to rej ne moremo pričakovati pomoč. Ako bi ameriška vlada imela res no voljo urediti naseljevanje, tedaj ons ne sme zvršiti tega, ker pravi vladsTji niso v Washingto nu, marveč v Wall Streetu. In kar gospoda v Wallstreetu uka fo». mora zvršiti tudi vlada v Wa- VSAKEMU 8V0JE. Komunizem je dal Lojze v 41 Ameriki v Clevelandu" ime "u-redniškemu članku z dne 21. marca t. 1. na drugi strani. Lojze je bil ponosen, ko je odložil pero in škarje! Oddahnil se je, pogledal po sobi in se potrkal po prsih. "Sapra, sapra", si je domišljal. "To bodo zijali., Spoznali bodo, da Lojze ni od muh. da ni neumen, marveč učenjak — sociolog, ki ima vse "tiste" kar v mezincu." Seve, Lojze je delal "zaključke", obračal je, ni pa računil, da bo njegova učenost prišla na kritično rešeto in da bo dobil svoje. Pa kdo naj mu zameri, če je zaljubljen vaebe in si domišlja, da med socialisti ne ^>o nikogar, ki bi spoznal njegovo plonkanje! Po njegovi kratki pameti zaključuje, da nobe^lep socialistov ne čita spisov in (M "prečastitih" očetov jezuitov, ki so po vsem civiliziranem svetu poznani kot stari grešniki v kazuistiki. Poleg pa še cel članek diši po konverzacijs-kem leksikonu. Loči se le v toliko, da poleg nepoznanja socializma, komunizma in pariške komune, iz njega gledajo bedaatoče, ki so se rodile v zelo hudobnih ali pa do skozinskoz gnilih možganih. Lojzetu so utopistični socialisti, komunisti in znanstveni socializem ena zmes. Kar premetava jih po predalih "Amerike v Clevelandu." kot bi za prešiče kuhal večerjo v velikem ko>tlu. Izpustil je sv. Tomaža Akvinskega — najbrž ker je svetnik. Seve njega ni smel pomešavati med nje, ker drugi utopistični socialisti in komunisti še niso priznani svetnikom in ne delijo ž njim "nebeške, ga veselja." Pariško komuno je pa Lojze še bolj na kratko obdelal. Skoda, da Pavel Lafargue. ki je v debeli knjigi spisal zgodovino pariške komune, ni vedel, da se bo nekega dne v malem narodu rodil še manjši Lojze. Prihranil bi si bil svoje temeljito zgodovinsko delo. ki ga je stalo mnogo dela in truda. Lojze je v par stavkih po vedal, za kar je dober zgodovinar, komur so bili zgodovinski akti na razpolago, rabil meseee ali pa še celo leto. V tem tiči pa Lojzetova mo drost! On zbira samo "zrna" katerih nihče drugi ne vidi. In to je že nekaj. S takim delom se ne more vsakdo ponašati. V tem ga doseže k večjem še kak norec, ki toliko vpraša v eni sapi, da mu devetindevetideset pametnih ljudi ne more odgovoriti tekom enega meseca. / • , Ker pa "Proletarec" ne izhaja le radi Lojzeta, ga obesimo nekolika nižje, da ga bo vsakdo poznal. Učiti starega norca razlike med utopističnimi socialisti in komunisti, med pariško komuno in znanstvenim socializmom, bi pa pomenilo toliko, kot nositi sove v Atene. Prvi javni socijalistični shod v Waukeganu velik vspeh. Intrig* zloglasnega Plevni ka in njegovih čenč # razkrinkane CVETKE KRfiCANSKE VZGOJE Drugi javni shod se vrti v kratkem v Phnki dvorani. VVaukegan je bil>v nedeljo dne 26. t. m. pokonci, tako, kakor so naznanjali socijalistični letaki, ki jih je izdal za ta shod pripravljalni odbor jugoslovanskega socialističnega kluba v \Vaukeganu s sporazumom s sodrugi iz Kenoshe. Iz Chicage sta prišla na shod sodruga J. Zavertnik st. in Fr. Petrieh, iz Kenoshe pa sodr. V. Santek, Ig. Radovan in še par drugih sodrugov. Sodr. Zavertnik in Petrieh sta prišla v Wau»kegan že predpoldne. z namenom, da se udeležita ustanovne seje nanovo oživelega jugosl. socialističnega kluba. Ta seja se je vršila ob 10. uri pri sodr. Blaž Mahniču na Market St. Po prečitanju skupnih pravil in pravil "Ju'osl. Socijalintične Zveze", katere je prečital začasni tajnik John Gantar, se je vpisalo in od računalo mesečne prispevke 8 članov. Volil se je tudi v to >otrebni Adbor, ki bode imel v bo doče na skrbi agitatorieno delo iluba. Člani kluba «o večina mladi možje, vstrojili in voljni prevzeti nase vse teskoče, ki bi prihajale od strani duševnih revic, ki misli jo v svoji bujni domišljiji, da bo do s svojo robato namiro zajezili val napredka in delavskega pro >ujenja v Waukeganu. Predsednikom za to sejo je bil izvoljen soglasno sodr. J. Mt^hnič, ki je zaeno prevzel prednedništvo tudi za popoldanski javni shod, ti se je vršil v Slanatovi dvorani ita 10 ti cesti ob mnogobrojni udeležbi, Lahko se reče, da je bilo na shodil nad 900 ljudi: žal le. da se shod ni za vršil tako, kakor hi se spodobilo in da se je tudi ob tej priliki pokazal cvet podivjane krščanske izobrazbe, ktera še veji no omogočuje, da noni kapitalizem tako pokonci svojo glavo nad ubogimi delavci. Ko bi človek ne verjel v razvoj, in bi mu ne bila >oznana zgodovina teme. ki tako oblastno vlada te mlačne in »trte duše, bi si želel, da bi naj čutila ta svoja t še vse huje palico, kte ra jih tepe. Ampak namen socija-liznia ni, kaznovati tiste, ki po jubujejo palico, #katera jih tepe marveč pomagati tistim, ki se tega stanja zavedajo in ki hočejo to palico, ta sintem uničiti in ustvariti razmere, ki bi omogočevale bratstvo in medsebojno ljubezen. Ne da se tajiti, da pade vsa krivda za nedostojno, obnašanje na jrtvnem shodu na fajmoštra — Socialistična stranka v Srbi ji je vzlic gospodarski krizi zad njih dveh let učvrstila svojo or ganizacijo. Narastla je tudi stro kovna organizacija. Ponekod so strokovne organizacije narastle od 100 — 300 odstotkov. Mesto Bel grad pa šteje nad tisoč politič no organiziranih sodrngov. Dne 20. nov, lanskega leta so otvorili socialistični ljudski dom v Bel gradu. Strankino glasilo (Delav ski list), ki je do sedaj izhajalo le trikrat v mesecu, je postalo tedtiik. konec hale, kjer naj vzbuja pozornost in .jemlje govorniku na odru vpliv in glas stem, «la bo upili "dol ž njiin, dol ž njimi" Hrjulcu je pa podelil asistenco in I pravico, da sme upiti na ves glas: uauš tih, nauš tih, te ni vun vr-gu!" in pa če bi se splačalo vreči na oder kak glatž ali vzdigniti atol. Ostalim trem pip^etn. je ukazal kupiti v bližnji katoliški groceriji nekaj tucatov gnjilih jajce za slučajno kepanje govornika s «inrd* ljivimi jajci. Te zadnje tri krščanske 4 'junake" je zalotil sodr. Šantek v dotični groceriji in jih prašal, čemu kupujejo gnjila jajca, na kar so razodeli svojo krščansko dolžnost. Ko jim je sodr. ftantek svetoval, naj kupijo -jajca raje svojim otrokom in naj o-puste take malopridne reči, jih je postalo sram in so od^li ven. Onjila jajca vsled tega niso bila vstanu vršiti svojo «krščansko delo; a tembolj je delovala govorica namišljenih pismih, ktere sta spuščala med došlece "maža-karja" Petkovšek in Umek. Lahko si torej tolmačimo, kako to, da je prišlo do rabuke. Obžalovati je samo to, da se dotični-ki niso preje prikazali na shod in predložili (!