Katolišk cerkven list. KDanica izhaja 1.. 10 in 20. dne ve«ciga mesen na celi poli, in velja po pošti za celo leto 3 gld.. za pol leia 1 gld. dO kr.. v tiskarnici sprejemana na leto 2 gld. 60 kr. in na pol leta 1 gld 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik, izide Danica dan poprej. TXVII. V Ljubljani 10. grudna 1864. t 35. ličili Marija. Devica rajsko - mila . Prelepi vertič Ti. V katerem brez števila Prežlahtnih rož stoji. Ta vertič ljube/njivo Je Bog zagradil bil. In blagre milostljivo Mu vsikdar je delil. Vertnarji so mu bili Vebeški angeli. So zvesto ga gojili. Mu cvet namakali. V njem žlahtnih rožic brala Ni roka grešnika, ker lepo varovala (ia moč je iz neba. Izvolil k svoji časti Je Božji Sin si vert. Zato ostal pošasti Peklenski je zapert. 1». S. Vezilni šopek , spleten v čast sv. Frančiška k s a v er i j a n a. (Časti se ta slavni indijanski apostelj kot patron v farni c erkvi v Gornjem gradu na Stajarskem; na kranjskem pa v podružnicah: železniške: št. ruperške; kočevsko - mestne; ribenške; cir-kniške; planinske: (Iraške tare; kakor tudi v kapelah prečenske. podzemeljske, kočevsko-roške in nemško-loške fare.) V cerkev smo Tvojo se dansi mi zbrali. Sveti Frančišek . oj slavni svetnik ! Da bi Ti serčno hvaležnost skazali, Ker si v nebenih naš zvest' pomočnik. Zdavnej ne epredniki naši častili Tebe v li cerkvi so voeto. zvesto; V mnogih težavah tolažbo dobili . Marskaki čudež poterdi nam to. Po njih izgledu se tud mi zberemo Večkrat v letu pred Tvoj »vet altar, Sprejmi češenje. ki Ti ga dajemo. Prošenj tud naših ne z verz i nikar ! — Mnogi so v stiskah, boleznih zdihvali, Dušo njih krila pregehe je noč; Ko so pa k Tebi. svetnik! pribezali, Sprosil pri Bogu si Ti jim pomoč. — Kmetic rad milo se v Tebe ozira, Ako mu ljuba živinca zboli. Upanje prošnje njegove podpira, Kadar pred Tvojim altarjem kleči. Kadar kolj bomo Te tukaj častili, Sveti Frančišek, glej doli na nas; Kadar pa v sili Te kaj poprosili. Slušaj, oj Blušaj ponižni naš glas ! — Sej že na zemlji Ti dano je bilo, Stiskane s čudeži rešit' nadlog: - V raju zdaj prosi, oj prosi premilo, Slednjega zlega da reši nas Bog! — Rodoljub Podratiiovn fc< Novo leto. Zložil rajni bogoslovec Mate ra /,<#?ric Spet se 'eto je vtopilo, V večnosti strašno morje; Več ne bo se nam vernilo. Pota več nazaj n«* ve. Z njim minule ure so sladke. Mnogim tekle grenke so »nI««-. Dela šc ostanejo. Šle so k Bogu pred sodbe. I.eto prešlo glasno pravi. Da na zemlji mine vse . Da v nebeški le višavi Stanovitnost večna je. V raju rmjki n;«-i se žive. Smerti. žalosti ne Soje' Gor smo tudi mi dom*. \ hiši večnega Boga. Spet smo let" nastopili. Hodit' hočemo v nebo. Tam nas čaka Jezu* mili. Nas sprejel \ naročje bo. On podpiral nase bo muci. Tam obrisal solzne nam oo; Upno pojdimo naprej. Da odpre se svet' nam raj. Nam življenja dan šr sije . Hvalo pojmo vsi Bogii Pred ko solne« se nam skrij«. laimo za raj sadii. Kaj pomaga svetna nam sladko.! Če »ledi ji večna tam bridkost '* I.e kdor prav bojuje . Temu se nebo odprr. Mtozice, ki fe r*aka cekina vrat Pisma ranjcega prečastitega P Felicijana R a n t a I. Moj preljubi France! De imaš Ti do jaslic tako veliko veselje, ne le Tebe. ampak tudi mene močno veseli; pa še bolj mene veseli to božje Dete JEZUS . ktero v jaslicah zraven Marije, sv. Jožefa ino nedolžnih pastirčkov ua slamici leži. nad njim •) Ii prijatelske roke smo dobili nekaj prav lepih pisem tega verleg. frančiškana, provincijala itd . kteri je i-avolj živih im krepkih pridig. Ijudoljubnega obnašanja in pobožnega življenja •»e zmiraj v prav blagem spomin« v Ljubljani. Preprič««i smo. da bomo s njimi mnogim vstregli. zlasti ker so tako aičso i« i« pod učljivo pisane i« ravno čas« primerae. T«di je E« tinti ca* kaj dobra slovesni«« v njh. Ce im« kdo morebiti ne kaj enacega. naj bi nam blagovolil izročiti »a rasglašeaje. 4« dobre drobtine ne poginejo Vred pa nebeški angelci pojejo: ..Gloria in czcelsis Deo, et in terra pax hominibus botiae voluntatis. To se pravi: ,,Čast Bogu na visokem, ino mir ljudem na zemlji, kteri so dobre volje/' Le prav dobro premisli iuo si k sercu vzemi, de JEZUS v jaslih je Bog ino človek, — tedaj on vse vidi ino vse ve prctečeno, pričujoče ino prihodnje, on celo ve tudi naše skrite misli, zato ker je vsegavedoč. Pomisli tedaj, moj France! de Bog Te vidi doma; — v cerkvi; — na bregu; — tudi na potu. kadar greš v cerkev, ali pa iz cerkve: — na breg: — ali pa z brega; — domu ali pa z doma: — ou Te tudi vidi, kadar si na polju; — v logu; — celo v temni noči Te vitli; — kar Ti delaš ali počneš, vse on ve. Kako icdaj on hoče. de sc Ti je v cerkvi obnašati? — Ker te on tam vidi: kaj boš tedaj tam storil? — kaj doma? - kaj na bregu? — kaj na polju? — kaj v logu? — kaj po dnevi0 — kaj po noči? — — Pomisli, moj Fiance ! de ta Tvoj JEZUS, kteri v jaslih Ježi. je tudi /.a na-c grthe med dvema razbojnikoma umeri na križu. Poglej tedaj, moj jri~enrii France, kako gerd je vender greh v Božjih očeh! Kako gerd se mora tedaj tudi Tebi greh vidili. kako ukm-ih« ^a moraš studiti, kako skerbno se ga varni ali. kei JEZUS jc /.a naše grehe na križu umeri. Kadar tedaj Ti vidiš .It/ii-ovo britko martro — v cerkvi, doma. ali zi.amrije >v kriza zraven ceste ali pota. kaj Ti je lakral precej misliti / - kaj moraš JEZUSU precej takrat obljubiti, k« i je on umeri zavoljo naših grehov? — Kaj ue. France, ko I i Ti svoje matere nc bogal, to bi bil gr»: - kako !>i l ilo mogoče t-daj svoje matere nc bogati? Ko oi ]ih ne bo-al. bi Ti spet k:ij tacega storil, za kar je JEZUS terpel na kiizu! Ko bi se Ti s svojimi sestrami prepiral, ali bi bil greh* Se ve. Kako bi se ledaj mogel z njimi kregati ? - - Ko bi se pa le vender z njimi prickal. bi Ti spi; kaj tacega storil, za kar je Jezus terpel na križu. Se enkrat Te tedaj opominjam . poglej dobro v svoje jaslice in pomisli. de Jezu«. Bog in človek. jc v njih položen lez.l: poklekni, mol: ga. počasti ga. kakor sta ga Marija ino .lozet. sakor so ga >s. trije Kralji ino nedolžni pastirčki rabili. hvalili ino molili. Teh dveh resnic nase svete vere tedaj nikoli ne pozabi: 1. de JEZUS Te povsod vili: iuo 2. de greh je tako gerd, tako strašen, dc je JEZI S A. Sina It. zjega ua križ razpel iuo na križu umoril. Tako bo- lahko vselej greha varoval, boš veliko lozej p » Bo/i b zapovedih živel. l e se boš pa zvesto greha varoval ino zvesto po llo/jih zapovedih živel, boš enkrat v nebesih z angelci na i>e večne čase ..Gloria iu eveelsis Deo" prepevi.1. \ o>im Nam vsim skupaj zdrave vesele božične praznike. iuo motno zelmi, de bi JEZUS na duhovno vižo rojen bil v naših »en ih po ljubezni in milosti. M-ditc zame. je>t pa za Vas Vaš resnični duhovni prijatel V Ljubljani k Svetemu večeru 1833. P. F e I i c i j a n I. r. II. S. Saverja dan 1838. Ljubi prijatel! Marijo. Kraljico nebes in zemlje. Ti za vezilo pošljem. Vsak dau jo kliči