GDK: 907 :945.31 Gozdarstvo in varstvo okolja Ob novem programu podiplomskega študija varstva okolja na Univerzi v Ljubljani Boštjan ANKO* V začetku sedemdesetih let je eksploata- torski profil severnoameriškega gozdarstva prvič močneje trčil ob novi val ekološke ozaveščene javnosti. V taki klimi je bila beseda ))gozdarstvo« - vsaj za glasno manjšino - domala psovka in v takem trenutku je imel F. Mergen, dekan najsta- rejše ameriške gozdarske fakultete Yale of Forestry pogum ln modrost, da je ime in vsebino dela šole razširil tudi na študij okolja. Pogum predvsem v tem, da se je uprl tradicionalistom, ki so ljubosumno ču­ vali cehovsko zaprtost elitne šole in jo tudi finančno močno podpirali, modrost pa v tem, da je zaznal znamenje časov in gozd ter gozdarstvo prepričljivo povezal z oko- ljem in skrbjo zanj. To mu je uspelo. S tem, da je ohranil gozdarsko jedro vsebine in profila šole, ni izgubil naklonjenosti in pod- pore »konsevativcevcc, hkrati pa je šolo in stroko spravil v povsem novo orbito, kjer sta se srečali z množico robnih področij in dotlej neodkritih naravnih zaveznikov go- zdarstva. Poteza se je obrestovala tudi s povsem praktičnih vidikov - dotacij šoli. Naša situacija se od yalske seveda močno razlikuje, ima pa z njo skupni vsaj dve stvari: tudi pri nas je beseda ))gozdar- stvoc< postala psovka in tudi pri nas kaže, da bo rešitev ne le šole, ampak vse stroke ne v zapiranju in krčevitem ohranjanju sta- rega, ampak v širokem odprtju navzven - ne da bi pri tem žrtvovali gozdarsko bistvo in vse tisto, kar je bilo v naši tradiciji dobrega. Yalski primer je bil med prvimi, če ne celo prvi in je nakazal trend: Na lanski konfe- renci o gozdarskem šolstvu, ki so jo v * Prof. dr. B. A., dipl. inž. gozd., Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo, 61 ooo Ljubljana, Večna pot 83, Slovenija Viterbu (Italija) soorganizirali FAO, IUFRO, Svetovna banka za razvoj itn. je bila ena glavnih ugotovitev, da se vse več gozdar- skega šolstva širi (tudi v naslovih šol) na področja naravnih virov, okolja, varstva okolja, obnovljivih virov. Logika teh proce- sov v sodobnem kontekstu je neizpodbitna in o taki potezi smo navsezadnje razmišljali tudi že na Oddelku za gozdarstvo Biotehni- ške fakulete v Ljubljani. Poleg misli o dolgo- ročni (pre)orientaciji Šole k takim razmišlja- njem navajajo tudi podatki o zmanjšanem zanimanju za vpis za študij gozdarstva na vseh stopnjah. Upajmo, da gre le za prehodno krizo, ki jo je mogoče pripisati trenutni gonji proti gozdarski službi, obsež- nim in še negotovim reorganizacijskim pro- cesom v stroki in že gotovim viškom kadrov. Ob tej prehodni krizi pa gozdarstvo ne bi smelo spregledati, da se istočasno tudi pri nas vse bolj krepi področje skrbi za okolje, - ki je gozdarstvu po svojemu bistvu zelo blizu, ki je aktualno, da ne rečemo »moder- no((, in uživa velik javni ugled, - ki se profesionalizira, - ki se institucionalizira in - ki z nastajanjem Zakona o varstvu okolja dobiva pravno osnovo za svoje delo- vanje in razvoj. To je le nekaj najočitnejših značilnosti dogajanj na tem področju. Možnosti za svoje uveljavljanje na tem na novo odkritem področju so odkrile naj· različnejše stroke in na križarskem bojnem vozu se je pod geslom )•varujmo okolje« znašla tudi čudna druščina dovčerajšnjih (in še današnjih) uničevalcev in žrtev, brez· brižnežev in ignorantov, trgovcev in donki- hotov. Zato niti ne preseneča, če so mno- gim med njimi predstave o osnovnih pojmih, G. V. 6/91 317 kot npr. »ekologija", "ekosistem''• ••okolje,, ali »varstvo okolja", »varstvo narave" ali »Varstvo naravne dediščine,, nekam me- glene- s tem pa tudi cilji njihovega združe- vanja pod tem zelenim praporom. V njihovih vrstah je opazna odsotnost prvih nosilcev tovrstnega ozaveščanja pri nas. Ali je torej med njimi prostor tudi za gozdarstvo? Odgovor je vsekakor pritrdi- len . Vsaj trije razlogi govorijo za to. 1. Gozd je pomemben del okolja in nje- gova usoda je vse očitneje povezana z usodo našega okolja. 