\ dotična pisma. Če bi se to zgodilo, bi morda danes kdo v talarju sedel radi zlorabe pošte v državni špehkanvi. Vsekakor bomo pa še poskrbeli, da se zagonetka o dotičnih pismih reši in zločince pozove na odgovor . .--- Plevnika. kteri je k temu početju hujskal ljudi v cerkvi in po Irugi strani tudi intrigiral z nekimi pismi, kateri so se pisali v farovžu, z namenom, da se njih žaljiva vsebina obesi socialistom na vrat in jih tako očrni pred delavci v \Vankegahu. To je bil umazan "trick" Plev-nikovega Janeza, kterega izvršiti mu jel, kakor izgleda, pomagal tudi čikaški Tone Sojar. Zato umazano delo, pa je nič manj umazani Plevnik najel še par svojih podrepnikov, ki se. kadar govore s svojimi rojaki, ki so jih opomogli, kaj radi proglašajo za "mažakarje." Ti le "mažakarji" slišijo na ime Petkovšek, Umek, Trnovčev Pavle. Ilrjnlc in še par drugih pipeev. Huh, to je bilo nekaj; kajti "mažakarji" so izvedeli po Plevnikovem Janezu, da pridejo v WMikegan čikaški socialisti, in eucer ne prazni, ampak z velikim vozom, na kterega bodo naložili "cerklo", šolo, farovž in celo "g«puda" Janeza. Hm, streha, to niso šale. Po kratkem posvetovanju so jo iztuhtali. Postavili so se v farov-žu v vrsto in Plevnik je dal befel.. Najprvo sta dobila nalogo Petkovšek in Umek. Naložil jima je naj razglasita povsod, da so socialisti pisali pismo, da so delavci v Waukeganu sami oslički. Petkovšek naj trdi, da je prišlo pismo iz Chicage, Umek naj pa reče, da je prišlo prsmo iz Kenoshe. Takole — si je mislil Plevnik — bomo nahnjskali maso proti socialistom. pa bo. "Mažakarja" sta i Shod. Člani novooživelega kluba so nameravali še pred shodom "zraf lati" zlato uro, ktere čisti dobiček je namenjen strajkarjem premoga r jem v West M orel and Co. Vendar se je to odložilo, da se iz vrši po shodu. V dvorani je igrala godba finskih sodrugov nekaj komadov, na kar je otvoril shod sodr. J. Mahnič in podal besedo sodr. J. Zavertniku, ki je govoril o položaju slovenskih delavcev in potrebi politične organizacije. Toda komaj je začel svoj govor, in že se oglasi Ilrjule, ki je stal v zadnji vrsti, naj gre govornik nazaj v Chicago, ker to je Wauke-gan! Nekdo je za vpil: "u gobec te bom sunil." zopet drugi je zav-pil v eni sapi: "kaj pa te'b mar; vsak za«e; mam še T>0ct..pr mej duš . . . Govornik je odgovarjal tudi na posamezne medklice in večina v dvorani je soglašala z govornikom, ker so se zgražali nad zabavljanjem in neumestnimi mej-kliei. Dobra dvetretinjska večina je odobravala govornikovo izvajanja z aplavzom. To pa Hrjulcu. ki se je postavil na nasprotno stran odra na neko baro kakor strahopetec, ni bilo po volji in je začel kričati kot obseden: "zdej prideš sem, ko mamo cerkev, kje si bi v pa prej?" Vzlic upitju, pomirjenju in šumu pa je govornik vseeno vstra- .¡ml. Njegov govor se je naslanjal na' izseljevanje, o njegovih vzrokih in kapitalističnemu izkoriščanju tukaj. V tem stanju valovanja je trpel shod kakih 40 minut, kar je pa Hrjulea in Pavleta takq jezilo, da sta pihala jeze kot kovaški meh.. Konevno je sodr. Petrieh opozoril Hrjnlca, ki se je stezal z bare in vihtel svoje roke v zraku kakor gosenica, ki je prišla na konec pere«a in se ne more obrniti, da je na tem koncu oder za govor in ne ljudem za hrbtom, ter ga pozval naj pride na "front oder", če ima kaj pametnega povedati. Toda Ilrjule ni imel te ko-rajže. Mahal je po zraku, kot bi klatil Češnje, meij tem časom so se pa že začele zbirati tu pa tam skupine; nastal je splošen hrašč in pravi direndaj. Nekdo je vrgel jajce na govorniški oder. Naenkrat pridrvi nekdo pred oder in zagrozi govorniku, da mu bo vrgel glaž v glavo, a pri tej priči se je mož premislil rn ga spustil na tla. kajti eden naših sodrugov je hrzo zagrabil dotičnika, nakar je nastala pred odrom cela kopica ljudi» ki so se jeli prerivati po hali semintje. H krati stopita na oder dva policaja, ktera vzameta sodruga Za-vertnika v varstvo ter ga spremita v mesto. Eni podrepniki so seveda misli- na "mažakarjih" ni izostal, kajti potrudili so se, da so daK še eu "aplavz" ko sta pavle in Ilrjule še enkrat prav na široko zazijala, veseleč se, da sta otela "eerklo", fftrovž in Plevnikovega Janeza Žrelu Čikaških in kenoških Socia-listov. Kdo bi mislil, da je zavladal po odhodu govornika najlepši mir, toda ne. Posledice shoda so se prav v tem trenutku šc le pokazale. Govor je že deloval v posameznikih tako silno, da je bilo mogoče določiti, da je tu prav močna socialistična misel, ki se je naenkrat užgala in zdaj deluje s svojimi prvimi žarki. Vsaj dve tretjina, ki je mirila razsajače, je čutila, da je imel govornik prav, kar je bilo razsoditi iz pritrjevanj. • Ta večina je potem v hali začela šele pravo agitacijo. Celo ljudje, ki nimajo nobenih simpatij do socialistov, so se zgražali nad početjem, ki sta ga uganjala Trnovčev Pavle in Hrjulc. Policaja, ki sta spremila Za-vertnika sta mu pravila, da je nekaj podrepnikov pilo na ta račun /f v pohoto večer in cel dan v nedeljo. Tudi sodrugov iz Kenoshe niso pustili pri miru. Ko so zvedeli, da so iz Kenoshe še tukaj, so