Fmnc TRČBK MmeJ KOVAČIČ' ČLASEK KIBERSEKS IN PORNOGRAFIJA NA INTERNETU Dcfinicijc in regulacije - stališča uporabnikov interneta Povzetek: V prispevku avtorja na osnovi bhka vprašanj iz ivmr raziskave Raba interneta v Sloveniji 98, ki se nanašajo na erotiko in pornografijo v kibernetskem prostoru, analizirata odnos slovenskih uporabnikov interneta do tega področja družbenega delovanja v kibernetskem prostoru. V analizi se osredotočata na definicijo pornografije s strani uporabnikov interneta. na stališča uporabnikov do družbenopalolo.ernetskem prostoru, kjer .spada ponudba erotičnih vsebin - ob virtualnih glasbenih in računalniških trgovinah ter knjigarnah - med najbolj raz\'ite in donosne oblike na novem trgu. Tako je na primer bila tudi v Sloveniji ena od prvih kvalitetno oblikovanih virtualnih trgovin s pestro ponudbo Erotika-Shop. Vendar virtualizacija erotičnega trga ni bil tisti ključni problem, ker nenazadnje se da slednjega vsaj v omejenem ob.segu nadzirati in urejati z zakonodajo. S strani zakonodajalcev, izvršilne oblasti in dežurnih "dušebrižnikov" je vsekakor bolj problematična zasebna, anonimna interakcija s sek.sualno konotacijo med uporabniki interneta. Kiberscks - lahkost preigravanja spolnih vlog? Vprašanje spolnosti, zlasti pa vprašanje primerjalne drugačanosti spolnosti v kibernetskem prostoru glede na spolnost v fizičnem, geografskem prostoru, je bilo v devetdesetih eno od popularnejših področjih družlx)slovne teoretske konceptualizacije vsakdanjega življenja v kibernetskem prostoru. Žal so običajno te konceptualizacije ostaljale ali na ravni (samo)opisov posameznih vsakdanjih, profanih izkušenj in iz njih izpeljanih sklepov ali pa so bile pogosto sužnje predhodnih teoretskih determinacij pišočih avtorjev. Če abstrahiramo te izhodiščne razlike, je skupni izplen raznolikega nabora avtorjev- oziroma predv.sem avtoric (glej npr Danet, 1998, Dietrich. 1997, McRae, 1997, Nguve & Alexander, 1996, Schofield Clark, 1998, Shaw, 1997, Turkic, 1997, Wise, 1997) ugotovitev, da fizična odsotnost drugega vpliva na samoregulacijo aviorcprezentacije pri kiberseksii. Drugače povedano, v kibernetskcin prosioru so identiiete dosti bolj lluidne in tudi neboleče, ker je igranje privzetih vlog (običajno) brez posledic. Brenda Danet (1998: 129) tako trdi, da "nam besedik), ki ga tipkamo, preskrbi masko", kar dodatno motivira radovednost uporabnike«-interneta, kako bi bilo onkraj sprejetih družbenih tabujev glede spolnosti. Ta svoboda izbire spolne vloge, ki jo nosimo, igramo v kibernetskem prostoru, pa ni tako svobodna oziroma nevtralna, menijo feministično naravnane teoretičarke. Dietrichova tako na primer trdi, da ne moremo govoriti o tehno-eroticizmu in o virtualni spolnosti kot o "gender-neutral zone", ampak o pretežno novi formi patriarhalne .seksističnosti. V.seeno pa številne avtorice (glej na primer Shannon, 1997, TUrkel, 1997) ugotavljajo, da je kiberseks predvsem prostor raziskovanja oblik spolnosti, ki jih večinoma udeleženci ne doživljajo pri vsakdanjih, "realnih" spolnih odnosih. Profano dejstvo odno.sov s spolno konotacijo v kibernetskem prostoru pa je, da se takšne igre, raziskave s soudeležbo pogosto iz "osvobajajočih, liberalnih izJvušenj" sprevržejo zaradi pragmatično-kontekstualnih neujemanj med ".soigralci" v travmatične izkušnje (glej Shannon, 80-81), kar pogosto vodi v - po našem mnenju - prehitre posplošitve