2. Misel o varovanju okolja se kot rdeča nit vleče skozi najrazličnejše vidike gozdar- stva- od osnovnih doktrin trajnosti in mno- gonamenskosti do šolstva, raziskovalnega dela, zakonodaje itn. 3. Gozdarstvo obravnava objekt svojega dela s trojnega vidika: biološkega, tehnič­ nega in družbenega- kar je v obravnavanju celotnega okolja še nedosežen cilj. Prežetost z okoljevarstveno idejo in tudi njeno praktično izvajanje bi morala zagoto- viti gozdarstvu v tej zeleni družbi ne le mesto, ampak tudi pomembno vodilno vlo- go. Žal temu ni tako: okoljevarstvene sesta- vine gozdarstva smo jemali preveč za samo po sebi umevne- premalo smo jih izpostav- ljali pred lastno stroko in javnostjo. Zato nam to pomembno prvenstvo danes odje- dajo najrazličnejši prišlek\, ki smo jih še do včeraj gledali na drugem bregu. Še en primer gozdarske neokretnosti in nespo- sobnosti, da stroka vnovči vsaj neizpod- bitna dejstva? če naj bi gozdarstvo skušalo obstoječe stanje spreminjati sebi v prid in se tudi v javnosti uveljaviti kot okoljetvorna in okolje- varstvena dejavnost, se bo to moralo doga- jati vsaj na štirih glavnih področjih, tj . v zakonodaji, šolstvu, raziskovalnemu delu in operativni organizaciji. Takih miselnih premikov v nastajajoči sektorski zakonodaji žal ni zaslediti, čeprav bi bil ravno tu prodor verjetno najlažji in najučinkovitejši. Prezaposleni z bojem za odkazovalsko kladivo spregledujemo nove možnosti razvoja, ki bi nam na koncu morda vrnile tudi kladivo ... Tudi naši odzivi na nastajajoči Zakon o varstvu okolja so bili mlačni. Z zakonodajnimi opredelitvami je nepo- 318 G. V. 6/91 sredno povezana tudi zaenkrat sicer še negotova operativna organizacija stroke, ki še naprej predvideva, da bomo preganjali le drobne tatove, nemočni pa ostajali pred tistimi, ki nam uničujejo tisoče hektarov gozda. Kaj se bo zgodilo z gozdnim prosto- rom in gozdom samim (p)ostaja skrb in domena drugih. Ali bomo res dopustili iz- gubo svoje strokovne suverenosti v gozdu samem? Podobno se nam ne piše nič dobrega na raziskovalnem področju , če ne bomo uspeli javnosti prikazati gozda kot pomembne se- stavine okolja in gozdarstva kot (potencial- no) pomembne okoljevarstvene dejavnosti. Dosedanji, mnogokrat do ohlapnosti uho- jeni načini financiranja raziskovalnega dela minevajo, v novih bo okoljevarstvena nota brez dvoma deležna večjega posluha, če­ prav bo konkurenca med predlaganimi razi- skovalnimi projekti gotovo večja, kot je bila doslej . V nadaljevanju navajam nekaj misli o možni vlogi in prispevku gozdarskega uni- verzitetnega šolstva k močnejši uveljavitvi gozdarstva na okoljevarstvenem področju. To področje je v tem smislu posebej po- membno: - ker lahko predvsem dolgoročno vpliva na miselne premike na vseh področjih stro- ke, - ker je na njem mogoča velika mera strokovne avtonomnosti, - ker ne bi smelo biti (vsaj neposredno) obremenjeno od trenutnih stanj, - ker gozdarstvo vodi v stike z drugimi disciplinami, kar lahko pomeni le oboje- stransko korist. Brez pretirane samohvale je mogoče re- či, da vsaj na obeh slovenskih univerzah ni študijskega področja, ki bi bilo bolj okolje- varstveno naravnano kot je prav gozdar- stvo. Resnične prežetosti z okoljevarstveno mislijo ne more zagotoviti le nekaj predme- tov, ki jih predavajo izposojen\ profesorji. Vpletenost te misli v vsako področje go- zdarske stroke ne prihaja iz nekega mod- nega navdušenja, ampak le iz strokovne filozofije, ki se je preverjala v