na pomoč, zlasti v skušnjavah, de Boga z grehom ne razžališ. Marijo imej v serci ino v ustih. — De Ti bo pa Marija pomagala, njene čednosti posnemaj. Marija je vedno svet sovražila, tudi Ti ga ne ljubi, ker svet je goljuf iu zapeljiv ec. Marija je bila vedno z Bogom sklenjena, tudi Ti se varuj, de z grehom Boga ne zgubiš. Ue ga pa po nesreči z grehom zgubiš, skerbno ga iši. dokler ga moreš najti; tudi Marija ga je tri dni skerbuo iskala. in — v tempeljuu ga je našla. Sveta Božja porodnica, blagoslovjena med ženami! prosi za nas, de po zakramentu sv. pokore očišeni, in z zakramentom sv. Altarja posvečeni , enkrat v srečno večnost pridemo! Vasi molitvi priporočeni F e I i c i j a n. Cerkva in narodi. Beseda v mariborski čitavnici 20. noveinb. lSt>4. Govoril Fr. Košar. ( Dalje.) II. Narodi po vstopu v katoliško cerkev. Dušna tema jc pokrivala vesoljni sve;. ko se jc katoliška cerkva kakor zvezda nebeška prikazala na zemlji, in vsem, kteri so jo sprejeli, je dala oblasti, ofrokom Božjim postati: — vtemelila je Božje kraljestvo na zemlji. Pervi glas Joana Kerstnika predhodnika Zvcličarjcvega je: ..Appropinquavit reguum Dei" (Mat. 3. 2 ), kraljestvo Božje se je približalo. 1. Katoliška cerkva je bih perva učiteljica. jc z Božjo veljavnostjo nedvomljivc resnice povedala narodom, da je človek stvar Božja in rse človeštvo le ena edina velika družina H osja na zemlji, po grehu sicer od Boga odpadena, po odrešenji Kristusovem pa z<*pet z Bogom spravljena, da smo tedaj vsi ljudje na zemlji otroci enrya Očeta, tedaj med seboj bratje in sestre. S teiu naukom jc proglasila veličastni iu blaživni princip, ua kterega je vstauovljena, ime mu je bratorska ljubezen. Tako namreč .-e glasi oporoka Kristusova: ..Mandahim novitm do vobis. nt diliyatis invicem, sicut dile.ri vos.... In hoc co-i/noscent omnes . t/uia discipuli mei e.sti.s. .si dilectionem habueritis ad invicem(Joan. 13. 31 —:>.">.) S tem piin-cipoin je zmagovalno preklicala neusmiljen" suženjstvo. ki "io povsod beži pred katoliško cerkvo. kjer koli sc ona vseli, kakor beži černa uoc pred belim dnevom. Se posebne duhovne rede je cerkva vpeljala, kterih t .li n namen je. odkupovati sužnje, iii jim dali svobodo. - svobodo pa tudi omiko iu zveličavno vero. Kavno 2o. oktobra je iiiikiI v Masiiii na Francoskem tak velikan katoliške ljubezni. p» imenu Oliviert. k'eri je veliko lei si oj» g.» življenja s icm doprinesel, da je po Kvropi uulosujo zbiral, z njo zamur-ske otroke odkupoval iu jili prevaževal v Evropo, da bi tukaj prejeli omiko iu milost sv. ker^ta. Se več: ta bra-tovska ljubezen v katoliškem ziuislu ima po-t bui znata , da je usmiljena, da je, kakor jo latinec prelepo imenuje, cfia-ritas. Bliža se namreč naj raji naj bolj ubogim iu revnim, naj bolj gnjusiiim iu zapuscuim in sprejema tiste. ktere je neusmiljeno paganstvo, kak-.r smo slišali, zametavalo. Sc zdaj pagauski Kitajec iicljiibuega otroka zavcrže. katoliška charitas prijadra iz Evrope iu ga pobere iu po muterno zanj skerbi. Pri nobenem narodu ua svetu ne najdeš tako velikanskih naprav v priti revnega človeštva, kakor pri katoliških narodih. 2. Katoliška cerkva po svojem apostoljskem potovanji ni prišla le kar do narodov, kteri še v divjosti žive brez druzbiuskih in deržavijanskih zavez, ampak ona je poguin-no iu svobodno stopila tudi čez prag takih deržav. ki so bile ua vse strani že pravno osnovane, pogosto presilno mogočne iu njej na smert sovražne. Za dovoljenje vhoda ni nikjer prosila, ker si je svesta bila svojega božjega poslanstva iu od ondi izvirajoče pravice, daje ona vesoljnega sveta duhovna kraljica. Za obliko deržavne vlade ui uikjer popraševala, zamore se namreč kakor zgodovina priča, dobro porazumiti z vsako; v čisto deržavljauske reči se ui vtikala, ker njeuo kraljestvo ui s tega sveta, razun ako je bila od deržav samih — kakor tolikokrat — zavolj svoje više modrosti za razsodbo in pomoč poprašana. Preganjana se ui umaknila, na sodbo poklicana se je brez strahu •) Joan. I. 12. prikazala, terpinčena je pohlevno terpela, vsmertovana se je v novem življenji vzdignila, in premagana je kraljevala. Tirjala pa druzega ni, kakor pokeršino duš in ljubezen sere, in kjerkoli je to dosegla, ondi je postavila svoj duhovski prestol in se nanj vsedla ne toliko kakor kraljica, marveč kakor kraljeva mati: vladarja je imenovala svojega ljubljenega sin«, vladane pa svoje predrage otroke . ua obe strani pa je delila svoj materni blagoslov. Podložuim je zaterjevala pokoršino ne zavolj strahu, ampak zavovlj vesti (Rom. 13, 9.), in s tem podpirala vladarje; vladarje pa je opominjevala k pravičnosti, kazaje jim prihodnjo sodbo, pri kteri bodo odgovor dajali za duše svojih podložnih (Hebr. 13, 17.), in s tem je zlajševala jarem pokoršine podložuim. Tako je kraljevala cerkva, kjer koli je bila sprejeta, z oljko miru in sprave, kakor var-hinja pravic narodov in naj močnejša podpornica prestolov. 3. Spremimo na dalje cerkvo v svetiše duhovskega življenja narodov in prevdarimo r pij i v cerkveni na njih omiko in izobraženje. Ker je cerkva iz nebes doma iu je njeno kraljestvo duhovsko, tako da jo Kristus v svojih prilikah vselej nebeško kraljestvo imenuje, že iz tega za-umena sledi, da je ona z omiko narodov v naj tesnejši za-vezi iu da nje vpljiv v tej reči ne more drug biti, kakor blaživen. To dopričuje tudi zgodovina in kaže zares do evidencije, kolika krivica se cerkvi godi, ako se ji oporeka. da je zaderževavka ali celo sovražnica ouiikc. Poglejmo omiko po njenih treh poglavitnih stopnjah. Ena »mika je materijalna, ki zadeva poljodelstvo, obertnijo in vse. kar nam lajša in slajša vsakdensko življenje. Dajte odgovor vi narodi vsi od solnčncga izhoda do zahoda, ki ste bili kedaj ali ste še katoliški! Kdo vas je pervi učil polje obdelovati, si pripravljati zdravo hrano, obleko iu stanovanje, ali nc katoliški misijonarji? Oglasite se zlasti vi zdaj toliko nesrečni narodi amerikauski! kdo jc postavil podstavo vaše sedanje mateiijalne omike in prihodnje sreče, ali ne katoliška ccrkva? Druga omika je intelektvalna, nje zibelka je šola, in kar narod zadeva, šola narodna. Zdaj si sicer prizadeva neka prclibcralna stranka utajiti cerkvi pravico do narodnih šol; meni pa se to ravno toliko zdi, kakor ko bi začeli pravoslovci terditi, da mati nima ver pravice do svoje hčere: narodna šola je namreč hčerka katoliške cerkve. Kakor zvesta hčerka spremlja svojo mater po vseh njenih potih in kjerkoli se vseli katoliški misijonar, si napravi tudi šolo, pa v tem ko jc bila pri paganih omika le last nekterih v narodu, hoče katoliška cerkva, da omika postaue občno blago celega naroda. Opomnimo le edino naših preslavnih slovenskih misijonarjev. Naš prečastiti rojak, škof Baraga, se je pervi trudil veliko let, da je za indijansko narečje svojih misijonov osnoval in natisniti dal slovnico iu rečuik in še več ljudskih knjig,in je s tem