HUZEJSKi časopis
Številka 1, Leto 17
GORNJESAVSKI MUZEJ JESENICE IN MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE
Februar, 2007
MUZEJSKA RAZSTAVA
»IZ ZASEBNIH ZBIRK II«
Gornjesavskem muzeju Jesenice io v sodelovanju z Muzejskim iištvom Jesenice jeseni pripravili nimivo razstavo, na kateri se je z i svojih zbirk predstavilo kar anajst privatnih zbiralcev. Naj-sj je bila razstava na ogled v osovi graščini, kjer si jo je od 5. tobra do 24. novembra 2006 dedalo 471 obiskovalcev, nato pa j v Liznjekovi hiši v Kranjski iti, kjer je prav tako beležila dok obisk. Od 7. decembra pa do januarja si jo je ogledalo 493 li-
ivalcev (od tega 136 tujcev).
leta 2001, ko smo pripravili dobno razstavo, na kateri je sode-alo.8 zbiralcev, seje izkazalo, da sodelovanje med muzejem in lejskim društvom lahko zelo io in poučno. Ker velik del ične dediščine uspejo zbrati ezniki, je pomembno predsta-1 tudi to bogastvo, ki sicer bolj manj ostaja skrito očem javnosti. *ničan Srečo Čelesnik, ki si je v mjski Gori v svojem novem »u uredil skorajda svoj lastni tej, saj zbira tako rekoč vse vrste dn, je pokazal okoli sto let stare 'ne ure in pipe - porcelanke in luške čedre. Janez Hrovat, pred tìcim upokojeni televizijski snete, je na treh panojih s slikov-1 gradivom predstavil mejnike lega dela in vrsto kamer ter fotonov in ostalih naprav, ki so mu 'd desetletja služile in jih je tudi 0 shranil. Danijel Klemenc, ki se Pol stoletja angažiral na tekmo-
valnem in organizacijskem področju jeseniškega športa, je sodeloval z delom svoje zbirke športnih značk oziroma z značkami smučarskih tekmovanj pokala Vitranc FIS Kranjska Gora. Njegov sin Mitja Klemenc, ki sije v dobrih petih letih že oblikoval bogato in pestro zbirko medalj, plaket, odlikovanj, znakov, značk in nadomestnega denarja, pa se nam je predstavil z izborom le teh, oziroma če ne z naj dragocenejšimi pri-
merki pa vsaj za naš konec najbolj zanimivimi. Naslednji raz-stavljalec je bil kranjskogorski hotelir Jože Kotnik, ki je uspel zbrati že več kot petsto kosov tako imenovanega čebulnega porcelana, ki nedvomno predstavlja glede na svojo raznovrstnost najbolj pestro in dodelano namizno opremo vseh časov. Janez Koželj, strastni zbiratelj modelov oziroma replik lokomotiv, ki so in še vozijo, in jih je zbral toliko, da jih niti ne šteje, zasedajo mu pa malodane vse kote stanovanja, se nam je predstavil z desetimi originalnimi modeli in z njihovimi predelavami, ki pa so plod njegovih zamisli in izvedb. Anže Mrak iz Žirovnice je od svojega očeta podedoval bogato in že znano zbirko predmetov, ki se navezujejo na soško fronto oziroma na obdobje prve svetovne vojne. Tokrat smo razstavili vojaška pokrivala in
izbor razglednic. Alešu Nagodetu se je najbolj priljubilo zbiranje predmetov naše etnološke dediščine, ki jih vključuje v svoje razkošno bivalno okolje. Na razstavi je sodeloval z zbirko kovanega železnega orodja iz začetka