stoletni tradi- ciji. Gozdarstvo se zaveda, da so tudi na tem področju razlike med teorijo in prakso, ki pa zvečine niso nastale iz subjektivnih sla- bosti, ampak prej iz dejstva, da je bila stroki (ne brez nJene lastne krivde) v preteklosti vsiljena vloga dobavitelja (lesne) surovine, kJ je povrh morala poslovati še po ekonom- skih načelih, hkrati pa solidno podpirati marsikatero proizvodno verigo. Gotovo v pogledu varstva okolja ni vse idealno tudi v naših študijskih programih, ki pa jih mirne duše lahko postavimo ob bok kateri koli gozdarski fakulteti. Poleg tega jih stalno bogatimo in dooblikujemo. Najboljši dokaz gozdarske okoljetvorne naravnanosti pri nas pa so prav naši gozdovi- njihova ohranjenost (kolikor je bila odvisna od nas) in v njih opravljeno strokovno delo, ki nam ga niti v teh časih ne more odrekati nihče. Ko je torej novembra 1990 tedanji Repu- bliški sekretariat za varstvo okolja in ureja- nje prostora dal pobudo za oblikovanje (novih) študijskih programov s področja varstva okolja na obeh slovenskih univer- zah, je bil Oddelek za gozdarstvo na Bioteh- niški fakulteti prvi in edini, ki je v predvide- nem roku tak program tudi pripravil. Pri oblikovanju. programa smo izhajali iz na- slednjih predpostavk: 1. Varstvo okolja ni nikakršna samo- stojna naddisciplina, ampak je lahko le integralni del sleherne človekove dejavno- sti, ki (ne)posredno vpliva na okolje. Zato je tudi študij varstva okolja lahko le logična nadgradnja dodiplomskega izobraževanja in ga je ob vsej kompleksnosti področja mogoče izvajati le v podiplomski obliki. 2. Na Univerzi v Ljubljani posebnega študija s tega področja doslej nismo imeli. Delna, a ne povsem ustrezna izjema sta močno enodisciplinarno orientirani magistr- ski študij >>Pokrajinska ekologija in varstvo geografskega okolja« na Geografiji in pred- met ))Ekologija in varstvo okolja•< v izbirni smeri »Sistematika in ekologija« v pro- gramu magistrskega študija biologije. Z or- ganiziranim študijem varstva okolja torej zaostajamo za univerzami v razvitem svetu za 1 0-15 let in zato lahko uporabljamo njihove izkušnje, ki pa niso nujno v celoti prenosljive v naše družbeno in naravno okolje. 3. Na področju varstva okolja močno zaostajamo tudi v vseh drugih pogledih. Temu je predvsem kriva zgrešena polprete- kla razvojna naravnanost Slovenije. Zato nimamo opredeljenih potreb po kadrih s tega področja, niti nam ni jasno, kakšnih strokovnih profilov naj bi ti strokovnjaki bili. V takem položaju naj bi bil poudarek na širini izobrazbe. 4. Podiplomski študij bi moral biti razvit v naslednjih oblikah: - študij specializacije, - študij magisterija, - študij doktorata, postdoktorski študij, - svobodnejše oblike študija za strokov- njake - praktike. 5. Določene ozko specializirane profile na tem področju bi bilo verjetno racional- neje šolati v tujini. Prvi program, ki smo ga na Oddelku za gozdarstvo izoblikovali na teh izhodiščih, je bil zasnovan zelo široko. Namenjen je bil diplomantom katerega koli visokošolskega študija in naj bi obsegal poleg sklopa (treh) predmetov, ki naj bi bil predvidoma obve- zen, še: biološki sklop (devetih) predmetov, - družboslovni sklop (dvanajstih) pred- metov, - tehnološki sklop (devetih) predmetov in - varstveno-aplikativni sklop (osmih) predmetov. Izbor predmetov iz slednjih štirih sklopov naj bi bil v določenem obsegu in ob mentor- jevem svetovanju svoboden - skladno s kandidatovo predizobrazbo in predvidenim področjem dela. Ob čudnem spletu okoliš- čin, ki so simptomatične za stanje stvari pri nas na?ploh, ta predlog ni bil ustrezno obravnavan ne na fakultetni, ne na univer- zitetni ravni. Posebej na ravni biotehnike je bilo naravnost boleče spoznanje, kako malo (ali nič) skupnega