delom zapušenim Indijanoni vrata odpcrl v svetišč omike, iu komaj so naši misijonarji dospeli v centralno Afriko, so zaceli zdajci gradivo zbirati za enake knjige šc nikdar tiskanega narečja barskih zamurcev. Kdo zamore brez ginjenega serca brati perve pesmi, od misijonarjev v barskem jeziku zložene in v zlati knjigi „Abuna Soliman" natisnjene in poslovenjene? Tudi menim, ako sc ozrem na slovanske narode v Avstrii bivajoče, da smem brez ošab-nosti reči, da njih narodni omiki in narodnim šolani katoliška ccrkva in njeno duhovstvo nikakor ni bilo v škodo iu kvar. Na kteri stopnji bi še stala njih omika brez pomoči katoliškega duhovstva? Tretja in naj viši omika pa je moralna, ona naj bolj žlahtni serce in povzdiguje dušo, ker veže človeka v ljubezni z Bogom. Moralna omika pa edino izvira izpod skale, na ktero je Kristus postavil svojo cerkvo. Moralnosti ni poznalo paganstvo, ker ni imelo pravih zapopadkov od svo- *) Indijanske perve molitvene bukviee je bil celo v Ljubljani pri g. Blazniku natisniti dal. Vred. bodue volje (de libero volunlatis arbitrio). tudi ne od čistih uaoicnov, ki so potrebni, da se sme djanje imenovati moralno ; k večemu sc je povzdignilo k zvunanji spodobnosti in pravnosti djauja * l. Podkopavale so jo tudi keršanske krivoverske ločine, krr uič popolno uničenje svobode po izvirnem grehu ** ). Edina katoliška ccikva jo terdi, zagovarja in uči,***) ter tirja povsod iu vselej popolno svobodo vesti in vere za svoje otroke, tedaj ne tiste razumu zoperne svobode, da bi vsak storiti smel. kar hoče,) ampak ono sveto svobodo, da vsak brez. ovire storiti sme, kar mu Bog zapoveduje, da naj stori yy f. Tako kraljuje sv. ccrkva kakor svobodna mati nad svobodnimi otroci in v tej svobodi jih vodi k uaj viši moralni omiki. k popolnosti in svetosti življenja. Čudežno zares, da pri vsem tem sc vender ravno katoliški cerkvi uaj pogoje to oponaša, da jc sovražnica svobode. Ali nas pa ravno sedanja doba ne prepričuje (»d nasprotja ? Pri nobenem narodu se sedaj svoboda vesti in vere tako silovito iu kervoločno uc zatira, kakor pri Poljskem. In kdo jc. ki se med vsemi vladarji z naj večo poguiiinostjo iu scrcnosij.i za versko svobodo tega nesrečnega ljudstva poganja, ali uc vidni vladat katoliške ccrkve ? Kteri vladar bi si upal tako odkrite 111 tako resne in tako ostre besede z ruskim nasiluikom govoriti, kakor j 1 Ii jc govoril rimski papež, du je v «a Evropa nad tuko svobodno govoiico ostermela '* In ako bomo st dnevu doživeli, da sc bo temu ne-recuemu liudsivu z-pet svoboda vesti iu vere nazaj dala . -»c bo >10 tudi picpričali, du mu je ni nihče drugi pi ivojskoval. kakor s\ . Oee v Rimu. 4. Ko smo premislili blaživni vpljiv cerkve ua po-amcsiic narodc in deržave, šc ostain*. du presodimo iu priznamo visoko požlaliUijcuje, ki s > ga razmere med raznimi narodi in deržavanii po katoliški ct-rkvi prejele. Kur zadeva to razmero, sc ita dvojno mi~li'i: ali da s< razni narodi naproti stoje, kakoi udje raznih derz-ar, — ali da so \ eni der-zari v vi-i deržavni «noti zvezani. Kar zadeva pervo razmero, je zginilo pred katoliško omiko merzlo n; zauičljivo ime barbarov. Katodcau ue pozna barbarov, \si narodi so iiiu ena družina Božja, tedaj med seboj bratje, in divjaka imenuje Ic svojega nesiečnega pa naj vecega Usmiljenja vrednega bratu , kteri imu enake osebne pravit e kakor 011, kterega mora spoštovali in piizuati kakor svobodno osebo, ne pa kot reč, kar je hotel iu učil 1'latou. Katoliška ouiika je mati iu učiteljica in varhiuja mednarod-nega prara. Iu zares kolik razloček se pokaže. ako zgolj politiška sebičnost ali pa katoliška cerkva v zavezo z divjimi narodi stopi! Ako beremo od zaveze kupčijsko schit uc Anglije in njenih kolonij v Ameriki. Afiiki iu Avstiuiii. st ponavlja vedno le en glas: da Anglija njih potrebuje, da jih tedaj uc more iz rok spustiti iu jim scr*a Ic mozeg njih matcrijaluih blagodarov iz njih žil. Ako pošlje pu katoliška cerkva svojih misijonarjev do njih, pošlje z njimi nc kur duhovskih, ampak tudi materijalnih dobrot, noče ii. ne pričakuje od njih nobenega dobička, iše le edino njih lastnega časnega in rečnega blagra. Kakšen dobiček imamo namreč mi od misijonov v Ameriki, Afriki itd.? Ali ne edino tega, da jim leto na leto hiljade in hiljade miloš-nje pošiljamo ? •) Dr. Ehrlih loc. cit. p. 173. — ••) Tako zlasti »f. Lutker in njegova stranka Glej Hittcr s kircliengeschi.hte II. S. |sj. — MolderV Svmbolik. 3. Aufl. S. t»S. S>olida declaratio (Con-cordicnformcl) II. S- 21 celo pravi: Antenam homo por Spi-ritum sanetum illuoiinatur . .. e\ sesc et propris naturalibus suis viribus. in rebus spiritualibuc n i tii I ineboare. operare aut cnopcrari pot«*>l: «0« jtlus^uam tapis. trunrus aut timui. — ***) 1'onc. Trid. sess. \ I. c. V. Siipiis liberum hominis arbitrium post Adac pecealuni amibsum et evttiiictum cs»c diverit aut r<-ni esse de solo titulo. imo titulum sine re.....anathema sit. — t) ~Quasi liberi, et non ifuasi relanon kabentes maltitac lihrrtatem ~ (1. I'etr. 2, 16.) — f.j -,Uuat-i '»beri----sed sirut sterri Dei.u Ibd. & Kar zadeva pa drago razmero, kaže ze ideja deržave. da ni potreba. da bi ena deržava le en narod obsegala, tek zgodovine nam pa dela celo verjetno, da je ležeče v o-snovi previdnosti Božje, da keršanske deržave ne obsegajo kar enega, ampak več raznih narodov. Kaže namreč zgodovina. da s<» naj bolj mogočne narodne deržave pri vsem uporu razpadle in se niso več povzdigniti zamogle in da so razpadle toliko hiireie. bolj sebično in ošabno ko so edino narodnost kak >r svojo podlago terdile, in da so časi veduo bolj neugodi.' postajali za osnovo novih narodnih deržav. ^) Zat» ie že tolikokrat in po vsej pravici ravno katolinka Avstrija ; osebno delo Božje previdnosti imenovala, ktero smemo zares mikrokosmos cele Evrope imenovati. ker tako rek«.( vse tvropej-ke narodnosti v malem obsega: romansko, ne -ko, slovansko, tatarsko armensko. Kdo ne vidi naloge »»d H »žj»; previdnosti ji odločeneAvstrija. v sercu Evropi- lez»-ča. naj bi kakor se sercu spodobi. v ljubezni objemala vse narode, naj hi bila sredujica in pomirjevavka med njimi, naj bi bila sijajni uzor nepristranske pravičnosti. \ katoliški Avstrii naj bi sc katoliška ideja od pobratimstva vseh narodov v Kristusu skazala zmagovavua! Zares visok, krasen iu prelep jc to namen, dosegla ga pa Avstrija le bode, ako ostane katoliška iu krepko napreduje v duhu katoliškem, kakor apostol Pavel v listu do Kološanov to idejo pobratimstva v Kristusu popisuje, rekoč: ...\ikai ne lagajte drug drugemu; slecite starega človeka z njegovimi deli in oblecitc novega, njega, ki sc ponovi v spoznanji, po podobi tistega, ki ga je vstvaril : ker ui ne ajda ue juda, ne obrezanega ne neob-rezanega. lic barbara ne skita. temuč kjer jc vse in v vsili Kristus. Oblecitc tedaj kakor izvoljeni Božji, sveti in ljubi, priserčno usmiljenj«', dobrolljivost. ponižnost, po-hlev nosi. poterpežljivost. Prenašajte drug drugega in od-pušajte si med -eb»j, če ima kdo čez koga pritožbo; kakor je Gospod vam odpustil, tako tudi vi. Pred vsem tem pa imejte ljubezen, ktera je vez popolnosti in mir Kristusov naj veselo gospoduje v vaših sercih. h kteremu ste tudi poklicani v enem telesu.