Hrast in vrba v zvezi s poljskimi sadeži pomaga gojzdom na višo stopnjo.
Poskuševal sem na več golin, potem ko sem jih že enkrat precej obdelal in nekoliko let kakor njive rabil, prvo leto ovsa sejati, pa na nektere krompirja vsaditi, da bi travo popolnoma zatrl. Ko mi je to obveljalo, sem podoral že pozno v jeseni ali pa zgodaj spomladi po 5 —7 palcov globoko vrbo vi h šib in sicer na to vižo:
Pokladal sem šibe podolgoma v brazdo; na tisto stran, kjer se ima povleči, se nekoliko vtaknejo, da jih konji tako lahko ne spodrijejo. Vrbove špice se morajo na tisti strani, kodar drevo reže, na pošev pokladati, da jih zemlja, ko drevo okrog pride, tako zasuje, da se le špice iz zemlje vidijo. — Pri tem delu se pa ni treba pretežavno vesti, ker mladike, če pridejo le po 2 do 3 palce pod zemljo, začno korenike poganjati. Vrbovje se vselej dobro obnaša, ker šibe korenine poganjajo, kolikor jih je s prstjo zasutih, in poženejo v prvem letu že po 3 do 5 čevljev dolge mladike. Za to vrbovo rejo rabim najslabše šibinice, ktere se po navadi za kurjavo poberajo, in so po 2 ali 3 letne mladike, in če ni drugači, so za posadbo tudi po enem letu stare šibinice dobre. Šest delavcov more, če se vsakemu en kos zemlje prepusti, zmiraj toliko vrbovih mladik v brazdo vložiti, kolikor je sveta za zasadbo preoranega. Tiste šibe, ki preveč iz zemlje   molijo ,   delavci  porujejo   in   globokeje   posadijo;
List 21
164
tiste pa, ki pod zemljo trdo leže, čeravno jako iz brazde mole, se nekoliko prirežejo, kar se tudi lahko stori, če He z eno nogo" ha mladiko stopi, in to, kar je je preveč, odreže.
Če je kraj na to vižo pripravljen, ga drugo spomlad z želodom obsejern, za posetev 1 orala ali 1600D sežnjev jemljem po 10 vaganov želoda; potem dam z želodom ob-sejani kraj s kakim težkim valjarjem povleči, tisti želod pa, ki po vrhu ostane, otroci v zemljo potlačijo. Na to vižo sem si kaj lepo obsetev napravil. Vrbovje sem pa le zato nasadil, da je varovalo, da ni trava hrastičja prerastla; vrbovje je travo popolnoma zadušilo, in ni mi bilo obilo stroškov prizadjalo.
V drugem ali tretjem letu režem mladike, iz kterih dam jerbase in druge pletenice plesti, in to delo toliko časa vsako leto ponavljam, dokler jih hrastičje popolnoma ne zamori, kar se že v 8 ali 9 letih zgodi. Tako sem si zaredil lepih in čvrstih hrastičev od leta 1842, ki so eden k dru-zemu po 28 čevljev visoki.
Po novejših skušnjah jemljem sedaj za posetev enega orala le po 4 vagane želoda, ker hrastje vrbe prenaglo zaduši; do 12. leta sem — kakor je cena vrb — iz enega orala 60 gold. skupil; od 12. leta dalje se vrbje od leta do leta slabeje obnaša , kakor bolj hrastiči rastejo in se po širjavi razprostirajo.
Najboljšo hrastovino, ki mi ni veliko stroškov priza-djala, sem si pa tako-le napravil: Kraje, ktere sem mislil z želodom obsejati, sem prepustil delavcom, da naj jih, kadar je moč, v jeseni in pozimi prekopljejo. Spomladi se je na tako obdelane kraje lan posejal, ki se na tacih krajih vselej dobro ponaša. Brž ko se lan zagrebe, se v napravljene grabničke želod po 4 čevlje zrno od zrna posadi , in potem takem pride na 2 čevlja dvoje zrn eno od druzega po palcu globoko v zemljo, ko se lan poruje, ostane želod brez vse overe pri miru. Zdaj morajo delavci sad opleti in zemljo prekopati. V drugem in tretjem letu dam zemljo med hrastiči zopet prekopati in s krompirjem, fižolom, repo, zeljem itd. obsaditi. Za ta pridelek, ki jim ga vselej brez plačila prepustim, druzega ne tirjam, kakor da mi hrastiče  čiste drže.
Na to vižo nimam pri obdelovanji nobenih stroškov, tem bolj pa kaj lepo hrastovino, v kteri je po tri leta staro mladje že po 5 čevljev visoko in po palcu debelo; ob enem sem že nekoliko let blizo 180 družinam največo dobroto skazoval. So mi pa tudi posebno hvaležne, in mi hvaležnost svojo s tem skazujejo, da se skušajo, kdo lepšo hrastovino obdela in kviško spravi, in tako zboljšam eno pleho za drugo v gojzdu.                                  Iz ^Neue Erfind."