o mačistični naravi kibernetskega prostora. Potrebno je izposta\'iti, da ravno anonimnost kibernetskega prostora zagotavlja potrebno varnost številnim spolnim manjšinam. Te si tako zagotavljajo varni prostor za med.sebojno komunikacijo, ki si ga drugače v nenaklonjenih fizičnili okoljih ne morejo zagotavljati. Gotovo pa lahko rečemo, da kiberseks oziroma izkušnje, ki so jih deležni kibernetski ljubimci, S|X>dbujajo preizvpraševanje družbene konstrukcije spolnosti oziroma, če parafraziramo Heleno Veleno, so "ključ vrat zaznavanja". Razlogi za WWW anketo o pornografiji in kiberseksu Kot smo že omenili, ostaja večina teoretiziranj o kiberseksu in pornografiji ali površno moralističnih ali preobremenjenih s predhodnimi teoretičnimi izhodišči avtorjev in pretirano poenostavljenimi posploše\'anji na osnovi le nekaj opisanih primerov. Nismo pa naleteli na empirične študije, ki bi se dejansko ukvarjale s samopercepcijo uporabnikov interneta. Zato smo v raziskavo Raba interneta v Sloveniji leta 1998 vključili tudi sklop vprašanj, ki se nanašajo na uporabo erotičnih vsebin aktivnih uporabnikov interneta ter sklop vprašanj, v katerem smo poskušali ugotavljati, kaj aktivni uporabniki interneta pojmujejo oziroma definirajo kot pornografijo. Na sklop vprašanj o erotiki in pornografiji, ki ga je s metodološkimi naswti sodelavcev RIS raziskovalne skupine oblikoval Franc Trček. je odgovarjalo 330 anketirancev. V nadaljevanju bomo sumarno predstavili pomembnejše ugotovi t\'e raziskave. Uporaba erotičnih strani Večina anketirancev erotične vsebine na internetu obiskuje oijčasno. Aktivnejših uporabnikov tovrstnih strani (pogosta in redna uporaba) je okrog 10 odstotkov. Odgovori na vprašanje o sainouvrstitvi glede uporabe erotičnih vsebin na internetii kažejo podobno .sliko - večina anketirancev na erotične strani naleti in jih obišče le občasno, število aktivnih uporabnikov tovrstnih vsebin pa je majhno, kar kaže tudi zanemarljivo članstvo v domačih in tujih erotičnih servisih. Seveda je vprašljiva iskrenost odgovorov na to vprašanje. Ker pa je šlo za temat.ski sklop, ki so ga anketiranci prostovoljno lahko ali izbrali ali zavrnili, lahko sklepamo, tla odstopanja v smeri višjih deležev dejanskih uporabnikov niso pretirana. Tabela I: Kako pogosto uporabljate inteniet za naslednje namene... obiskoi anje emtičnili vsebin: Odgovor frekvenca delež Nikoli 1113 43,0 Včasih 1208 46.7 Pogosto 182 7,0 Redno 83 3.2 Opomba: odgovarjali so vsi anketimnd, n - 2586. Tabela 2: Kam se vi uvrščate glede na uporabo erotičnih vsebin na internetu? Odgovor frekvenca delež Nikoli ne naletim 10 3.0 Občasno opazim povezave, vendar nikoli ne kliknem 18 5,5 Naletim le občasno in malce pokukam 112 33,9 Tovrstne strani občasno obiskujem 140 42,4 Tovrstno vsebino načrtno iščem 24 7,3 Zbiram tovrstni material 26 7.9 Opomba: odgovarjali so .samo anketiranci, ki so bili vključeni v sklop o erotiki in pornografiji na internetu, n - 330. Anketiranci večinoma uporabljajo predstavitvene strani erotičnih ali pornografskih revij, erotične strani, kjer je potrebno geslo, ter presnemavanje in izmenjavo erotičnih slik ali filmov. Uporaba erotičnih strani se tako omejuje večinoma na ogled slik. Aktivnejša uporaba (diskusije, iskanje partnerjev, kibernetski sex na IRC kanalih, nakupovanje erotičnih pripomočkov) je meti anketiranci manj pogosta. Tabela 3: Po raziskavah o dobičkonosnosti