20.	stoletja. Janez Palčič je v našem ožjem okolju poznan kot najuspešnejši zbiralec raznovrstnih značk, saj jih je zbral že več kot dvajset tisoč. Ker pa je bil tako s predniki kot sam najtesneje povezan z železničarskim stanom, smo ga predstavili s tovrstnimi značkami. Gotovo je prvak med našimi zasebnimi zbiralci Dušan Prešern, ki se lahko ponaša z največ dragocenimi in različnimi zbirkami in med njimi tudi z večjo zbirko predmetov ljudske umetnosti. Na razstavi nam je predstavil predmete kmečkega posodja in kuhinjskih priprav, ki v glavnini izvirajo iz konca 19. stoletja. Vitomir Pretnar, ki nam je dobro poznan ne le po svojem pomembnem službenem položaju pač pa tudi kot uspešen fotograf in zbiralec, se nam je predstavil z zbirko plakatov (tematika glasbe, filma in volitev). Borut Razinger, ki ga je v novembru žal premagala huda bolezen, pa nam vsekakor ostaja v spominu tudi kot resen in temeljit zbiralec mineralov, dragih in okrasnih kamnov, pa tudi vsega, kar se veže na zgodovino smučarskih poletov v Planici in še bi lahko naštevali. Da se je
IZ VSEBINE
Stran :
1 Muzejska razstava »Iz zasebnih zbirk II«
Stran 2:
•	Program prireditev Gornjesavskega muzeja Jesenice do septembra 2007
•	V muzeju med zimskimi počitnicami
•	V leto 2007 z novimi aktivnostmi za obiskovalce muzeja
Stran 3:
• Program muzejskih večerov: Akvileja, Jesenice med I. svetovno vojno, Razvoj tirnega transporta v železarni Jesenice, Slike iz naše preteklosti
Stran 4:
•	Spomladanski izlet na Ptuj in Ptujsko
•	Borutu Razingerju v spomin
zbirateljske dejavnosti lotil na nivoju znanstvenika, nam dokazuje avtorstvo knjižnih del, predavanja in več razstav. Na omenjeni razstavi pa je sodeloval z izborom mineralov in znamk z upodobitvijo le teh.
Tako zanimanje javnosti kot angažma samih zasebnih zbiralcev ter pestrost in številčnost njihovih zbirk so nam znova pokazali, da se pri zasebnih zbiralcih ohranja pomemben del naše premične kulturne dediščine. Tudi zato sem spodaj podpisana avtorica razstave pripravila v novembru še muzejski večer na temo fenomena zbirateljstva.
Zdenka Torkar Tahir Gornjesavski muzej Jesenice
V muzeju med zimskimi počitnicami
PROGRAM PRIREDITEV GORNJESAVSKEGA MUZEJA JESENICE DO SEPTEMBRA 2007
Ob zaključku razstave umetnika rezbarja Marijana Vodnika bo v Kasarni prvi dan zimskih počitnic v ponedeljek, 19. februarja, demonstracija oblikovalcev in kiparjev v lesu.
Na demonstraciji od 10:30 do 12. ure bo s sodelavci umetniki, člani Združenja rezbarjev Slovenije predstavil način ročnega rezbarjenja v lesu.
Na pustni torek, v času sproščenosti in veselja, vabimo na majhno pogostitev.
V	torek, 20. februarja, od 10:30 do 12. ure bomo v delavskem stanovanju pripravljali pustne miške in pečena jabolka po receptu naših babic. Vabljeni v Kasarno na Savi!
V	sredo, 21. februarja, od 10:30 do 11:30 vabimo vse na javno vodstvo po razstavi svetil v Ruardovo graščino ter na delavnico »Izdelovanje rudarskih lučk« v Kasarno na Stari Savi.
V	četrtek, 22. februarja, od 10:30 do 11:30, vabimo v Kosovo graščino na ogled razstave »Umetnost v vosku« umetnika Rafaela Samca. Zaključili bomo z vodstvom po Kosovi graščini.
Gornjesavski muzej Jesenice
KOSOVA GRAŠČINA:
1. februar—9. marec 2007:
Ob 18. uri otvoritev razstave oblikovalca v vosku Rafaela Samca »UMETNOST V VOSKU«.
8. marec—26. april 2007:
Ob 18. uri otvoritev fotografske razstave Fotografskega društva Jesenice »FOTOGRAFINJE SE PREDSTAVIJO«.
15.	marec—26. april 2007:
Ob 18. uri otvoritev likovne razstave umetniških slik akademske slikarke CVETKE HOJNIK.