začeli zopet rjoveti. Sodr. Radovana so porinili s silo ven, dasi je bil sam na potu iz dvorane. Neko ščene je dejalo sodrugu iz Kenoshe prav s katoliško maniro: "če se pree ne zgubiš od tukaj, boš kri preliv." — Takole izobrazuje slovenski župnik svoje verne ovčice v Waukeganu. Naj se je prvi socijalistični javni shod v Waukeganu završil že takoalitako, nekaj je gotovo, ne-mreč, da pomeni za nas velik uspeh. Waukegan marsira naprej in bo marširal, dokler ne pride sleherni delavec v bojne vrste zavednega proletarjata, toliko je pokazal ta shod. Slovenski socijalisti v Wauke-ganu pa bodo v kratkem sklicali še en javen ljudski shod in sicer to pot v finsko dvorano. Na ta shod bodo prišli sodrugi iz Chicage in Kenoshe. Waukegan. Racine. Joliet in druge slovenske naselbine morajo priti v vrsto razrednozaved-nega delavstva v Ameriki. To delo si bodo naložili jugoslovanski soeialisti. ki jim je ležeče na tem. da se poleg razredne zavednosti. Podpiraj mp torej u*k časopis je, tla tako čimprej pride#oba prolctarske pravice. Andrej Kajtaa - Glencoe, O., 14. marca. Cenjeni sodrug urednik! Čedalje jasneje se vidi, ds živimo v času gospodarske anarhije. Kdor nima kapital, ta ima na niti celo vrsto življenskih bitij; od njega je odvisno vse, delo in jelo; obleka in duševna hrana. Brezpo-sest no maso, prolebarce se inreva-ri kakor slab bučar govedino, kadar jo kolje. Tukaj nas je mnogo brez dela, dasi sta v tem kraju dva premo-gokopa. Eden se imenuje Delora Mine, drugi pa (jlen Mine. Sedaj stoje obe. Vzrok, da kompanija neče pričeti z delom je največ ta, ker se hoče znebiti nekaterih delavcev, kateri ji ne vgajajo. Res je sicer, da smo delavci tod močni v uniji, toda vsak mora spoznati, da samo gospodarska unija še ne zadostuje, treba je tudi ob volitvah oddati pravi glas. Do zdaj se je žal, na glasovnieo vse premico polagala važnost. Mnogi unijski voditelji so ob volitvah glasovali za kapitalistične kandidate, republikance in demokrate. Istotako tudi drugi delavci. Tako so se po eni strani resno borili proti kapitalizmu v Unijah, po drugi straui so se pa podali po o-tročje pri glasovnici za čaŠO pive kapitalistom. To se je, in se še v veliki meri prakticira med ameriškem delavstvom. Zato pa menim, da beseda "skeb" danes ne more več pomeniti samo tedaj, če je kdo stavkokaz v gospodarskem boju, marveč da je treba smatrati delavca, ki glasuje na volilni dan za kapitalističnega^kandida-ta, istotako "skebom". Političen skeb se pravzaprav nič ne loči od gospodarskega. ( H koncu tega dopisa naj omenim, da bo dne 16. aprila govpril v Belaire. O. sodr. W. D. Haywood iz Colorade. Govoril bo v Columbia Theatre ob 2. uri popoldne in sicer o vzrokih današnjih gospodarskih kriz. Kdor se je količkaj zanimal za delavsko gibanje v Ameriki, ta brezdvomno pozna Havwooda izza dogodkov v Coloradi in Idahi. Havwooda so povabili sodrugi iz Bellaire. Želeti bi bilo. da se tega predavanja udeleže tudi slovenski delavci v kar največjemu številu. Math Tušek. naseli v darnost. naselbine delavska soli- Poročeva-lee. šla takoj na delo. TrnovČeveinu i li, da sta polieaja odvedla Zaver Pavletu je ukazal zasesti zadnji tnika v zapor, zato tudi zasmeh Dopisi. Chisholm, Minn. Cenjeno uredništvo:— , D«dm> se se spominjam besed našega vaškega fajmoštra,' ki so rekli, da je delavsko Časopisje pregrešno. Zakaj je pregrešno, niso fajmošter nikdar razložili, in jaz mislim, da tudi sami niso znali, kaj govore. Taeih fajmoštrov je še.danes dovolj po svetu, vendar menda ne več tnliko, kolikor jih je bilo nekdaj. Časi se pač spreminjajo. Socialistično časopisje je prodrlo malone povsod. Delavci po vsem svetu so že začeli spoznavati, da kdor ne čita socialističnih listov in se ne zaveda svojega razreda, jc podoben slepemu konju, ki gara za gospodarja, ne d >A JUGOSL SOCIALISTIČNE ZVEZE. Z* glasovanje. Vaied sklopa Gl. odbora Jugosl. ittfne Zveze, na seji dne 5. t. 1. se daje krajevnim klu sledeči predlog kot dodatek 5. prani Jutfoal. SoeiaJi-Zveze na glasovanje. ' • V slučaju izpraznjenih mest odboru imajo narodni osred odbori v sporazumu s tajni-spopolniti prostor s novim ttiVom '' ta predlog naj se glasuje na ji seji krajevnih klubov z ali NE in naj se sklepe o gla-ju pošlje na gl. tajnika. Odbor Jugosl. Soc. Zveze. Za čikaške skupine. Glavni odbor J. S. Z. je na isti razpravljal tudi o proalavi 1. jnika. Sprejel se je predlog, Čikaške skupine, slovenske, hr take in srbske, prirede skupno « majni&ko veselico, • k&tere i dobiček je imel iti v tiskov-ai fond ju gosi. socialističnega ča- iopiH.1 Ker pa tozadevni odbor, ki je 1 preskrbeti prostor, kje naj se veselica vršila, ni bil v sta-i dobiti istega, je gl. odbor to mero opustil in naložil osred-pni narodnim odborom skrb, da tirajo za priredbo velikega avnega shoda, ki se bo vršil v Ijo dopoldne dne 3(). aprila Narodni dvorani, vogal Centre ve. in 18. ceste, Chicago, kjer odo nastopili razni jugoslovana-pgovomiki in razpravljali o po-SDu 1. majnika. Čikaške sodruge opozarjamo iS ta važen sklep in jih pozivlje-ao, da se tega javnega shoda udeleže do zadnjega moža! Osrednji odbor Jugosl. Soc. Zveze za slov. odsek. J(J006L. 80C. KLUB &T. 4. V LA SALLE, ILL, POSTAVIL KANDIDATA ZA SPOMLADANSKE VOLITVE. Jugosl. soc. klub št. 4. v La Sal-le, 111., je postavil letos prvič svojega kandidata v volilno kampanjo v tem mestu. Nominiran je bil sodr. Val. Po-tisek, ki bo kandidat v 3. wardi. Dosedaj še ni bilo Socialističnega kandidata v La Salle. Ker v La Salle ni druge soc. organizacije nego Jugoslovanske (slovenske), jje naravno, da ni mogel dobiti nominacije drugi negt> eden našrh sodriigov. ob 4. uri popoldne na We*t Mine ral kakor je zadnja «eja sklenila in druge seje se vrne vsak pon delek zvečer ofi 7. uri v zgoraj omenjenih prostorih. i'pati je, da se t ml i v napn>„ udeležujete aej polnoštevilno kot do sedaj, in če je mogoče še bol, in upati