*' (3. U—Iii.). Bolj kakor se bližajo vsi avsirijanski narodi tej katoliški ideji, bolj se bt> bližala Avstrija svoji visoki numembi. Dragi bratje! storimo zvest« v>aj mi . kar je iia-a dolžnost pred Bogom : v vsi ljubezni >e katoliške cerkve oklcuimo, iu v tej ljubezni vse narode av-uijanske objemajmo. in ako je častiti govornik v poslednji besedi nam vsem i/, serca izklical ; ..Avstrija ! Bog le živi !•• povzdignem in požlahlnitn »e jaz njegovo misel iu izklivem: Katoliška Avstrija, Hoa lr %iri | Kunec nasl. j Nekoliko o Hotni in iše t* ve g o r in i. >|o>al .M. Močnik. (Ilalje.) Štefan. brezznat-ajen človek, je bil bogoinil. Leta 1440 postane katoličan. I.. 1 I U> postane zopet bogomil. Vzel je I. 1150 vse iz Bosne pregnane krivoverce v svojo deželo. Njegov izgled zapelje veliko duhovnov in gospode. Ko ga je kralj bosanski s silo hotel spreoberuiti. je mogel odjenjati. ker so bogomili Turke na pomoč poklicali. Postane pa Štefan vsled tesa še prederznejši. Svoje sosede Dobrovničane je nadlegoval tako. da so se ti zoper njega pri papežu, pri keršanskih vladarjih, še celo pri sultanu pritoževali in poslednjič obljubili 10.000 cekinov za njegovo glavo. To ga je preplašilo, spravil se je z Dobrovničaui in je živel od-sihmal v miru z njimi. Ko so leta 1463 Turki vdarili v Bosno, ni kar nič pomagal kralju Štefanu Tomaževiču. Ko- •) Pripodobi članek: .Nationaliut- v. Moy. Kircli. bei. VII. S. 17? ••) lilej njegovo besedo v Novicah 1. 45 pod naslovom : mO pomenu i est rije.* „Speciem pietatis habeotes. rir-tutem autem ejus aboegantet..- (2. Tiin. 3. 5.) maj pasi podverže sultan Bosno, pošlje oddelek svoje armade pod Omer-pašatom v Hercegovino in Štefan mora plačevati vsako leto 25.000 cekinov davka. Njegova sinova Vladi-slav iu Viatko sta si delila pri očetovi smerti I. 1466 deželo. Njegov naj mlajši sin se je bil poturčil in imenovali so ga hersek Ahmed-paša. Leta 1483 so prihruli pa Turki v deželo in podvergli si jo do dobrega. Brata sta pobegnila: Vladislav na Ogersko, Viatko v Dobrovnik. Iz Hercegovine naredili so Turki sandžakat Hersek in so ga združili s Bosno. L. 1832 je sultan Mahmut naredil iz zgornje Bosne vezirlik samostalen, kterega je podelil Ali-aga-tn. lu to jc dandanašnji vezirlik mostarski ali Hercegovina. Gospodarstvo Turkov. Ko so Turki Bosno iu Hercegovino posedli . jc bežal vsak. kdor je le mogel, posebno iz med katoličanov. v Dobrovnik, Dalmacijo ali na Ogersko. Sultan Mehmet II. kteri sc je bal , dežela bi utegnila brez ljudstva ostati, je poklical očeta Angela Zvidovic-a. prednika frančiškanov, pred pa mu je dal ferniau . kterega še dandanašnji v samostanu Kojnecah hranijo. V tem zagotovlja frančiškanom varstvo iu zavetje, iu ljudem, kteri bi v Bosni ostali, versko svobodo. Tudi je podelil sultan vec žlahtnim rodovinam pisma, da smejo svoje zemljiša o-hrauiti in vživati. Ko pa pozneje pride Kosrev ali tzrenbeg, sultanov zet, za beglerbega v Bosno, pokliče gospodo pod pretvezo, da hoče pisma, ktere bodo sabo prinesli, poterditi, verže jih pa v ogenj iu prisili vsacega. kteri noče zemljiša zgubiti, k turški veri. Kdor sc jc branil, so ga po>ekali. Tisti, kteri niso bili prišli, so usli smerti in so pobegnili ua tuje. Tako je prišlo, da se je vsa slovanska gospoda poturčila iu svojo oblast ohranila. Kmetje so ostali od začetku svoji veri zvesti, pozneje pa so prestopile celo vasi iu soseske k turški veri. iu sčasoma se je Bosna poturčila. Le jezik je ostal slovanski. Deželni poglavarji so bili v pervih časih večji del vojskovodji, kteri so na svojo roko v sosednje dežele hodili ropat iu morit. Zc leta 1471 jc priderl Izak paša do Soče iu Iskender paša I. 147S iu 1400 tlo Drave. Bošnjaki poturčeui so pomagali paša-tom prav radovoljuo. Ker so bili hrabri iu junaški, kakor vsi .fugosloveni, vsi vneti za novo vero. razširjali in podpirali so naj krepkejši turško oblast. Naj večji vojskovodji in deržavniki pod vlado Sulcj-matia iu Selima, ki so povzdignili otoinatisko cesarstvo do verhunca njegove slave, so bili Bošnjaki odpadniki. Ko pa jc bil minul čas vojske in so vezirji ostajali dom . in so vladati hoteli, so bili pa tudi turški Bošnjaki, ki sojini nar huje vkljubovali iu turškemu carstvu do današnjega dne nar hujši sitnosti napravljali! Kapetani, kterih je bilo po Bosni 36, so bili po mestih in po svojih okrogih skoraj da samosvoj-ni gospodje. Da bi bosanska gospoda ob svojo moč prišla, odpravil je sultan 1.1836 dedovavne kapetanstva in namest njih postavil iiiuselime, da so po okrogih (nahijah ) vladali. Od tega časa se sicer bosanska gospodu ni več ustavljala. pa ubogo rajo so stiskali še huje. Med tem ko sta se gospoda iu vezir med sabo prepirala, se je godilo ubogim kristjanom včasih bolje. Sedaj pa je gospoda vso svojo ošabnost izlila nad rajo ^kristjane), število trinogov se je pomnožilo, ker prišli so še inuselimi, kteri niso ua druzega mislili, kakor da bi tisti denar, ki so ga zu svoje službe dali, stoterno zopet nazaj dobili. Turška vlada nakazuje namreč, da bi poslanstva slovausko-turške gospode pravim osmaiiom v roke prišle; podeluje jim iz tega namena nar bolj mastne službe. Kristjanu pomagati Turka ni nikdar volja. Posamezen Turek, dasiravno je doma bla-zega serca in nesamoprideu, ni nikoli denarja sit. kedar pride za vradnika v podjarmljeno deželo. Večji del vezirji nimajo tudi druzega namena, kakor obogateli, iu to le zamorejo doseči, če službe in globe v denarjih veliko prineso, tako kristjana toliko bolj stiskajo, ker poslednjič hoče vendar vsak svoje stroške plačane imeti. Dosihmal so se večji del le Turki vzdihovali zoper vlado, odsihdob pa vstajajo kristjani zoper Turke, in vlade se ne dotikuje nihče. Te vizirji ljudstvo tlačijo in tudi Turkom ne prizanašajo , se vzdihujejo skupno večji del še Turki poprej, ker so manj navajeni stisk. Tako je bilo I. 1840, ko so bili Turki iz Sarajevega vzdignili se zoper Vedšid-pašata, ki je ljudstvo strašno stiskal. Prcbivavci mesta so podali sultanu pisino, v kterem so slovesno terdili, da jih je le sila prignala k vstaji, podpisali so to pismo starašini katoliških duhovnov. Kaj pa pomaga vse to? Ako odide eden oderuh, pride pa drugi. Nar manjši pravica, ktero hoče vlada kristjanom privoliti, razkači Turke stare korenine, da nasprotujejo vladi. To je večen prepir med turško in keršansko vero; prej ali pozuej sc mora umakniti turčinstvo. Ako hočeš Turka prenarejati. nehal ti bo Turek biti. V koranu, kteri je dosedaj edini veljavni zakon za vlado v Turčiji, je izgovorjen protest zoper civilizacijo, ktera se ua keršanstvo naslanja. Vsaka prenaredba. ktera bi bila potrebna, da se naredi iz Turčije evropejska deržava. nasprotuje postavam koranovim. iu staroverui vraduiki, kteri bi jo imeli izpolnovati, ne bode ubogali nikdar. Ko bi imela tudi Turčija dobre nakane, da bi vlado za kristjane /.boljšala, vendar nima potrebne moči. da bi to izpeljala. (Konce nasled.) IPglpfi po Slovenskem in flopisi. Iz Ljubljane. Prečastiti gospod stolni dekan J. Zl. Pogač ar naznuiiujejo iz Kima, da I. ali 3.1. m. so imeli imeti zaslišanje pri sv. Očetu in pred 15. grudnom lih nc bo domu. Kar se je godilo 20. listop. v llimu. p» tudi o svojem popotvanji obetajo v Danici uazuanovati. Kim. plavijo, je v vsakem oziru velik; kamor se stopi, se stoji na svetem ali sicer znamenitem kraju. Vsak dan jc tu ali tam kaka slovesnost. Koma seniper triumphat. Kim neprenehoma zmagoslavljuje. 