8.	mai 2007:
Ob 18. uri bo otvoritev likovne razstave ilustracij umetnice MOJCE FO.
9.	maj—8. junij 2007:
V 1. nadstropju bo ob 18. uri otvoritev fotografske razstave umetniških fotografij fotografa LUKE MARKEŽA.
7. junij—27. julij 2007:
Ob 18. uri bo otvoritev muzejske razstave KOROŠKA BELA.
14.	junij—27. julij 2007:
Ob 13. uri bo v 1. nadstropju otvoritev dokumentarne razstave »Ozkotirna železnica: ŠTORE«
6. september—28. september 2007:
Ob 18. uri bo otvoritev likovne razstave FRANCA RASINGERJA z naslovom »Glagolske pismenke«.
KASARNA—STARA SAVA:
5. april 2007
Ob 13. uri bo v Kasarni otvoritev razstave makete vozov na Slovenskem avtorja JANKA SAMSE. Razstava bo na ogled do 26. aprila 2007.
LIZNJEKOVA DOMAČIJA:
Februar—Marec 2007:
Razstava makete vozov na Slovenskem avtorja JANKA SAMSE.
Mai—Junij 2007:
Likovna razstava akademske slikarke CVETKE HOJNIK, ki se bo predstavila z umetniškimi slikami.
Julij—Avgust 2007:
Likovna razstava z naslovom VRATA. September—Oktober 2007:
Likovna razstava ANE MLEKUŽ VIŠNAR.
V LETO 2007 Z NOVIMI AKTIVNOSTMI ZA OBISKOVALCE MUZEJA
Dejavnost zavoda namenjamo osnovnemu muzejskemu delu (tudi delo z muzejskim računalniškim programom Fundus), ki je temelj za dobro delo in izvajanje vsakršnih aktivnosti. To je evidentiranje, dokumentiranje, prezentiranje dediščine s področja železarstva, rudarstva ter z njim povezanega planinstva in paleontološke zbirke fosilov Zahodnih Karavank. V okviru redne dejavnosti planiramo digitalizacijo Smolejevega planinskega predavanja na diapozitivih. S tem bomo zaščitili dia posnetke ter osvežili več desetletij prisotno skrb muzeja za zgodovino planinstva, povezanega z železarstvom. Načrtujemo tudi povezavo s Prirodoslovnim muzejem Slovenije in s Triglavskim narodnim parkom.
Predvideli smo tudi ureditev zunanjih vitrin (Kosova graščina, Liznjekova domačija) in označevalnih tabel do naših muzejskih zbirk. Med vsebinske projekte uvrščamo poleg razstavnih dejavnosti v enoti Jesenice in Kranjska Gora še v NOE Jesenice projekt Led in ogenj. To bo muzejska razstava o razvoju železarstva. Ob tem je bilo tudi mnogo vzpodbud za športne aktivnosti, predvsem za hokej. Predstavili bomo Koroško Belo in Javornik, in sicer s knjižico in razstavo ob kvizu Zgodovina mesta Jesenic. Pripravljamo digitalizacijo zbirke fosilov in predstavitev drugih zbirk na internetu ter novo promocijsko zloženko. V NOE Kranjska Gora dopolnjujemo opremo skednja za poroke in oblikujemo stalno razstavo zibk v gospodarskem poslopju Liznjekove hiše. V Kajžnkovi hiši vzpostavljamo video nadzor ter predstavitev etnološke dediščine Rateč na internetni strani. Med vsebinskimi projekti je tudi simulacija smučarskih poletov in skokov v Planici ter mulitmedijska
predstavitev za interaktivni kviz Vzpon na goro za otroke in odrasle
(odkupljen 2006).
Ponovno smo oživili Odbor za Staro Savo ter za zbliževanja z javnostjo Klub Stara Sava. Ohranjamo pedagoške delavnice in sodelujemo z mediji, kjer poročamo o naših aktivnostih. Ponovno uvajamo rubriko Iz naše preteklosti, za katero pripravljamo prispevke v Acroni-jevih novicah. Še naprej sodelujemo s TD Planina pod Golico, z Muzejskim društvom Jesenice (skupen Muzejski časopis), s TIC-om, z jeseniškimi fotografi in šolami ter z drugimi zavodi in zainteresirano javnostjo, v Kranjski Gori pa s PD Dovje Mojstrana, z organizatorji Lavtižarjevih dni, z LTO Kranjska Gora ter s hoteli HIT Alpinea.