imajo posamezni oddelki, ki predstavljajo posamezne discipline. Ne združi nas niti skrb za skupno okolje, na čigar sestavinah so naše dejavnosti v mar- sičem zasnovane. Že lanskega decembra je delovna skupi- na, ki jo je imenovala Univerza, izdelala program, oziroma konceptualni okvir za organizacijo izobraževanja iz varstva oko- lja, ki je- čeprav morda ne najbolj posrečen - po številnih usklajevalnih sestankih obve- ljal in ga je 17. junija 1991 sprejel tudi G, V. 6/91 319 znanstveno-pedagoški svet Univerze v Ljubljani . Program izhaja iz predpostavke, da sta glavna problema, ki ogrožata naše okolje, urbanizacija in onesnaževanje in da je re- šitve iskati v sorazmerno ozko usmerjenih specializacijah. Predložen program obsega 450 ur (z diplomsko - magistrsko nalogo vred), kar je v primerjavi s siceršnjim obse@om ma- gistrskega študija pri nas, še bolj pa v tujini, malo. Vpis se vodi na Univerzi, ki podeljuje tudi diplome (torej diplom ne podeljujejo fakultete). Program obsega: 1. Blok predmetov skupnih osnov: - Filozofija in sociologija okolja - Ekologija - Ekonomika okolja - Pravo okolja - Osnove medicinske ekologije - Globalni učinki onesnaževanja. 2. Devet tematskih sklopov, ki so jih za svoja področja predložile posamezne fakul- tete oziroma oddelki (vsak sklop vsebuje 6-12 predmetov, ob vsakem sklopu nava- jamo tudi ime koordinatorja in visokošolske ustanove. - Kemija okolja in tehnologija (prof. dr. J. Marsel, FNT) - Varstvo voda (prof. dr. M. Rismal, FAGG) - Urbanistično prostorsko načrtovanje (prof. dr. A. Pogačnik, FAGG) - Zdravstveno varstvo delovnega in živ- ljenjskega okolja (prof. dr. S. Modic, Medi- cinska fakulteta) - Higiena prehrane (ev. prof. dr. M. Mi- lohnoja, Veterinarska fakulteta) - Naravni ekosistemi (prof. dr. 8. Anka, BF- Oddelek za gozdarstvo) - Varstvo tal (prof. dr. Lobnik, BF - Oddelek za agronomijo) - Ekološko prijazne tehnologije (prof. dr. P. Novak, Fakulteta za strojništvo) - Sociologija okolja (prof. dr. A. Kirn, FSPN) 3. Individualni predlogi predmetov ali ci- klusov, npr.: - Ekologija in upravljanje populacij div- ja di Ekološki dejavniki in zdravje divjadi - Varstvena tehnika 320 G. V. 6/91 - Varstvo pred hrupom - Delovno okolje kot sestavina okolja. Vsak kandidat naj bi sporazumno z men- torjem vpisal po štiri predmete iz skupnih osnov v skupnem obsegu 80 ur, pet pred- metov izbranega tematskega sklopa v skupnem obsegu 150-160 ur, in tri izbirne predmete v skupnem obsegu 60-70 ur. Približno 150 ur je torej predvidenih za diplomsko delo. Upajmo torej, da smo dobili program podiplomskega študija varstva okolja tudi na ljubljanski univerzi. Marsikaj bi mu bilo mogoče očitati- predvsem, da je v njegovi zgradbi prvotno problemsko orientacijo (varstvo voda, tal, zraka, ravnanje z odpad- ki, varstvo pred hrupom) zamenjala orienti- ranost po izvajalcih, ki so v razpravah bolj ali manj odkrito in agresivno branili svoje domene in splošni status quo. Resna opomba velja tudi neprimerljivo majhnemu fondu ur, ki ga študij obsega; vendar bi lahko rekli, da je v tem trenutku najpomembnejše, da tak študij imamo in da moramo vsi, ki nas usoda našega okolja resnično skrbi, skušati pošteno poprijeti, da bo študij zaživel- pa naj ga obrusi praksa. Za gozdarstvo je najpomembneje, da se kljub v začetku večjim ambicijam v pro- gramu vendarle pojavlja s tematskim skle- pom »Naravni ekosistemi«. Ta sklop ob- sega osem predmetov, pri katerih bodo poleg navedenih izvajalcev zvečine sodelo- vali še drugi sodelavci: - Krajinska ekologija (B. Anka) - Gospodarjenje s povirji in svetom nad gornjo gozdno mejo (B. An ko) - Nega naravnih ekosistemov (D. Mlin- šek) - Načrtovanje v naravnih ekosistemih (F. Gašperšič) - Ohranitev biološke pestrosti