30. u m. so prejeli v pervo poslani denar 2800 fran., en dau poprej pa spis iu reku vsih daro-vavcev (akoravno so hili veliko pozneje poslani — Vr. j; doposlane istine 165 fr. 2. grudna šc niso imeli v rokah. (Denar gre namreč skozi Švico, pisma naravnost skoz Ja-kin i. t. d.) Iz Ljubljane. Kakor je sploh navada, je tudi letos Miklavž hodil po Ljubljani iu je mursikterega otroeiča. pa tudi dosti odrašenih razveselil. Bistroumne misli, po kterih je svoje dni ubožnim deklicam pomagal, so >c mu bile lo leto do čudenja ponovile. Slišal je namreč, koliko je med šo-laricami uršuliuskih učilnic revnih deklic, in kolikrat jim morajo pobožne nune oblcčico napravljati iu popravljati, da morejo po mrazu v šolo; torej si misli: cakai. bom tudi jest eno zagodel! Gre lorej, podverže v večernem mraku veliko culo dekliških oblačilic na uršulinski porti : „z a revne in pridne šolarice!" — Ilog Ti plačaj sto-i n stotero, kdor koli si — Miklavž ali M i k I a v-ževka! Tako so naročile čč. gospe redovnice zahvalo opraviti, iu zanese naj sc dobra roka. da bo žela dosti molitve in hvaležnih zdihljcjev za to dobroto. Vošimo pa tudi kaj posnemavcev tacega lepega djanja. O tej priliki naj naznanimo posebno veselje, ki sedanje trenutke šumi po vseh uršuliuskih samostanih križem-svčt. 17. vinotoka, to je, v dau pred sv. Lukežcrn pridejo sv. Oče Pij IX kar neprevidoma v posebno čislani uršulinski samostan v Rimu, opominjajo pobožne gospe redovnice k zaupanju na Boga in Mater Božjo v sedanjih hudih časih in jim naročijo, da naj pomnožijo svoje molitve in spokorno dela, nato blagoslovijo ne le samo pričujočih, ampak tudi ves uršulinarski red po vsem svetu, rekoč: ,,Vse Cršulina-rice naj bodo b I a g o s I o v I j en e s čczobilnim blagoslovom, ki naj jim pomaga, da bodo delale za svojo lastno in druzih popolnamost. Naj molijo z veliko gorečnostjo za Cerkev in z a - m e." To se je godilo v obednici, kjtr so bile gospe ravno pri jedi zbrane. Sv. Oče so v svoji p dilevnosti nekoliko jedi okusili, so tudi samostanske učenke pred-se spustili, naj mlajši, še le petletno deklico, pri sebi na strani ob-deržali in ker se jc bila dobro odrezala ter lepo križ naredila, so jo asistentinjo svojega sedeža imenovali, ter čez pni ure po sprejetih navadnih poklonili ra/.ve-eljenc gospe zopet zapustili. — To se je iz Kima naznanilo l'r-ulina-ricam v mestu Blosi (Blois) na Francoskem, iu od ondod naznanuje gosp. Rišaodd, častni korar in milošnjik uršulinski. na vse strani. Zavrača pa ua veliko moč molitve v svojem pismu, ker pravi, da na| maii| 6000 redovnic Uršuliuaric in pa še 22X10 družnic bratovšine sv. Angel* je zdaj po vsem svetu; a*o vse te molijo za svojo la-ln popolnost iu pa v papežev namen, da gotovo bodo udiram Iz Ljubljane. ..Jczičllik". ali punco ki o slovenskem pisanji g. .L Marn-a. II letnik. |e prišel iu svitlo v po-ebnem natisu, pa le samo nekaj malo izii-ov iu dobiva |»ri Geihcrii (po 60 kr. I. Ker je v kratkem pre«t-govoru njegov značaj zaziiauiiiiau. naj mu privošimo huj prostorček; laki-le je: ..Človek. ra/.ii'iia iskaje v v sein svojem d|an,i iu ue-hanji. isee razuma tudi v pisanji. Ilolč -i olika'i sl.»-veusko pisavo, hoče vediti it! Ic. kako n ij se pise ptav slovenski, temuč zakaj iu čemu naj sU- pi-c ta-vo iu nt drugac. Dokler se pa jezik govori, dotlej sc tudi spreminja Kako naj se spreminja, kako množi m olikuje slovenščina? Prava hčerka ftarosloveiiscine ima perva pravic« do premoženja svoje matere: toda vsaka -lata, « pta» niaterna. se pomladiti ne more. mertva vselej poživili ne da Jemati je tedaj treba iz narodovega govoia. kat sC ga knjižno ska/.ati da. in pot ••m iz bližnjih uareci) slovauskih z vednim ozironi na starosloveti-rino. Narodno n.ii se mika in razcvita slovenščina v duhu siov en-k :m . po lastnih pravilih. po velevali lepoglasja iu besedne razlage. V (a uanit t se je lani že oglasil ..Jczičllik" iu gre tudi letos po s\etu. ker nabral je spet zlato čislo lastu. h p o men k« v ali razgovorov o s I« venskem p i sani i med ča-d porednim učencem iu časi neporediiim lovaršem. Vendar si je sv est. tla mu bode brez zamere. Da se resnica prav spozna iu dobra reč pospešuje, to mu jc mar: sicer pa ue misli. «la le njegova je prava — ka) še! Beseda besedo prinese, iii kjer je mnogo govorjenja, jo malokdaj brez giaje; kar pj je govoril, je govoril brez suma — z jezikom h r »• / jeze — Jczičllik! Iz Slovenskih goric. 26. list. —v Bogato je obdarila darežljiva llozja roka prelepe hribe in prijeine dolinice v Slovenskih goricah, karan le oberne človek zdrav • oko. bo naletel čudo vrednih reči. Kraljica, bi rekel, pic-Ijubeznjivih slovenskih gričev je pa le vender sv. Ana n;« Krembergu. Lep kraj okincau z zalo cerkvico pa se u vse. če tudi tamkaj dobrih hudi ni. Ali pri sv. Ani najdeš tudi dobroto sploh med stauovniki. ki so vneti za v-ak« dobro reč. ne samo v besedi, ampak v djan|i. To priča novi šolski hram, ki so ga ravno dozidali. Postavili so .«: za ljubo mlade/.. ki je vse upanje boljše slovenske bodočnosti. res velikansko poslopje, da inu enakega ne najde-daleč. Dali so 9000 gld., vse iz lastnega žepa. Kdo b jim hvale ne vedil? 