je tudi, da vsak Man pri pelje enega ali fte več novih s ae boj na sejo v novo I>vorano. Naprej za socializem. S socialističnim pozdravom Pongrac Jursehe, tajnik. Ogleeby, JU. Jugosl. socialistični klub, št. 39 priredi na velikonočni pondelje veliko veselico v prid klubove blagajne. Vsi tukajšni in v okrožju živeči slovenski delavci se najuljudne je vabijo, da. se te veselice ude leže v mnogobrojnem številu. Prostor se naznani v prihodnji številki "Proletarca" Odbor. Woukegan, m Cenjeno uredništvo! Dasi že štiri leta čitain 4iPro letarca", vendar še nisem bila primorana posluževati «e lista. Tu v Waukeganu se je začelo precej gibati tudi meti ženstvom Povsod se kaže napredek. Samo ena stvar je, ki se mi ne dopade ta je, ker se vse preveč gleda na to, kaj bodo rekli gspud." Naše sokolsko društvo prav do bro napreduje, to pa čikaškemu Sojarju ni všeč in je moral spod takniti ob nas s s svojim dolgim nosom. Sojarček naj naj le svoje ovči ce kom and i ra, nas naj pa pusti pri miru, ker je vseeno, če ka reče, ali ne, ker ae na njegove be sde sploh ne bomo ozirale, kako se bomo oblačile. Vsekakor se Tončku zeha po ti stih časih, kakor pravi pesem: Včasih je lužno blo, zdaj pa ni več tako . . No pa tudi več ne bo, čimbol, bo brusil sv»j jeziček, tembol. se bo ve poštrekale." Konečno pozdravljam vse čla ne S. N. P. J. in kličem krepk nazdar in naprej! Annie Mahnič. DELAVSTVO PROTESTIRA Delavstvo govori. Nečuven in samolastni korak predsednika Tafta v sklicanju vojske na meksikansko mejo svrho pot lačen ja meksikanske revolucije na komando denarnih ro kovnjačev z Wall streeta, je na,šel ogorčen odmev iz delavskih vrst. Organizirano delavstvo širom Amerike vstaja v opravičenem protestu in najstrožje obsoja sra-Sodrug Val. Potisek, ki je ob; motni ¿¡n naÄe vlade ktera -e p0. em tajnik kluba, je poznat po go slen sodrug. Kdor ga pozna, ga (la zan,ore p()gaziti in poklati re »la in ceni kot odkritosrčnega. v..lu«M.»nnrne Ifeksikanes. Osred-suroljubnega in blagega človeka. nji ¡¡¿bor strokovnih unij v St. jSodniga Potiska poznajo zlasti ¡X)Ujsn je v četrtek v dolgi reso-vsi premogarji, ki žive na njego- lucijj 0"žiir0gai hojno gibanje in ^▼em koncu mesta, to so Nemci. pozvai Vse ondotno delavstvo k joljaki. Slovaki in Angleži in vsi pn,,,.stu Resolucija je odposlana frsvijo, da bo Tine izvoljen so- Taftn Nadalje so do sedaj posla-pBliatieen alderman v 3. wardi. n protCitlie resolueijs v Washing-\ Panto, kaj se bo /godilo na vo- ton (1,,iav(.j jdntfeni v socialističnim dan----njh skupinah v Springfieldu, Mo., f"Proletarec" in vsi čikaški ju- Newport. Ky., Lawrence, Kans., pil. sodrugi, žele šodnigu Poti- New Yorku in več drugih meatili. a sijajno zmago! ; Protest se bo nadaljeval povsod -:— dokler se ne strne v splošni vihar, jugosl. soc. kluba št. 1. ki ^ bučal Diazevim lakajem v I^Na redni mesečni seji jjigoal. Washingtonu in na Wall streetu e. kluba št. 1 v Chicagu, ki se na vršila v soboto dne 25. t. m. se Odpokličite čete z meksikanske med drugim sprejel tudi pred- mejeI Ameriško delavstvo ne ma-J, da se dovoli jugosl. soc. klu- ra da bi amerjski vojaki, prole-it . 4 v LaSalle $5.00 za poli- tarci v vojaških capah, služili za kampanjo sodr. Val. Poti- pge - čuvaje krvoloku Diazu ! Proč i, ki kandidira za aldermana. od Meksike! korak se izpostavlja tudi osta- _ jugosl. soc. klubom v posnele j Dslje se je sprejel predlog, da } «ačne iz kluba ven živa agitari Mi na nobeno stran. (Iz nebes.) Sv. Peter je stopil pred božji za organiziranje čikaške okoli- preatol ter refeneriral v audijcnci v Jnposl. socialistično Zvezo, Bogu o početku rusko - japonske ir je to mogoče. Vsi stroški se vojske. Angelji varuhi Rusov, Fi- trijejo iz kluba. nov, Francozov. Angležev in Ki Sprejme se tudi predlog, da se tajcev so stali na strani. Ko je * pridružuje resoluciji, ki jo av. Peter končal avoje poročilo, je 'ildal izvrševalni odbor «kup- padel ruski angelj na kolena, t. r socijalistične «tranke proti po- a sklenjenimi rokami prosil: "O lju vojaških čet na meksi- Bog pomagaj Rusom, pravoalav- iko mejo. nim Rusom." "Na« car te bo hva- Tajnik kluba. lil V Petersburgn in Moskvi in po ' celi Rusiji!" — "Pobii neusmil- West Mineral, Kans. 22. marca jene Ruse! ' zai4itel je finski an- ^njeno uredništvo Proletarca. ftU; v B<>** ^oj solzni i sem sodmgom kluba št. 31 se pogled- - Francoski lanja, da od sedaj naprej se sklonil h Gospodu in rnu ^etal redne «eje v«ako 1. nedeljo v desno uho Rusom stoj ns «tra- ni, sicer jiiu bomo morali J^raneo-zi pomagati/' Angleški angelj pa se je nagnil k levemu ušesu Gospodovem in žalostno zaječal: "Japonci naj zmagujejo, aicer bodo morali jim Angleži priti na pomov." — "Oba pogubi in pokončaj", poprosil je kitajski angelj. — Lahni smehljaj je preletel obličje Gospodovo. In obrnil se je Bog k «v. Petru in mu dejal: "Sveti Peter, ali slišiAf Kaj pra-vi«t Mislim! Mi na nobeno atran.' KAKO UBRANITI SE JETIKE? Dandanes ponovno čitamo članke v meščanskih listih proti jetiki, katero tudi zovemo belo kugo. Članki «o polni ljubezni do trpečega Človeštva in v njih kar mrgoli nasvetov proti< jetiki. Mi ne trdimo, ako so članki izšli iz.pod peresa, kakšnega, zdravnika, da teh člankov ni narekovala ljubezen do svojega bljižni-ka. do človeka. To je že v zdravniškem poklicu. Mogoče so posamezni med njimi, katerim je denar vse. Obče kaj takega trditi o vseh zdravnikih je pa nemogoče. Ali obče so pa zdravniki eno8tranaki. Študirali so le bolezni: kako nastajajo in kako jih je treba zdraviti. Vedo tudi, da je beda — nizke plače, slaba obleka, nezračna brlogom podobna stanovanja — najyečja provzročiteljica in povs-peševateljiea vsakovrstnih bolezni. Ali večina zdravnikov ne vi, kje je iskati vzroke za današnjo bedo in kako odstraniti bedo, ker jim vobče primanjkuje časa, da bi študirali sestav današnje človeške družbe in kapitalistični način proizvodnje. Študije