v gozdna- tem okolju (S. Horvat-Marolt) - Interpretacija ekoloških podatkov (M. Kotar) - Naravnemu okolju prilagojene tehnolo- gije (M. Lipoglavšek) - Vrednotenje obnovljivih naravnih virov (1. Winkler) - Prostorsko-ekološki monitoring in za- snova krajinskih informacijskih sistemov (M . Hočevar). Kot kažejo že sami naslovi predmetov, ta program nikakor ne posega v siceršnji specialistični ali magistrski študij gozdar- stva, pač pa celotni gozdarski podiplomski študij pomembno zaokroža, univerzalno ve- ljavnost sodobne gozdarske teorije in prakse obravnavanja obnovljivega narav- nega vira širi na (formalno) nova področja in našo gozdarsko doktrino sooča z drugimi dejavnostmi na izobraževalnem, razisko- valnem in operativnem nivoju. Zaradi svoje univerzalnosti naj bi bil namenjen ne. le gozdarjem, ampak vsem visokošolskim di- plomantom, ki bi se pose(?ej želeli posvetiti delu z obnovljivimi naravnimi viri. To bi pač vodilo k večji afirmaqjji gozdarstva. Ne bi pa smeli pre-zreti možnosti, ki jih novi pro- gram študija odpira zlasti perspektivnim gozdarskim strokovnjakom, ki bi bili priprav- ljeni podati se na to novo, dinamično in izzivov polno delovno področje. Kot stroka in kot·posamezniki bi morali biti zainteresirani, da se čimprej uveljavimo na področju varstva okolja. Tu ne gre morda za reševanje trenutnih kadrovskih ali stro- kovno-perspektivnih zadreg posameznikov, ampak predvsem za pomemben korak v iskanju nove identitete gozdarstva kot so- dobne okoljetvorne in okoljevarstvene disci- pline. študij varstva okolja naj bi bii razpisan že to jesen. Kljub splošno neugodnim raz- meram - ali pa prav zato - ostaja dovolj časa za razmislek, pogovore in za odloči­ tve. Upati je, da se bo ·stroka izkazala dorasla ·novemu izzivu in na novi študij usmerila vsaj nekaj najboljših mladih stro- kovnjakov. O gospodarjenju z gozdovi v slovenski literaturi Danes pravijo, da )>velike teorije pri go- spodarjenju z gozdovi pač ne potrebuje- mo((, da je družbena lastnina ovira pri razvoju in da gozdarska stroka pravzaprav kmetu ni potrebna, saj je navezanost na zemljo zadostna. Ko se bodo razmere zakonsko uredile {tako ali drugače), si bo moral slovenski gozdar najti znova samozaupanje, ki je (tudi) potrebno pri uspešnem delu z go- zdom. Morda ga bo del našel tudi v sloven- ski literarni klasiki, Levstikovem Popotova- nju iz Litije do čateža (Mladinska knjiga, 1978, str. 43), kjer že na tretji strani piše o takratnem stanju gozdov naslednje: )) ... Saj se precej pozna, da ni kmetova, ker je gosta in lepa. Kmetu ne dela nobena stvar tolikega nepokoja, kakor lep, zaroden les. Nima prej miru, da ga izpridi; zato je pa dandanes povsod že tako malo drv. Prejšnje čase je bila marsikje dana pravica na grajskem sekati za domačno potrebo; tudi lastne gozde so imeli. Ali kako se je ravnalo! Pove nil je, potlej pa pustil, naj segnije na mestu, če se mu je le zdelo, da klada ne pojde rada na dvoje. Še celo, kadar je šel zelenje obirat, ako je naletel na dolgo bukev omladnih veL kaj je storil, če ni mogel ali hotel nanjo? Da le ni bila predebela, posekal jo je zavoljo koša mla- dik. Videl sem nekdaj Laha, ki je bil zalezel visoko na okleščeni lepi smreki vranje gne- zdo. Ker ni mogel do njega, hotel je po vsi sili drevo izpodrobiti. Ravno tako grdo se je pri nas delalo. Dejali so: )) Drv ne bo nikoli pomanjkanja. Pa že zdaj mora na kupilu kuhati in greti se skoraj vsa spodnja dolenj- ska stran. Pa kaj šele bo? ... « Upam, da zaradi takšnega pisanja Frana Levstika ne bodo razglasili za socialrealista, in ga izrinili iz slovenske literarne zgodovi- ne. V zagovor mu lahko štejemo, da je bil odstavek napisan mnogo pred danes nepri- ljubljenim obdobjem ... Edo Kozorog G. V. 6/91 321