21. listop. so napravili auovski g. fajmošter slovesno blagoslovljevanjc doveršenega poslopja. Povabili so preč. g. dekana S T. od sv. Lenarta, več duhovnih sosedov iu pa nekaj gospode iz Cinureka. Ob lo se je bila vsa šolski mlade/, svetečn« oblečena v cerkvi zbrala in ž njo lepo število farinanov. Domači g. farmester so peli sv. mašo z blagoslovom v pričo g. okrajnega glavarja , dveh druzih g. vraduikov. iu ostalih duhovnikov. Po cerkvenem opravilu so sc podali šolarji v lepi procesiji v novo šolo. ktero so g. dekan po cerkvenih obredih blago- -slov iii. V prostorno šolsko izbo je bila prišla (udi množica odrašenega ljudstva. V prijaznem nagovoru so gosp. dekan povedali marsiklero živo resnico, da so se pričujočim v oččh solze lesketale. Razložili so šolarjem, kaj je šola, — da je bučelujak, šolarji in šolarice so bučelice. ki si nabirajo žlahtne sterdine lepdi in potrebnih naukov za čas-nost in večnost. Naložili so šolski mladeži marljivost v naukih iu skerb v obiskovanji šole. — Staršem, da naj noč in dan budijo, in naj ne pozabijo otiok tudi doma dobrega vaditi. Nuj ue podirajo s slabim zgledom, kar učenik s težkim trudom v šoli sozida. — Zahvalili so vse farma ne za dobro del', ki so ga im stoletni spomin sebi postavili. ii. uči'el ein so naložili, naj marljivo zelene mladike mladih šolarjev in šoiaric ozlahtuujejo. da dober sad obrodujejo za nebesa. ZSasii so hvalo naznanili pridnemu preprostemu tuozu J. K., ki je ves stav umno iu skerbno ravnal, ce tudi je mur-iktero grenko okusil. — Slednjič so se g. poglavarju v imenu cele fare hvalo izrekli, ker je dobro delo z veseljem podpiral. fJinljivo je padala besedo za besedo, ogrele so -e v>c serca do solz. — Farmani sv. Ane! bodi vam hvala, -ej ste si jo zaslužili, če tudi je niste iskali. Za svoje otroke iu vušili vnukov sine in hčeri ste napravili dobci studer ee. kjer bodo pili potrebne vednosti. Vaš grobni spominek ne bo toliko drage cene. kakor vam bo -ola. ki ste si j» postavili. — Bog plati! V včlicili Laščah, H. grud. A. V. Pervo advcitno nedeljo »e e poslovil z n;ini vse skozi ljubljeni in spoštovani g. Tom. kajdiz. ki je od svoje nove maše pa do zdaj — skoz celili -est let tukaj ko duhovni pomočnik prav veliko dobrega storil: torej je bilo pa tudi vse ginjeno pri •dovoli f ra v s c po njem žaluje. Zlasti je prebudil mnogo mlačnih sere iz span a in j:h vnel za večkratno prejemanje -s. sakrameiitov. Bavno ta dau popoldne smo slišali glasni jok lic/ne mladosti iz nedeljske šole. kjer sc je Ml tudi poslovil. !*•• pod kajdi/ je »kerlo I tudi sploh /a izobražeuje ljudstva, vsako nedeljo je v šolski sobi p» celo uro bral in :azlagal slovenske bukve iu časnike vpričo množili po-lu--avcev. lili i jc to namesto farne htikvairifc. kakoršno naplaviti nikar ue mudite možje, ki -te za 'o. ker iz nje obilni. kori-ti izhaja prostemu narodu. Za predragim g. Tomažem pa kličemo: Delaj zdrav. vesel in srečno <1 Tomaž! /a paradiž. Kjer plačilo bode večin . I . 'pu krena za Tvoj kriz ! Spoti klima 21». listop. _kaj bom tlo-jodu povernil /a vse. kar mi je dodelil? kel b zvelicanja bom v zel in ime I .n- podov o klical. Svojo obljubo bom tiospodu spolnil v prit o vsega njegovega ljudstva v veži hiše tiospodovc.** S temi besedami so začeli pridigar picteklo nedeljo lepo m spomina vrcilno slovesnost. Obhajali so namreč nekdanji — zdaj vpokojeni -— šentjurski fajmošter preč. g. Jernej licjic drugo novo. ali zlato sv. mašo v Račji. Zc dolgo popred. zlasti odkar -o .»c v pokoj podali, so pri marsikteri slabosti iu boichnosii ickli: Toliko časa bi še rad živel, da bi Bogu v zahvalo zlato sv. maso opravil. Trinajsti dan t. m. jc 50 let prelckiu. kar so bili mašnik posvečeni iu 27. listop. se jc njih zelja spolnila. Sošlo se jc bilo. dasi-ravno jc ves ljubi dan deževalo, veliko ljudstva, da smo komej v cerkev prišli. Duhovnih tovaršev iz kranjskega in bližnjega Stajarskega je bilo 13. Za duhovnega očeta so bili zlatomašniku vis. čast. leskovški dekan g. Kd. Pulak, njih nekdanji sosed in posebni prijatel; pridigovali sojini pa domači duhovni pastir g. Valdckar. Omenili so v govoru. da je Bog zlatomašnika po posebnem poklicu v duh. stan izvolil. Namenjeni so bili ud staršev za kmetiški stan, in ker so šc več bratov in sester Jerncjcvih imeli preži viti, jc mogel mali .Icrnejček od začetka za pastirja, pozneje za hlapca služiti, ter je prišel v šolo 17 let star. Tudi v *olah je mogel Jernej v potu svojega obraza kruh jesti. ker le s tem sc jc mogel preživiti, da je otroke premožniših staršev posebej podučeval. Večkrat so mi rekli: ^Koliko sem že prestal; dostikrat sem do polnoči — celo noč za svoje podučenje prečul in zraven še lačen bil. Pa — dobro je, da človek svoj jarem od mladosti nosi;" — s tem so se privadili z imetjem varčno gospodarili. Ni šel njih zaslužek v kerčme, temuč zadnje leta šolanja so celo žc večim svojih bratov pomagali in jih k dobremu kruhu pripravili. Sli so pred njimi, dasiravno vsi mlajši, razun enega (čc se ne motim) že vsi v večnost. — Omenili so dalje g. pridigar v poduk vsim, da je treba vsim na smert pripravljenim biti, zlasti pa starim; ker grešiti iu za zveličanje duše lenim biti, ni nikomur pripušeno, vender pa stari nimajo tudi puhlih izgovorov, s kterimi sc posvetueži večkrat tolažijo. kdaj pa hočeš vendar Bogu služiti? kdaj pa misliš za toliko pregreškov — /.nabiti veliko hudobij — pokoro storiti? kako pa se hočeš za toliko duhovnih in telesnih dobrot Bogu zahvaliti? Misliš, da bo zu zveličanje zadosti le velike, smcrtuc pregrehe zapustiti, kadar te jc žc svet zapustil in moč opešala? Takn in enako su pridigar vpraševali. Take vprašanja premisliti iu si na to resnobno odgovoriti je pač pri dandanašnji splošnji zanikernosti za večnost vsakemu odrašenemu, zlasti tudi bolj postarnemu posebno potrebno. Za izgled je bil postavljen stari Hleazar, kteri sc celo hliniti ni hotel in skrivej podanega mesa ni hotel okusiti, tla bi koga mlajših nc bil pohujšal, temuč jc rajši za Božjo postavo svoje življenje dal. ko so po sv. zahvalili daritvi zlatomašnik se množici in znancem zahvalili, se jim prav skerbno v molitev priporočili, in jim, kakor so rekli, iz celcga serca po otl kri-stusa prejeti oblasti še enkrat — znabili zadnjikrat — slovesno sv. blagoslov podelili, je marsikomu, zlasti njih nekdanjim ovčicam, solzica v uči stopila. Da so po cerkveni slovesnosti duhovne tovarše, druge gg. znance iu nektere svojih žlahtuikov s čednim obedom pogostili, mi je komej treba opomniti; sej je bila vselej njih hiša vsim odperta in njih gostoljubnost povsod znana. Namesti druzih željsi za dolgo življenje zlatomašnika. ti ljuba Danica, podam pesmico, ktero jim jc šentjurska od njih keršena deklica pri obedu podala v imenu farmanov. kteiim so bili zlatomašnik čez 30 let duhovni pastir, ker z željami nekdanjih farmanov so bili iu botlo sklenjeni tudi gosti zlalomašuikovi. Pesem, ki jo je gosp. A. linck zložil in dal na Dunaju tiskati ..k zlati novi maši" v imenu „hvaležnih šentjurskih farmanov** je taka-lc: Od jutra beli dan zašije. Let petdeset sc jc spolnilo. Zbudi nam serca rajski don. Kar mašnik si Gospodu vdan. Sentjur-k.i ura glasno bije, In trideset jih jc minilo. Mogočno pravi vclki zvon : Ko nas si branil smertnih ran. Ovcice! zlato mašo poje I.jubezen. trud naj Bog poverne, Dans prejšnji ljubljeni pastir. Bvale/.nost v sercih nam gori; Odprite njemu serca svoje. Ko večna zarja sc odgerne. Želite mu nebeški mir. — Naj združimo ee s Tabo vsi! Pozdravljen hodi. starček mili! Pozdravljen bodi. starček mili! Iz serca kličemo na glas. Sc enkrat kličemo na glaa. Da vredno bi Te počastili. Da bi Tvoj velki dan slavili. Ker toljko let si vodil nas. Preslavni god za Te, za nas. Prcsladki čuti v nas gorijo. Želimo vsi Ti pregoreče, Ko spremljamo Te pred oltar. Ki bil si in preblag boš nam: Hvaležne serca sc topijo. Bog daj retetja Ti in sreče Da dal Ti Bog jc slavni dar. V najlepši meri tu in tam! Iz Slapa. 