V tem letu želimo povezati različne aktivnosti našega zavoda pod skupna dogajanja, združena v KLUBU STARA SAVA. Kljub dvomu skeptikov se je med člane kluba vpisalo kar nekaj odraslih pa tudi otrok - šolarjev, ki so z letno članarino pridobili neomejen prost vstop v vse naše muzejske zbirke (Kajžnkova hiša v Ratečah, Liznjekova domačija v Kranjski Gori, Triglavska muzejska zbirka v Mojstrani, železarska zbirka v Ruardovi graščini, etnološka zbirka v Kasarni na Stari Savi in stalna razstava novejše zgodovine v Kosovi graščini). Brezplačna je tudi udeležba na pedagoških delavnicah, ki razen vsako prvo sredo v mesecu niso brezplačne, ter na druge prireditve v letu. Tako ob že tradicionalnem prazniku luči svečnici na Stari Savi pred savsko cerkvijo jeseniški župnik blagoslovi sveče. Letos je naša etnologinja zbrala predmete iz naših zbirk za razstavo SVETILA SKOZI ČAS, ki smo jo pripravili v sodelovanju z zasebnim zbiralcem Dušanom Prešernom. Na ogled bo do pomladi, ko se bo umaknila novi razstavi v Ruardovi graščini.
Kot se za pomlad in občinski praznik spodobi, bomo v sodelovanju z Glasbeno šolo Jesenice pripravili dan odprtih vrat v Kasarni in na Stari Savi. Mineva namreč drugo leto, kar je Kasama ponovno naseljena.
V marcu bo tekmovanje iz zgodovine mesta Jesenic, za katerega je gradivo o Koroški Beli, Javorniku
in Potokih pripravil naš sodelavec Tone Konobelj. Tradicionalen bo tudi vsakoletni velikonočni blagoslov jedi pred savsko cerkvijo. Letos bo to 7. aprila. Med stalnico se zapisujejo tudi dogajanja ob mednarodnem dnevu muzeju 18. maju, kije letos posvečen muzejem in univerzalni dediščini. Pozne pomladanske in poletne dni pa bomo zapolnili z raznolikimi dejavnostmi na vse lepše obnovljeni Stari Savi.
Prijave v Klub Stara Sava sprejemamo na telefonski številki:	04	583	35	00, e-mailu naslovu:
info@,gomiesavskimuzei.si ali osebno na upravi muzeja: Cesta Franceta Prešerna 45, 4270 Jesenice, kjer lahko izpolnite pristopno izjavo in poravnate članarino, ki znaša 10 € za odrasle in 5€ za otroke.
Poučen, zabaven, voden ogled obiskovalcev železarske zbirke
Irena Lačen Benedičič Gornjesavski muzej Jesenice
PROGRAM MUZEJSKIH VEČEROV MDJ OD FEBRUARJA DO MAJA 2007
15. februar—dr. Verena Vidrih Perko: »Akvileja«
(vsebina je objavljena v prejšnji številki)
15. marec—mag. Marko Mugerli: »Jesenice med I. svetovno vojno«
19. april—mag. Tadej Brate: »Razvoj tirnega transporta v Železarni Jesenice«
17. maj—dr. Ferdinand Šerbelj: »Slike iz naše preteklosti«
Vsi muzejski večeri bodo v Kosovi graščini (2. nadstropje), Titova 64 na Jesenicah, vsak tretji četrtek v mesecu ob 18. uri. VSTOP JE BREZPLAČEN. VABLJENI!
' Muzejski večer: 15. marec 2007
Mag. Marko Mugerli
JESENICE MED I. SVETOVNO VOJNO
Sa Jesenicah je vse polno stavb, pomnikov Mobij, v katerih so nastale. Takšna je tudi apelica sv. Križa v Spominskem parku. )b njenem vhodu stoji kovinska plošča in «njej imena Jeseničanov in ljudi, ki jih je joda pripeljala v naše kraje. Gre za žrtve lojne, ki je divjala pred dobrimi devetde-ätimi leti.