za njih človekoljubni poklic spolnijo njih prosti čas. To ao vzroki, zakaj tudi zdravniki prihajajo z nasveti, proti jetiki, ki se v današnji človeški družbi ne dajo raztegniti na ljudi vseh slojev. Kaj nam nomagajo z vsemi u-godnoati opremljeni sanatorji, ko delavec nima denarja, da bi poslal svojo deco ali soprogo v sa na torij. Zračna stanovanja so pa krasna stvar. Ali kapitalisti so delavcu odmerili tako nizko plačo, da mora stanovati v taki luknji, kamor solnee ne posije nikdar. Pa še nekaj. Kapitalisti lastujejo takozva-ne stanovanjske kasarne. To so hiše, v katerih stanuje po več delavskih družin. Z' matematično natančnostjo ao proračunjeni solnčni žarki, ki prodirajo v stanovanjske kasarne. Kdor uživa solčno svitlo-bo že zjutraj, mora plačati več stanarine kot drugi. Komur solnee celi dan pošilja svoje žarke v stanovanje, mora zopet plačati več kot drugi itd. Kapitalistom nosijo profit še solčni žarki, dasi nekateri naivni ljudje menijo, da imamo do solčnih žarkov vsi je-dnake pravice. Tudi delavnice ao dandanes večinoma prava gojišča za vsakovrstne bacile. Profit sili kapitalista, da ne zgradi zračnih delavnic. Ventilacija stane denar in. to krči profit. Ker je pa profit glavno pri vsakem podjetju, morajo pa delavci delati v nezračnih in za-duhlih delavnicah, izpostavljeni sakovrstnim boleznim. Velik in dober pripomoček proti jetiki sta tudi tečna hrana in po-itek. S kom naj si delavec privošči tečne hrane, ko njegov pičlo odmerjeni zaslužek ne zadostuje niti za najpotrebnejše. Kedaj naj se delavec poeije, ko so mu počitek odmerili tudi kapitalisti? Ako nc dela, nima denarja, da bi se iranil. oblačil in stanoval. Sredstva, ki jih zdravniki priporočajo zoper jetiko, so dobra, a ne veljajo za vse ljudi v kapitalistični človeški družbi. Dandanes jih rabijo fahko le imoviti sloji, izključeni so pa proletarci — delavski sloji, ki ne laatujejo nič druzega kot delavno inoČ. , Ako hočemo priti jetiki v okora, tedaj moramo najprvo spremeniti družabni sestav in način proizvodnje. Pasti mora kapitalistična družba, odstraniti moramo kapitalistični način proizvodnje. Vst-variti moramo v človeški družbi take razmere, da bo vsakdp lahko delal v zračnih delavnicah, bival v zračnih aatnovanjib, užival tečno hrano in imel vsako leto toliko počitnic, kot jih potrebuje člo veško telo, da nadomesti po delu izčrpano moč in ljudje bodo zgu bili strah pred jetiko. Dokler bomo živeli v kapitali stični Človeški družbi, bo jetika vsako leto zahtevala obilne žrtve. Kdor hoče ozdraviti jetiko, mora ozdraviti današnjo bolno človeško družbo, zrušiti mora njene temel je, strmoglaviti njen seatav in na čin proizvodnja. Z. Sodrugi! Na* list je naie naj. močnejše orožje! Njegujmo ga! Podpirajmo in širimo ga! Agiti-rajmo, da bo "PROLETAREO" še večji in močnejši! Delavstvo brez svojega časopisja je kakor življenje brez solnca. Importiran starokrajski tobak vsake vrste za cigarete, pipe in žvečenje, lm portirane cigare in cigaret«. Vs»* pristno in po zmernih cenah/" VAC. KROUPA, 1225 W. 18th 8t. OUmco. m. Sodrugi! Priporočajte hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! L STRAUB ' URAR 1010 W. 18th St. Chicago, m voé)o Mf0(o or, tortile, proa» not in dragi h drmgotln. Uvrta> MmM vmkovrvtna popravil« v Uj stroki M tolo o i tki ObiMk« ga t POZOR! POZOR! IG. KUSLJAN GOSTILNIČAR 229-lit A vi., Milwiukti, Vit. Itn» n«|bolj« pij»«« m v.dno pripravljen >m» najooi)« p» »fe in vedno pripravljen pri Dr. W. C. Ohlendorf. M. D Zdravnik a« notranje bolaml in ranoMinik. IfHtrnvniftk« preiskav» brexpJaAno—pj* ¿ati j« le adavila, 1924-24 Bina IaUaS Ava. Chlcags. Za dne ara: Od 1 do I popol. Od 7 do 9 steber. Iavaa OkiaaM ftlteéi bolniki naj pitalo "Divji lovec". Dramatična pre Za mnogobrojna naročila se priporoča TW |¥)f MS a WMW}W/ L BRV. TRGOVINA ZA OBLEKE J t KI iMAIflfcK, 1724 S. Centre Ave., Chicago, Hl. Skladi&če čevlfev za dame, moike in otroke Domala tvrdka Izdeluje nove čevlje po meri in prevzame vsa popravljalna dela, «padajoča v čevljarsko obrt! Za obila naroČila ae priporoča al. občinstvu JOSIP JECMENJAK, lastnik 1811 So. Centre Ave.. Chlcsio. III. N AJBOLJSA KUHINJA! * Billiards, Pool Table i Jtdi »rlpri»l|m pi donita. P. Perlč, un w. is. , PrenočiSča za potnike. Odprto po dmvi in po noil. St., Chicago, lil. uos Zdravljenje mož v 5 dneh brez noža in bolečin Varicocele, Hydrocele ££)ZŠIRANJ* Ozdravim vaaeega, kdo» trpi na Variooaali, Strietari. DSk osdravim nalezljivo Matruv^anjo, iirčne nmunoiaooti nieo n bolezni tišočih ao moikife. Ta prilika jo dana tistim, ki ao iadali še velika «vo* zdravnikom ne da bi bili ozdravljeni ta moj aamsa j« p» kazati vnem, ki ao bili zdravljeni od tnoatov zdravn'ik* b re ros petno, da pooednjem la Jaz edino arodatvo, s ktoru» sdravim vapoAao. Za nevspotao idravljanjo m treba plačati_le za riaiian Ozdravim pozitivao iedodečno bolezni, pljnfna. na jetrik in ledvieah ne gleda kako atara je bolezen. Tajne molka koleni zdravim hitro, za statao in tajno, iivftene onemo«loela. «l»boet, zgnba krepoeti, napor, naetruplenje in zgnba vode. Pijača, aadr* Bronchi ti«, srčne bolezni in pljutne zdravim z mojo najnovejio metodo ... Z enake bolezni v ozadja, beli tok in drage zdravim za «talno. —ZaetrupljaoM in vae drage kotne boleai kakor prišče, tare, garje, otekiine.—Močoi tak le drage bolezni. PrelAče in avetaj« «aetonj. Govorimo alovansko. SO. CLARK ST. between Randolph aa 1 Lake Sta. Uradaje: od S are zjat do I. aro zvečer. V ne4ol>» »d 9 ure zjat d« 4 ar« ^ DR. ZINS, 41 CHICAGO ALOIS .VANA — isdelovatelj —■ sodovice, mineralne vode in raz-nib neopojnfh pijač. 