30. listop. F. t'. — 22. t. m. smo zgubili šolskega učitelja in orglavca g. Jož. Ivančiča, ki ga bo soseska dobro v spominu ohranila. Bil je pravi spoluovavec Riharjcvih pevoskladov in druzih skladavcev, slovenskih in latinskih melodij, s kakoršnimi je bil dobro založen in je šc drugim orglavccm stregel z njimi in tudi z mnozimi, ki jih jc sam za urgle postav ljal. Bog mu drugod obilno povra-čuj, kar jc pri nas storil za Božjo čast iu občinstvu v prid. nas obhajali veseli god svojega ljubljenega vikšega škofa — preizvišenega in premil. gospoda kneza Andreja. Ze pred ta dan se je duhovšina iz bližnjih in daljnih krajev sošla, da bi svojemu višjemu pastirju resnične čutila svojih vdanih sere razodevala. Zlo je nas goriške duhovne veselilo, da smo med seboj vidili tudi mil. kneza škofa teržaškega, preč. gospoda Jerneja l.egala, kteri so svojemu metropolitu in rojaku, našemu vikšemu škofu, prinesli svoje prijazne vošila. Obiskali so pri ti priložnosti svoje duhovne sinove, — gg. bogoslovce teržaške škofije v našem centralnem senienišu. kteri so se očeta svojega zlo oveselili. Ostali so pri nas do večera, prijazno pogostovani od našega prevzviš. mil. nadškofa. Prav lepo jc bilo viditi oba višja pastirja enega zraven druzega, rojaka pri rojaku, in slišati njihove tehtne pogovore, iu tudi vmesne pomenljive napitnicc. Ako sc višji med seboj tako častč iu ljubijo, sem si mislil, je to pač lep spodhtidljej, da bodimo tudi mi enakega spoštovanja iu resnične vdanosti do višjih, in pri-serčne ljubezni un d seboj. Množica duhov šine. ki jc svoje vošila prinesla mil. iu preizv. nadškofu, sc jc o ti piiliki poklonila tudi mil. knezu škofu Jerneju. I.epa iu mična je Itila veselica, ktero je ua večer godu napravila Njih prevzvišcimsti mladina malega semeniša Prišli so bili pridni mladem i v nadškofov o stanovanje prepevat lepili pesem, v sio\eiiAem. talijaiiskc iii iu nemskt m je/.iku. Nektere pesmi kakor tu ii čvetcroglasjc njim so niladcuei sami zloziii. Mnogi so prebrisane glave iu dobro so izurjeni v raznih vednost b Lovor. kterega jc imel osmošolec Fiap. da jc izlož I Njih prevzviš« no-ti mladenške vošila. je bil kratek, pa Krc-pek iu giuljiv. Milostni vik-i pa-tir so bili očitno ginjeni v sredi te mladine, ktera se more imenovati cvetje tukajšnje mladeži. in ki se ji iz vsega obnašanja bere nep jiačenosl iu serčua vdanost do višjega pa-tirja in uaj večeg' dobrotnika. Mil. nadškof so se prijazno z vsimi k ti slovesnosti zbranimi duhovni, kak r tudi z mladino pomenkovali in vse pogostili. Kadar so pa doneli živi nazdravi po visocih sobah nadškofov ega dvora, se mi jc zdelo, da mnoge v duliu tudi zaslišim — ne le iz obojnih okrajev Soče tc plati Triglava, ampak tudi iz mar-dktciiii dolin in planjav onkraj tega sivega snežuika. koder lii-tra Sava svoje vode razliva, kakor tudi iz primorskih okrajiu. In zakaj bi tudi nc? .Sej v si vsi poznajo Njih blago serce. Njih plemenit«.' dela. J' j Iz ohširnih in cvctlicuih slovenskih poezij o.4inošolca mai. semeniša, ki so bile na veliki poli natisnjene, naj *e saj nckteri snopiči natisnejo. Pesnik spodbudujc med drugim : kvišku sinovi Primorskih krajin ! h slavi Njegori Done naj glasovi Slednjega, kteri te /.omlje je sin. liorski verhovi, I.epola dolin. Morski bregovi K časti \jegovi Dvignite glase iz pers globočin! Pozdravljajte zvezdo današnjega dneva. Proslavljajte jo, ki nas jasno obseva! Vse kar je krasnega v celi naravi, Kar ima lepega vzhod in zaton, Naj se danes pred N j e g a postavi, Naj V« napravi globoki poklon. Saj vse. kar tukej stoji, — tud' zgine, Del Njegovih svit pa ne mine. V angeljskih sladih duša .Vfu plovi, Slutje nebeško vživaj serce, Sladko teko naj .Vfu blaženi dnovi. Milo ko rajske pesmice. Vse. kar je radosti zemlja rodila. \jemm podaj jih. Večni vladar. Daj . da bi jasno pred nami svitila Zcezda \jegora vsikdar '. — To pesmi re\ ni don lam danes poje. >prejmite jo. oj llcc Vzvišeni! O da bi zerli v serce čede svoje. B»e'■ le mestni srenjsM /(mr zedinjeu s preč. go-p. fajoioštrom t: korarjem .!«•/: Ttiui-em sklenil nove zvonov«* napraviti /u stolno cerkev. Imenovani gosp. korar iu me-tni župan Ida-gorodm gospod \ iziui sta v ta namen denar po mestu n-hirala. Mil. niie/ iii nadškof «n sami -'»OH gld. podat.I:. \ malo dneh it :.iIo neki do 3IHMI gld. skupaj. Nekaj t. dala stolna »erkev. kar ho se primanjkovalo pa mestna 'V uarnica. V; • 't zvonove zvonar i/. Vidimo iu lini dal b-težo: I. /voi, ima 3173 lih. iu glasu h: J. 2221 lih. ii ^ij-cis; :?. |.'»(i.: lir, ju glas dis; L lOVMib. tu gla* f. N j • /.-jemu je ime llilarij iz l.aciau 2. je llcrmognra i . Fort una!. t. Peter iu Pavel L Jožef. - liane« ■}. grud., t zvonovi done iz zvonika, da pe vr»rl|C nh slišati. iu u: i ti glas odmeva po (ion* i iu nje okolici. Ia •« kaj. — llo/.da ni bilo nobenega večjega zvor.j v (iu: i . iu o sobotah : n«*dcl|ah. ko mi !e samo mu|hni zvonov t -zvonikih hinga«. in cingliuii. se mi |e zdelo kak<>r da t Inl v k j k sii del zini. kjer otioci evilijo. Zdat pa k» so goiiskt zvonovi iu njih glasovi udi ..bas" meti—e dohiti, se mi zdi. kakor da hi hil hi-ni _«•-spodar med otroke s),»pil. ktere z go-podai skiin *-vo|.m -som vodi m glasbi zvonov neko pojavnost daje. Il\aia Npih Prevzvisi-nosti za obilni dar. hvala go«[ Tuni-ju. g /.iifiaiiu m vsim dobioluikom. hv ala llogu. k jc dui. da -t »c v-e srečno izpeljalo, iu rum je «•■ tudi k slovesiicinu po-v. čcvaniu naj ii psi vreme podelil. Il-'g da pa 'udi to. da se od tega goriškemu mestu novega s.igia« a zvonov tieimo soglasja s\oje volje z Ko/i" Voljo. Btuj Je kej noret/a po širokem *rein? Sploh /nana reč jc. da katoličanom iu katoliški I Vi * v se med takimi, k: se kristjani imenujejo, dostikrat h«|»i godi. kakoi pa med Mirki m nejeverniki. kakor hudohni laški freimaviarji delajo s katoliškimi samostani. tako s«- ic tudi llus uad njimi znosil: 71 moških in tudi nekaj ženskih samostanov je zaterl. češ, ker ni več dosti osebstva v njih kako ga liocc dosti biti v tacih okolišiuah. kakor so ua Poljskem? Ko jih je llus nekaj poobe-il iu posirHil. nekaj v Sibirijo gnal. nekaj jih jc moglo iz dežele bezati, potlej ni čudo. če jih ui več redno število t vce kot 7 p po množili samostanih. Ilruzih 3'J je pa zaterl. ker pravi, da so se vstaje vdeležili. ..Invalid" piše. da sc bo Kozja služba po sekularizirauih samostanih nadaljevala (kako * I. njih šole pridejo pod oskerhnijo ljudskih šol ( tedaj uaj berze v razkolniško oblast). Vsi samostani bodo podverženi veliki cerkveni oblastnii ( kakšni ?). Zveza samostanov s provin-cijali in generali redov je prepovedana. — Tedaj samosiluu tiranje v razkolništvo ! — .Strahovito nasilstvo jc