Morat so bile Jesenice del avstro-ogrske anarhije. V njej so imeli Avstrijci in ladžari dominanten položaj. Temu so isprotovali še posebej jugoslovanski arodi, ki so kljub svoji številčnosti imeli malo pravic. Država je bila podobna «kakšnemu balonu, znotraj katerega so ladali močni pritiski. Z aneksijo Bosne in iercegovine se je balon še dodamo napih-i, tako daje bilo pričakovati, da bo kmalu »čil. Potreben je bil torej samo še rahel Strič, toda 28. julija 1914 je prišel pravi ihar v obliki prve svetovne vojne, la Jesenicah je bila razglašena mobilizaci-I V vojsko so morali številni tovarniški klavci in kmečki sinovi. Večina jih je lužila v enoti »Kranjskih Janezov«, to je v 1. pehotnem polku, ki so ga poslali na 4odno fronto.
udi tistim, ki so ostali doma, ni bilo lahti. Pretresale so jih novice s svetovnih ojišč in pogledi na žalostne obraze begun-«v iz Galicije. Prizori so postali grozo vi-jši po italijanski napovedi vojne, ko so Senice postale zaledje soške fronte. Vsa--Xlnevno so z vlaki prihajali ranjenci, «gunci in ujetniki.
la kolodvoru je bila urejena zdravniška skrba. V železničarskih stanovanjih na taci so bili nastanjeni ujetniki. Jeseniča-e so stalno vznemirjali preleti italijanskih «tal, ki so ponavadi imela izvidniške nalo-114. avgusta 1917 je bilo drugače. Prišlo k namreč do bombnega napada. Največjo odo je utrpela Koroška Bela.
Uničenih je bilo 46 hiš in 22 gospodarskih poslopij. Dve osebi sta izgubili življenje. Večje bilo ranjenih.
Vojska je bila tudi nenasitljiv požeruh. Stalno je zahtevala prevozna sredstva, hrano, oblačila, zdravila in nenazadnje cerkvene zvonove. Ljudje so živeli v pomanjkanju. Primanjkovalo je vsega od moke, mleka, mesa pa do sladkorja in masti. Čeprav domačinom ni bilo lahko, niso izgubili čuta za sočloveka in so redno organizirali dobrodelne akcije, na primer zbiranje pomoči za goriške begunce, ranjene vojake, vojne vdove in sirote.
Najhuje je bilo septembra in oktobra leta 1917, ko je skozi Jesenice šla glavnina bojne moči, ki je v dvanajsti soški ofenzivi prebila fronto. Toliko vojakov Jesenice še niso videle. Vse življenje je bilo podvrženo ofenzivi. Tega so se morali zavedati tudi otroci. V njihovih učilnicah so se namreč nastanili vojaki.
Po uspešnem preboju je vsem odleglo, najbolj pa političnim oblastem na Dunaju. Mislile so, da bo monarhija obstala in da se je vihar polegel. A glavni sunek je šele prihajal. Ta ni prišel s fronte, ampak iz zaledja. Monarhija ni uspela rešiti poglavitnega vprašanja sobivanja njenih narodov na temelju enakopravnosti. Oktobra 1918 je razpadla in kmalu je bilo konec vojne. Vojna je zahtevala velik davek. Otroci so izgubili očete, žene može. Šestinšestdeset Jeseničanov se ni nikoli vrnilo. Leta 1927 so jim postavili spominsko obeležje v obliki kapelice. Danes, ko v združeni Evropi nekdanji sovražniki postajajo prijatelji in državne meje postajajo zgolj meje večjih upravnih enot, se vse te žrtve ne smejo zdeti zaman, ampak morajo bodočim rodovom služiti kot motiv za graditev mostov med narodi in verami.