1837 Bo. risk gl Tel Cansí 140Ó Jako važno vprašia|e? "Ali sem ie poslal zaostalo ročnino ns "Proletarea"! fi« nst — PROLETA KKC • . « - TU I ■ — II _ Spiesen pregled. — V dri*vi Maine ste obe zbor-niči sprejeli ustavni predlog, ki odstranjuje prohibicijo. Sedaj bo odločevalo ljudstvo o prohibiciji. V državi Maine je bila prohibici-ja 60 let v veljavi, ln najbrž bi oetala še danes, da niso fanatiki uveljavili takozvano Sturgisevo zakonsko predlogo, ki je dovolila, da je hodila četa vohunov po državi n lovila državljane, ki so vzlic zakonu pili pivo in vino. Mi smo že večkrat povedali odprto, da je prohibicija največja nezmisel. Kdor hoče odstraniti pijančevanje, mora najprvo strmoglaviti kapitalistični gospodsr-ski red. e e * — V Chicagi je 20 letni 4n golo-bradi Harry Mountford, vbil s sekiro v neki kleti 13 letnega Jožeta Burketa le radi tega, da je videl kri. Vzrok umoru je bila "zver v človeku", katero je tako fino opisal- znameniti francoski pisatelj, da je umoril dečka, ker se je v njemu rodila želja videti kri. Take človeške izrodke zamofe delavce, ki živi s svojim delom vse. • • * — Vbogi Lev Tolstoj! Ruska politične namene. In nje politični vpliv je še dane« velik, kar so dokazale simpatične izjave za eks ministra, navadnega malopridneža vlada «je odredila, da se Tolstoju v fraku Nunzio Nasia na Siciliji, postavi spomenik Aa državne tro- j Ta lopov .v ministerskem fraku ške! Tako blatijo carski hlapci je bil skozinskoz kamorist. In nje-prakrščana še po smrti, carski govi prijatelji na Siciliji so poda-hlapci, katerim je Tolstoj ob vsa- li v rešitev italijanski vladi težko ki priliki pljunil v obraz. ' politično vprašanje. Ah, da bi živel Tolstoj, ta ve- . lika krščanska duša! S sekiro bi av*wtt nn«» .... J w i OVENELI CVET. zdrobil spomenik na drobne kos- ce. Mrtev je in zato imajo carski (Manica Komanova.) birto in krvniki pogum, da ga Izkušnja nas uči, da čim lepša sramotijo. finejia je cvetlica, tem rahlo- Ali k sreči je ruska vlada, s tem čutnejša je in tem preje jo popari sramoten jem združila tudi pravo strupena slana. Zdi se mi, da je češčenje velikega krščanskega mi- P™v tako s človeškim življenjem, sleea. Konfiscirala je zadnje zvez- Koliko mladih, cvetočih, upapol-ke Tolstojevih del, izdajiteljico, n*h bitij zapade dan na dan slani ženo Tolstoja pa obtožite- radi žal- neizprosne smrti, medtem ko sta-jenja carja in ščuvanja k nepo- rikavi in bolehni ljudje pokašljiv-korščini zoper državno avtoriteto, jejo leta in leta. Zofija Adrejeyna pojde gotovo Taka cvetlica je bil mladenič rajše v "ječo, kot da bi prisostvo- Zalokarjev Ivan, katerega spomi-vala hižnjivi in hinavski slavno- nu naj veljajo naslednje vrstice, sti pri razkritju spomenika. S Ivan je bil sin posestnika in mi- ~Ali smem malo s teboj!" "Da, Ivan, prav veselilo me bo! In šla sva počasi proti moji rojstni vasi, pomenkovaje se to in ono. Razume se. da je prišla na vrsto tudi Milka. Ni mi zakrival svoje vroče ljubezni do nje, pač pa mi je tožil, da se ona vse premalo meni zanj. ' Kaj praviš," mi je dejal in uprl vame svoje modre oči, "ali me bo Čakala f" "Bodi miren, Ivan, jaz vem, da te Milka počaka. Ne bo se možila prej, ne!" "Oj, ti si teta njena, lahko govoriš dobro besedo zame pri njej. Ubogala te bo!" " Da, Ivan, vse poizkusim, le bodi brez skrbi!"/ Tako sem ga skušala potolažiti, kajti smilil se mi je zaljubjeni mladenič. Pred našo hišo sva se ločila, fte tisto zimo pa je začel Ivan bolehati. Čutil je neko bolečino v križu in utrujenost v nogah. V 4 ' NATURAL1ZACIJSKI ZAKON" se imenuje knjižica, ki je namenjena za tiste rojake, ki žele postati državljani Zed. držav. Zakoni za naseljence so čedalje bolj strogi, treba je, da si vsak nabavi tozadevno knjižico, v kteri se razlaga, kako se postane ameriški državljan. Knjižica stane 16 et. s poštnino in se jo naroči pri sodr. Fr. Petri-6u, 1830. So. Center Ave., Chicago, Di , , . , . ,, .m yl nemu soprogu, se bo v duhu zdru valvar,t, I, kapitalistu™ Jlove- m ? v„lik|,n Tolstojeln ska družba, kateri sta glavni te-1 # # melj rop in tatvina. tem da bo „vo a^ oaemde.etlet. «rja. Ko je dovn.il IjndAe Me. zaietku „e dosti zmenil toda na grofica trpela vsled sodnj.ske je v.topil takoj v oJetovo delav-; k(,r ^^ ^^ ^ preiskave, katere se carski hlap- meo ter se vrlo dobro lraM mi-1 „ k H,ravniku z,lr„ vnik * ci niso upali vprizoriti, proti nje- zarske obrti. i Že kot otrok je bil čudovito lju — Dne 19. marca so nemški socialisti sklicali stotine shodov v — Devetnajst let je sedel po nedolžnem obsojeni madžarski je natančno preiskal ter končno .... r, i . * a j• dognal, da bo treba operacije, nek m lep. Z leti pa je rasla tudi, _ . ... njegova lepota in v devetnajstem lvan sVe °Pe,™J> pogumno letu je bil toli krasen mladenič,1 *,0( ter tudl Hre6no PPe' ................................._ da ea je bilo veselje gledati. Po- *tal Vendar mu Je zdravnik stro- delavec Andrej Toth v pittsbur- stave je bil bolj šibke, a precej *abieeval, naj »f «krbno pazi, M ' A ..... X . . u ,Ski ječi. Minoli teden je zapustil velike, in ravne kot sveča. V ob- k,olezen ¿elo ™da vpliv* Nemčiji, Avstriji m Švici, na ka- »oiKkte ga je spoznalo kri-' raz je bil podoben bolj cvetočemu n« k"r Je skuiil1 *e Pri terihsa govorniki ,n govornice go-| vim ^ umora ^ ^ ^^ ^ (,eklptu kof mla(Wu Kot sne|r fih slučajih. vonli za žensko volilno pravo veiaJa K«iMieje je bil -pomilo. bela polt, rožna lica. rudeči ns4ni- ^ «o se zdravnikove slut- V Berli^ je bilo 41 shodov, y diMmrina jeio S(i(]aj jp ei, drobni zobje, vse mu je tako nje ^ prekmalu uresničile. Ivan \ si shodi so se vrsih mirno, m-1 prQst ker se -e izkazalo (ia ne. iepo pristojalo. Najlepše pa so bi- j* nekaj časa res bolje počutil, kjer ni prišlo do izgredov.. do|žen jn je nek(io ie#njegove oči. Iz njih je sijala A kmalu se mu je povrnila prej- — Stolypin, ruski ministerski predsednik je podal ostavko. Stolpvn se je naveličal voditi vladne posle, ker je duma (državni , zbor) odklonila takozvano ninor. ona nepokvarjenost, ki ja žal za- 5nja slabost. Moral se je stalno Ali kdo bi odškodoval Totha za man iščemo pri večini mladine te vle('*» ter je začel