bilo p« vsem Poljskem izpeljano od 27. do 28. u. m. ravno o polnoči. Tedaj po tatinsko! V Varšavi je prišel v vsakega. saznamnjaiiih samostanov nadpolknvnik z vojašnic, je mnihe sklical, jim bral ukaz poglavarjev in jim je napovedal, da o pol petih uaj bodo pripravljeni za ua železnico iu na tuje. Izmed 12 ondotnili kloštrov ho le trije pušeni, pa kako? «* pogojem, da ne smejo novincev sprejemati iu tako morajo sčasoma izmreti. V drugih deveterih sta le po 2; v nekterih po 3 duhovni ostali, ktere je uadpolkovnik odločil iu enega prednika postavil. Vojaki ho mnihe na železnico »premili in vsacega s popoinino 150 rubelnov — domače poljske sine — iz njih domovine na tujstvo pognali — Rusi! ..Narod zoper narod vstaja." — za katoliško Cerkev pa. kakor vse kaže, nastajajo časi nar hujši poskušuje. Povsod preganjanje, zatiranje z betom, s peresom, z jezikom. z zanikaruim življenjem. „\Vahrheitsfreund" v Cin-cinatu pripoveduje, kako vdelujejo tudi amerikanski rovarji. V Potoni in Kičmoiidu so ropali katoliške cerkve, vse so pograbili, kar je bilo drazega, tudi sreberne posode, katoliškega duhovna v Potosi je derhal okradla, mu vzela uro, denarje in celo obleko z života. V Ricinondu so cerkev oplenili. celo oltarni peri so odnesli iu iz njega naredili konjske plahte! Krivoverski anglikani si k takemu zatiranju kat. samostanov sladko šobe ližejo; ,.Tiaes" menijo celo, da je čas blizo. ko bo vsim redom odklenkalo. Za freimav-rarje bi bila to kaj dobta reč, da bi ložej in hitrejši ljudstvo sparili, prekucnili rimski sedež in prestole. Ima pa tudi še Nekdo drugi k temu kaj spregovorili. — Zastran amerikanske vojske pravi novojorski katoliški list: „Toliko je gotovo: Kičmonda še nimamo, Mo-bile še nimamo, Karlslona še nimamo. Pa se nekaj: Daviš je južnemu shodu ( kongresu) v Kičmoiidu izročil naznanilo, v ktereiu zaterjuje, da zedinjene (severne f trume to leto niso celo nič napredka storile ter so bile povsod vspešno ^od južnih) za ver njene ali pa prekanjene; pa da jugov ci so zopet za šest mescev oskethijeni za vojsko, iu da se ho 40.000 sužnjev obernilo za terdujave in druge dela: vender pa da še ni čas zato, da bi se zamurccm orožje dalo. Omenjenih 40.000 bo po vojski prostost dobilo. Poslednjič bodo jugovci še naše odsužnjevavce (abolici Jiii-ie) prehiteli. - Tudi dobro." A Ig i rs k i škof v Afriki je 9. u. m. novo cerkav v Blidah-u posvečeval, iu pravil, da o svojem pervem prihodu v Afriko je imel ie 55 duhovnov. Cez nekaj iet mu je bilo veliko iz le-leh pomerlo iu v Kvropo povernilo sc. Vender pa šteje sedaj že 300 duhovnov. Pohvalil je o tej priliki iomorodno duhovstvo zastran gorečnosti, pokoršiuc iu druzih duhov «kih čednost; pričal je ludi, da se donrorodiio (arabsko i duhovstvo sedanjega vpora v Algerii ui prav nic vde-ležilo. — V Sillirili sc veliko nezedinjenih Anneiiov pripravlja * katoliško Cerkev prestopiti in žc se glase za nauk pri katoliškem duhovstvu. t jetniki, Jnbelka in tesnili" e. Cnidan je bila neka žena v Hamburgu v preiskovanji, ker so jo na sumu imeli, da je kradla. Preiskovajočemu vradniku pa je živo in sveto zaterdovula , da jc nedolžna. Da bi gosposko še bolj svoje nedolžnosti prepričala pristavi, da naj jo rnertvoud zadene iu naj otrok, ki ga bo v kratkem porodila, umerje, ako je resnica, česar jo dolže. Oboje se je zgodilo. — Ko jo zavolj pomanjkanja dokazov izpuste, gre v porodnišnico, kjer ji je otrok umeri in je ona sama bila od mertvouda zadeta, da ni mogla govoriti. Tako od roke Božje pravice zadeta, je svojo pregreho spoznala in ukradene reči pokazala. — V Turinu so vradnikom nove Italije 7 milijonov utergali; v Kimu pa so pomočke našli vradnikom zavoljo dragine plačo celo zvišati. Ali ni to čudo? — Kaj pomaga jeza? Neki mlckarici na Dunaju se je bil splašil konjič, ko je peljala mleko v mesto, iu derjal je mem veliko hiš, da je vse derndralo iu šklepeta'o. Med dirjanjem žena z voza skoči in popade za uzdo, pa konj jo dalje vleče delj časa; vender se ji nič ne zgodi. Neutegoina si konj zaplete noge v suknjo, ki se je bila z žene stergala, iu obstane. Razdražena meni, da zdaj je čas se nad konjičem zmaševati iu ga začne klestiti. S tem pa se je konj zopet splašil, zbeži iu se da še le vjeti, ko se je bil voz prekucnil in — vse mleko razlilo! 22. u. m. je mašiuski ključavničar J. Š. nekemu študentu na Dunaju na Videnu žepni nož v tilnik zasadil iu ga na smert ranil. Zakaj? Iz ljubosumnosti zavoljo neke sincrkolinke. — Iz Ljubljane, 9. grud. — Pismo g. misijonarja BI. Veri-a od 3. t. m. iz Masilije naznanja, kar laški časniki pišejo, da v Piačenci je 10. u. m. za smert bolan človek nanagloma ozdravil, ko sc je ranjbemu misijonarju Nikolaju Olivieri-u v priprošnjo priporočil. S tem je njegovo bogo-ljubno djanje naj bolj poterjeno. Prihodnjič bolj natanko. — Mestnjanstvo v Gciivi je tirjalo truplo svojega rojaka Oli-vieri-a domu, in v god neomadežanega spočetja M. D. se je imelo iz Masilije odpeljati. V. č. g. misijonar Pire v listu iz Krovinga od 6. li-slop. naznanjajo, da so dva dni po prejetem našem pismu ludi poslani denar prejeli. Prav mični list prihodnjič. ffZg* Vse tako kaze, da bo Danica tudi leta 1865 izhajala, ako je blagim naročnikom ljubo in drago; ne bodi torej prederzno zaupanje, da se bodo naročila vse ponovile, še prejden povabilo pride. Cena stara in pa staro vino; naročnikov pa starih in novih , kolikor listja in trave !! Darovi za »v. Oteta. G. listop. Dobra duša za blagoslov, da bi mogla zvesto Bogu služiti 2 tol. po 11 grošev. - Za ohranjenjc tistega serca 1 dvajsetico in 2 šestici. — Za odpušanje grehov iu srečno smert 1 gld. a. v. — Velika gresuica za sau pokore 1 gld. - Vse v veči Božjo čast: Cd katoliške rokodelske družbe v Ljubljani 1 gld. - Gospa J. M. v Uobei namen in srečno zadnjo uro 1 gld. - 4 keršenice 60 kr. za srečno zadnjo uro. - Nekaj udov rokodelske družbe za srečno zadnjo uro 73 kr. - Matija Aleš. rokodelec, za blagor na duši iu ua telesu 2 gld. - 3 osebe za blagoslov .1» sresno zadnjo uro 1 gld. 15 kr. sr. - 7. listop. ..Vloženi zlat pošljem sv. Očetu prosijoca sv. blagoslova na zadnjo uro sebi. staršem, bratu iu sestri": 1 ces. cekin. Marija. - Neka oseba 1 tol. za 1 gl. nt. den.: „sv. Očetu, prosim za zdihljej za terdovratne grešnike in za blagoslov za zadnjo uro." - Za sv. Očeta: Jak. BI., Joz G-r in O. M ij apostoljski blagoslov, da pasemo zvesto sebi zročene ovčice, ter jih pripeljemo k višjemu pastirju J. Kr., cigar namesioiKu »voj dar zročimo": 3 tol. po 2 gl., lo je, 6 gld. st. d. - L. K.....č za srečno zadnjo uro 1 gld. 35 kr. - Devica .Frančiška P -c 1 gld. v»r. - 8. listop. - Za vse dobro na duši in na telesu neka dekla 1 gld. - Neka kersemca za ttrečuo zadnjo uro 50 kr.— 9. tistop. Poprejšnjih zbirk, nekaj po Danici, nekaj po kn. skofijski pisarmci: ti gW. " a. v. in 1 križavec za 2 gld. 12 kr. st. d. — (Dalje prihodnjič.) _____