Mag. Tadej Brate
ZGODOVINA TIRNEGA TRANSPORTA V ŽELEZARNI JESENICE
Tadej Brate, magister industrijske arheolo-gije in svetovalec direktorja v Zavodu za varstvo kulturne dediščine RS, bo predaval o zgodovini tirnega transporta v Železarni Jesenice. Predavanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi.
Tadej Brate je še kot dijak začel fotografirati tima vozila in s tem delom nadaljuje že vse življenje. Velik del prvih posnetkov je napravil prav na Jesenicah. Sem je prihajal poleti na počitnice k svojim sorodnikom, ki so stanovali V Delavski ulici. Do Hrenovke ni bilo daleč in tako je fant hodil gledat vlake, ki so dnevno vozili iz železarne na postajo.
Ko je končno leta 1961 dobil svoj prvi fotoaparat, je začel fotografirati vlake. Skozi vsa leta do danes je beležil tudi dogodke na tirih jeseniške železarne. Nastal je opus preko več tisoč posnetkov, mnogo od njih v barvah na diapozitivih. Prav tako je g. Brate posnel v Železarni za več ur filmskega materiala v barvah. Nadvse zanimivi so filmi "Remont parne lokomotive" in "Delo v snegu". Kljub občasnim težavam in prepovedim snemanja mu je uspelo ujeti na filmski trak marsikaj zanimivega in pomembnega.
Tokrat si bomo pogledali izbor približno 200 diapozitivov od najstarejših pa vse do današnjih.	Vabljeni!
: Muzejski večer: 17. maj2007:.:
Dr. Ferdinand Šerbelj
SLIKE IZ NAŠE PRETEKLOSTI
Dr. Ferdinand Šerbelj je pod tem naslovom napisal prispevek za monografijo »Jesenice«, ki je izšla decembra 2006. Svoje poznavanje umetnostne zgodovine pa je delil med nas tudi na posvetu ob 400 - letnici Marijine cerkve na Stari Savi oktobra 2006.
Tudi iz drugih umetnostno zgodovinskih člankov pa lahko razberemo, daje prav dr. Šerbelj tisti poznavalec likovnih del na našem področju, ki nam bo tudi na muzejskem večeru najbolj nazorno približal umetniška dela naše doline, kot so: tri oltarne slike Nicola Grassija, (okoli leta 1735). Savska cerkev tudi sicer presega lokalne standarde s stavbo in kamnitim oltarjem. Njeno notranjščino je krasilo še nekaj del slikarjev poznega baroka na Kranjskem. Iz 19. stoletja imamo še Karingerjevo Fužino v Gorski dolini in Plavž na Savi, delo Heinricha Wettacha. Iz slikarske delavnice družine Layer pa izhaja še nekaj slik. Tako rekoč vsak dan je dostopna notranjščina cerkve sv. Lenarta na Jesenicah. Vedenje o starejšem slikarstvu lahko dopolnimo tudi s slikami v bližnjih cerkvah, ki sooblikujejo kulturno krajino Gornjesavske doline. (Po Šerbel-jevem prispevku povzela urednica)
BORUTU RAZINGERJU V SPOMIN
SPOMLADANSKI IZLET NA PTUJ IN PTUJSKO (19.05.2007)
Zdravko Kovačič
Program vključuje:
-	Ogled gradu in muzejskih zbirk,
-	Sprehod po srednjeveškem mestnem jedru in ogled zanimivosti (nekdanji dominikanski samostan, minoritski samostan, glavna srednjeveška ulica, Slovenski in Mestni trg, cerkev sv. Jurija, mestni stolp...),
-	Ogled znamenite gotske cerkve Marije - Zavetnice s plaščem na Ptujski gori,
-	Obisk pri izdelovalcu kurentove oprave,
-Pozno kosilo in degustacija vin na turistični kmetiji (Haloze ali Slovenske gorice) in kratek ogled bližnjih zanimivosti (Juršinci, Sv. Trojica, Stara ),
-	Možen je tudi ogled ptujske vinske kleti, ki je najstarejša delujoča na Slovenskem, in enega od mitrejev -antičnih svetišč, predstavljenih na mestu najdbe,
-	V času med 18. in 21. majem bo Ptuj gostil zanimivo državno kulinarično razstavo z naslovom »Dobrote slovenskih kmetij«, ki si jo je vsekakor vredno ogledati.