pokašljevati. prestane muke v ječi. Mar se dajo starosti. Prikupil se je vsakomur Koliko so si prizadeli skrbni take muke odškodovati z denar- na prvi pogled. starši, da bi oteli ljubljenemu sijem? Ne in tisočkrat ne! V svojem dvajsetem letu se je Iju življenje! Klicali so mu mnoge K sreči niso Totha obesili. Ako Ivan strastno zaljubil v mojo net- «dra^ike, lečili ga z vsakovrstni- zaman. Iva« je Sodrug Josip Bratkovič potuje za "Proletarca" po državi Kansas Pooblaščen je pobirati naročnino in nabirati oglase sa "Proletarca" ter ustanavljati socialistične klube. Sodrugom in čitateljem priporočamo, da mu gredo na roke. Odbor J. D. T. D. DOBRO SLUŽBO lahko dobi vsak mladenič ali gospodična na železnici ali pa pri "brezžičnem brzojavu". Odkar je osemurni delavnik postal zakon in se množe brezžične postaje, primanjkuje približno 10.000 brzojavnih vslužbencev. Začetniki dobivajo $70 do $90 mesečno. Naša šola je pod nadzorstvom višjih brzojavnih uradnikov* Vsem, ki dokončajo šolo s povoljnim vspehom, so službe osigurane. Pišite za podrobnosti šolskemu zavodu, ki vam je najbližji. National Telegraph Institute, Cincin-nati, O., Philadelphia, Pa., Memphis, Tenn., Columbia, S. C., Da-venport, Ia., Portland, Ore. ,, it oír' i um" i >'i na uucniii, nn" * »««•« r,,. .-.-», _ predlogo za zemstva. po katerih w m mrim)jahinjo Mjlko. Toda bil je probo- mi zdAvili, » n. uevei zapaamn provineij, dtobi- Unábo, kdo bi ga u bud il v y'\ v- ječ in presramežljiv, da bi jej bil in hiral. lo samoupravo. Njegov naslednik bo Kokovzov, ki je se leta 1909 | dejal.- "Hvala Bogu. da v Rusiji ni parlamenta." iN |ljenjef Nihče! takoj in naravnost razodel svojo V bolezni sem ga večkrat obi- Ako bi bil Toth milionar, bi ljuba v. Hodil je v posete k Milki- skala, za kar mi je bil zelo hva- bil lahko najel dobre advokate in nemu bratu ter» bil srečen, ako se ležen. Tolažila sem ga, kakor sem , sedeti bi mu» ne bilo treba niti jc mogel tudi z Milko nekoliko po- vedela in znala. Iz Vsega njegove. Časniki poročajo, da se je ta ure v Ker je bil pa delavec, govoriti. Milka pa je bila razumna ga govorjenja sem spoznala, d* je bil obsojen na vešala in kasne- deklica in je kmalu uganila, da trdno upa še okrevati. Ni čuda! je je moral sedeti devetnajst let Ivanovi poseti veljajo več njej Saj še onemogli starec, ki je sebi v ječi. kakor bratu. Vedela je, da jo in drugim le še v nadlego, nerad Ta dogodek nas pa tudi uči, da mladenič ljubi in obožava. In ko misli na smrt, kaj šele mladenič, nazadnjak zadnja leta poboljšal Čakajmo — bomo videli! — Iz Lisabona dohaja vest, da monarh isti delijo na Portugal- skam denar med ljudstvom, da bi je skrajni čas. da se odstrani se je nekoč vendarle ojunačil ter ki si v svoji neizkušenosti slika zanetili nezadovoljnost. smrtna kazen. Saj drugače ie ne- jej razodel, kaj čuti zanjo, je bila življenje se vse lepše kakor pa )e Posebno duhovniki se trudijo, da Stara navada je zdraviti rev-matizem, trganje po udib, neural-, gijo, zvinjenje itd. z Dr. Richter-jevim "Pain Expeller". Pravi Pain Eipeller se dobi tudi v A-meriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica in se spozna po varstveni znamki s sidrom. Pri kupovanju je treba na to paziti. âi 4i Ai ài É roseono (lunovniKi se trudno, da m0R0¿e odstraniti justíene urno- že zdavnej pripravljena na to bi za seja h mrznjo proti republi-1 k¡ 2adenejo le delavce. Mnogo Mirno mu je odgovorila: kanski vladi. Skominja jih najbrž j ljlldi s0 (!o (lanes poslali' po po polnih koncih mesa, ki so jih imeli, dokler je vladal kralj. • • — V senata države Illinois je Ejdmund Beall stavil zakonsko predlogo, ki določa za matere naslednje premije: Za otroka, ki se je rodil v dobi dveh let po poroki $100; za dvojčke $200, za trojčke $300. Za vsako nadaljno dete, ki se je rodilo zopet v dobi dveh let pa $100. Davek za ta sklad naj bi plačevali samci, ki so stari 35 let in sicer 10 dolarjev na leto. Beall ni stavil tega predloga iz ljubezni in spoštovanja do mater. Odločali so drugi motivi. Kapitalisti s ptrahom opazujejo, da vsa- dolžncm na morišče. Pošiljali jih bodo pa še v bodoče, ako ostane smrtna kazen v veljavi. Za tega-del proč s smrtno ka7nijo. "Ivan, mlad si še. Stokrat se še premisliš!" "Nikakor ne," se j«' rotil Ivan, "ti si prva in zadnja, ki jo morem ljubiti. Za drugo ni prostora v Smrtno kazen zagovarja le bar- mojem srcu!" bar! — Meksikanska vla«la izjavlja, da se hoče pogajati z vstaši. ako v resnici. ^iajraje se je pomenkoval Milki. Vkljub svoji bolezni jo je NajpripravnejSa ljubil vroee, neprestano. "Kako se ti danes zdim," me je vprašal večkrat, 'ali kaj bolje izgledam ?" "Ivan. vedno boljši se mi zdiš. Mislim, da boš kmalu zopet Čil in zdrav." "No, to*bo Milka gledala, ko bom prvič po bolezni zopet stopil pred njo!" Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK. 1*37 So. Centre a ve., Chicago, 111. f'?'f iffif ififiyr AVSTRO-AMEBIKANSKA ČRTA. "Ivan, tako govori vsak mladenič stori pa drugače." "Milka, nisem tak; kot drugi. Ljubezen, ki jo čutim zate. pone-odložijo orožje, O taki ponudbi SPm v grob." pa nočejo vstaši slišat». Mar jim In tako je Ivan še dalje zaha-kdo zameri? Le teleta so tako ne- .jftl k Milki. umna. da volijo svoje klavce Omeniti moram, da je bila Mil- Velika je gospodarjeva Ijube- Dnovi Diazeve vlade so šteti. ka sM** ljubezenskih stvari pre- do mule — ravno tako "veli-dasi mobilizacija amej-iške vojske eej hladna. Rada je sicer občevala ka" je ljubezen kapitalista do ob mehikanski meji mnogo škodi z Ivanom, toda prav tako rada je delavca. vstasem. kramljala z vsakomur, kdorkoli - Vzlic temn bodo pa naši patri- ie zahajal v hišo ter jej v družbi Ni dovolj če si samo socialist. ! otje rekli-. Mehika se ima nam za- bratovi kratil dolgu» zimske ve- moraš biti tudi aktiven, bojujoč j ko leto umrje več domačinov, kot hvaliti, da se je osvobodila, tirana (Vre- socialist. se jih rodi. Ako bi iz Evrope ne in je postala prava republika, v očetu in materi mi je tako - prihajali vsako leto delavci iska- kateri odloča ljudstvo. Mi smo z prijetno", je dejala večkrat "in Kaj pomaga delavcem, če vo-ti dela v ameriško republiko, bi osredočenjem armade ob mehi- Pa ni treba.-da hi se morale jjj0 "dobre može", ko pa mora kanski meji provzročili tak pri- VSP pomočiti." j() "dobri možje, delati po pro-' tisek, da se je Diaz odpovedal Ta njena hladnost je menda še ^ramn lopovske stranke. — Adolphus Busch, pivovarnar predsedništvu. Seveda govorili pa podnetila Ivana. Vedel je si- - ne bodo o tem, tla je naslednik ,,(?r' osrečil najlepšo in naj- Diaza vdan zagovornik Morgano- bogatejšo mladenko v župniji, ako Taft bo žel slavo, bi jej ponudil roko in sree, toda primanjkovalo delavcev. • • in milijonar v St. Louisu je svojih hčerki preskrbel kot ženina pruskega lajtenanta. Tega duševno ne prav dobro razVitega mo vih koristi. Morgan bo spravil profit, v Me- kaj «o ga brigale druge. Gorel je Nevrastenija. Neki zdravniški časopis, posvečen zdravljenju živčnih neredno- i žicelja. ki čnje na ime Eduardl*1^* bodemo pa kmalu imeli re- le za Milko, živel le za njo, ter bil vol učijo. strašno ljubosumen na vsakega, • , • • kdor se jej je količkaj skušal bli- —. V južnoitalijanskem mestu Bilo je o Vseh Svetih. Nebo je «Sschavrer, vselej izprasujejo a-meriški kapitalistični šmoki. kedar se iz Kvrope povrne v Ameriko. o njegovem "učenem mnen- Tristón: Cujakaga Pri neunten 2002. Viterbo se vrši sedaj obravnava proti 40 članom kamore (Črne ro- bilo oblačno in redke snežinke so Lajtenantček se vselej pri ta-|ke), zveze hudodelcev. To sodnij- padale na množico, ki se je prav sti, trdi. da pomira za takimi bo- Cleveland, Ohlo. leznimi v Združenih Državah petinsedemdeset tiso^ ljudi vsako leto. Vendar nahajamo prav malo|iaadn.' ljudi, ki jih smatrajo za tako resne, kakoj- nekatere manj resne bolezni. Zdravljenje je v neka- in najceuejša paro-brodna ¿rta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med'New-Yorkom, Trstom in Reko. Drsi poštni in novi parobrodi na dra vijaka: Martha Washington, Laura, Alice, Argentina in Oceania Druge nove parnike, ki bodo vozili 19 milj na uro, gradijo.—Parniki odpluje-jo iz New Yorka ob sredih ob 1 po poldan in iz Trsta ob sobotih ob 2 popoldan proti New Yorku.—Vsi parniki imajo brezžični brzojav, električno razflvetjavo in so moderno urejeni. —Hrana je domača. — Mornariji in zdravnik govorijo slovensko in hrvatsko. Za nadalne informacije, cene in vozne listke obrnite se .na naie zastopnike ali pa na: PHELPS BROS. & CO. ßen'l Agt's, 2 Washington St., ftew York. Največja trgovina . 7 iganjem, vinom in smodkhtni na debelo. Vse blago prve vrste! Dve prodajalne: JOSEPH H. MILLER et Comp., 917 Woodlaud in 6030—6032 St. Clair ave. Po navodilu lovan*. aDfl-4ki aics, tolmača m »ngl. .lov. .iov J lahka vsaki preprosti človek aagleiT ne kakor jo v mavadnein ilvIjenju rabil priuči, kar je v tej deieli .ul 1 trebno ako hoče kak boljši po*,, in ^ odvi.no iiveti. Knjiga v platno •tane samo $1.00 in je dobiti pri . V, J. KUBELJLA, 638 W. 146th St., New York. Nove JESENSKE oblel v vseh najnovejših krojih in barvah 87.50 do 825.00 ' "PRESTO" najnovejši pa tentovan ovratnik. p» krojih Kerseys, Vicunas, in Tweeds v vseh barvah za moške, dečke in otroke 86.50 do S30.00 I AWNDale ICclothing HOUSE $W Corner 26 '-"¿Central ParLA* Rudolph Layer, lastnik. ^ prva slovenska Vinarua in Gostifna v Kaliforniji, M U^i dobrm viM in inportirano pilsentk» pivo. Prodaj« vin« na talone in n« drobno. Ant Scluiabl, cor. Trumbull iti, ¡r 26. Str., CkicifS, % Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na pre pri H. SCHWAHTZ,/ 16—18 N Halsted 8t., Ohlcj Velika zaloga klobukov, čepic, vljev. perila in kovčekov. - Kdor kupi za pet dol« rje v, dobi darilo. FRANK UDOVIČ, EKSPRESMAN T643 Blue Island Avenue. CHICAGO, ILLINOIS Prevaža po^ižtvo, premog, drva in drugo Ok i a site se pri nlem Oddaljeni rojaki naj pišejo do pisnico. Angleščina C. 4254 R in Blago pošiljamo tudi izven Cleve- PiAite slovensko! Cene nizke. _s_ Potreiba točna! nik teailna zdravila. Svetujemb vam, uživati Trinerjevo ameriško kem izpraševanju napihuje kot j sko obravnavo zaaledujejo pazno kar vsula iz farne cerkve ter dr- ! p »hieajih popolnoma krivo, žaba in pripoveduje prave cvetke tudi v Ameriki, ker upajo dobiti 1« na pokopališče, da tamkaj ob < r S°, m «slabele in o- pruake lajtenantake modr^ti. In kljue za ?rno roko, ki je nekakšna ozaljSanih prrobeb po stari navadi * ° nnTnosto (,ohnM t0" njegova zadnja cvetka se *lasi: po se je že ve- „fj s0 inhko zanašate na Trinerje-s pokopa- Vo ameriško^ zdravilno grenko vi- rt^r0^ V tfaUm »' n» potipl^ -iaVtTii IT'dS. tisti (lei ameriškega ljudstva —»Garibaldi brojan po«*t m priporoča rojakom v ClrvHandu, pa potnikom Laatnik. brez učitelja? Slovensko An-r r i gleška Slovni- ca, Tolmač m Angl. Slov. Slovar staaf samo $1.00, in je dobiti pri V. J. KUBELKA, 5 38 W. US St.. New York. n. Y. / Največja zaloga slov. knjig. Pišite po cenik!' POZOR! SLOVENCU P0Z0RI SALOON s modernim keglji&en Sveše pivo v eodčkih ia butolj ia druge ramo vratne pijače ter nai •aodke. Potniki dobe čedno ¿išče u niako ceno. Postrežba točna ln taborna. Vsem Slovencem in drugim Slovi •e toplo pripuroša MARTIN POTOKAR, 1625 So Centre Ave. Chicaf» Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., ' La Salle. Ill To«i vee, pwtilai podre jone pijeèo inae priporoča rojakom aa obttan M. A. Weisskopf, M. D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 predpoldne in od 6—9 zvečer. 1842 So Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago. IIL J. Kosirnik, krojač izdeluje nove obleke, čisti, lika in popravlja. Cene zmerne. J. Kosirnik, 3708 W. 26th Tel. Lanwdale 1761. c LOUIS RAB! moderno urejen salunj RA 113 MILWAUKEE ML, KEN| T % Telefon 119».7