Cena programa je pri minimalni udeležbi 40 oseb okrog 22 evrov na glavo in zajema: vstopnine in vodenje, celodnevno spremstvo vodnika, organizacijo in rezervacije, kosilo in degustacijo na turistični kmetiji ter DDV. Stroški prevoza in morebitnih dodatnih ogledov pa v to ceno seveda niso vključeni. Po zagotovilu predsednika, ki bo malce razvezal društveno mošnjo, lahko pričakujemo, da se bo nekaj cvenka prikotalilo tudi iz nje. Izlet se bo pričel, kot že rečeno dne,
19. maja ob 6. uri in 30 minut na izhodiščni postaji (verjetno Hrušica — Kopitar).
V izogib organizacijskim nevšečnostim prosimo, da se za izlet odločite najkasneje do konca prvega majskega tedna. Za prijave in informacije sta vam na voljo Rebolj Darka, tel. 031 787363 in Kovačič Zdravko, tel. 584 13 41
Ob koncu novembra 2006 smo se na blejskem pokopališču poslovili od še ne sedemdesetletnega Boruta Razingerja, prvega predsednika Muzejskega društva Jesenice. Predsednik je bil kar 8 let.
Grenko je spoznanje, da je za vedno odšel eden od ustanoviteljev in pobudnikov za mnoge aktivnosti društva. Septembra je bil še na sestanku. In ob postavljanju razstave o zbirateljstvu sva se še pogovarjala, kako bi primerno obeležili spomin na Jožeta Bediča in njegovo edinstveno zbirko fosilov, kako bi postavili stalno razstavo o kemijskem laboratoriju Železarne Jesenice, skratka kako bi čim bolj dostopno predstavljali našo kulturno dediščino.
Boruta se spominjam še iz gimnazije. Takrat je imel doma svoj laboratorij in raziskoval je razne kamenine, minerale in žlindre. Veselje do raziskovanja ga je pripeljalo na Fakulteto za naravoslovje, kjer je študiral kemijo in diplomiral leta 1963. Kot štipendist Železarne Jesenice se je zaposlil v takratnem Oddelku tehnične kontrole, kjer je vrsto let delal v kemijskem laboratoriju. Ob koncu službovanja pa je bil vodja oddelka za nabavo v FI - P ROMU.
V tem času si je ustvaril družino in zgradil hišo na Hrušici kakor mnogi njegovi vrstniki in sodelavci. Posebna ljubezen pa so bili njegovi štirje vnuki. Zanje si je vedno vzel čas, kadarkoli so prišli na obisk. Iskreno upam, da jim je vcepil nekaj svojega raziskovalnega duha.
Vse življenje pa je Borutu ob mnogih zanimanjih, naj posebej omenim tudi zanimanje za glasbo, ostala mladostna ljubezen do mineralogije. Ko so se začele razstave mineralov v Tržiču, je začel preučevati vse, kar je bilo dostopnega o mineralih. Poglobil se je v gemologijo, vedo o naravnih mineralih ter o dragih kamnih. Ta znanost ga je popolnoma prevzela, saj je o tem objavil preko 70 člankov ter tudi knjigo Dragi in okrasni kamni. Bil je tudi eden od ustanoviteljev gemološkega društva in aktiven v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Poleg velike zbirke mineralov in dragih kamnov je rad pokazal tudi skoraj popolno zbirko planiških značk.
Dragi Borut, iskrena hvala za vse, kar si dobrega storil v svojem življenju!
Naj ti bo lahka slovenska zemlja!	Dušan Prešern
Predsednik MDJ
Ustanovitelj: MUZEJSKO DRUŠTVO JESENICE; Izdajata: MDJ in GORNJESAVSKI. MUZEJ JESENICE; Urednica: MAJDA MALENŠEK Postavitev in oblikovanje: LEJLA KONJIČ, TIC JESENICE - RAGOR; Naklada: 300 izvodov; Za člane MDJ je časopis brezplačen;