poslovanja na internetu izstopa t.i. erotična ponudba. Prosimo vas, če nam lahko odgovorite, kako /jogosto vi sami uporabljate naslednje storitve oz. možnosti na internetu? Ponudba frek\x-nca Ogled predstavitvenih .strani erotičnih ali |X)rnografskih revij 154 Nobene (xl naštetih 73 Obiskovanje strani z ennično vsebino, kjer je ixMrebno geslo 63 Presnemavanje slik ali filmov z anonimnih FTI>-jev z erotično vsebino 58 Izmenjavo posnetkov erotične vsebine (slike ali filmi) 48 Izmenjavo erotičnih zgodb 29 Di-skusije v alt .sex USENET .skupinah 26 Kibernetski sex na IRC kanalih 24 Ogled life-.show erotične ponudbe na internetu 20 I.skanje partnerjev 17 Nakupovanje erotičnih video-kaset 4 Nakupovanje erotičnega perila 3 NakuiTov-anje sixilnih pripomočkov 3 Naku|X)vanie .spolnih priponujčkov za .sado-mazohistične siiolne odmxse 2 Nakupos-anje erotičnih revij 1 Drugo 2 Opomba: odgovarjali so samo anketiranci, ki so bili vključeni v sklop o erotiki in pornografiji na internetu, možnih je bilo več odgovorov. Tabela 4: Ah sle mogoče naročeni oz. član katerega odprofitnih erotičnih servisov, ki poslujejo na internetu?' Članstvo v erotičnem servisu frckvenea Sem naročen/član tujega erotične servisa 10 Sem naročen/član tujega in domačega erotičnega servisa 6 Sem naročen/član domačega erotičnega ser\'isa 3 Anketiranci, ki so odgovarjali na vprašanja v lilmskciii sklopu, ki je bil eden od sklopov znotraj WWW RIS '98 razsikave, so ocenjevali všečnost filniskih žanrov (na lestvici od 1 - sploh mi ni všeč, do 5 - zelo mi je všeč). Erotični film so ocenili s povprečno oceno 3,01 (n - 241), fx>rnografski film pa s povprečno oceno 2,92 (n - 242). Da filmov tega žanra ne gledajo, je pri erotičnem filmu izjavilo 28 anketirancev', pri pornografskem filmu pa 51 anketirancev, kar kaže da anketiranci pornografijo vrednotijo rahlo bolj negativno kot erotiko. Seveda bi bilo za bolj natančne analize potrebno raziskati, kaj je tista ločnica, ki po mnenju anketirancev ločuje erotični ocl pornografskega filma. Spolno nadlegovanje Pri teoretskih konceptualizacijah kiberseksa, temelječih na opisu dejanskih praks se pogosto izpostavlja, tla tudi v kibernetskem prostoru pogosto prihaja do spolnega nadlegovanja. Pri lem naj bi šlo predvsem za spolno nadlegovanje žensk oziroma oseb, ki v kiliernetskem prostoru igrajo vloge žensk, ter homoseksualne vloge. Ker smo želeli preveriti v kolikšnem obsegu je s|X)lno nadlegovanje v kibernetskem prostoru dejansko prisotno, smo postavili to vprašanje v naš sklop. Večina anketirancev še ni doživela primera spolnega nadlegovanja po internetu, vendar pa je večina mnenja, da bi jih tovrstno nadlegovanje (zelo) motilo. Tabela 5: Med mzliCuimi oblikami nadlegovanja na internetu je ptisotno tudi.'Spolno nadlegovanje (npr pošiljanje reklamnih sporočil ponudnikov erotičnih vsebin po elektronski pošti, nagovarjanje h kibernetskem sexu na IRCu. spolno nadlegovanje znotraj USNETskupin, puščanje opolzkih sporočil na osebnih predstavitvenih straneh ipd). Kako pogosto se to dogaja tudi vam? Odgovor frckvenca delež 1 - zelo pogosto 5 1.6 Pogosto 10 3,2 Občasno 57 18,4 Izjemoma 73 23,5 5 - še nikoli 165 53,2 Opomba: odgovarjali so samo anketiranci, ki so bili vključeni v sklop o erotiki in pornografiji na internetu, n - 330. Tabela 6: Koliko pa vas to (bij moti(lo)? Odgovor frekvenca delež 1 - zelo (bi) me moti(lo) 67 18,8 Motido bi) me 135 37.9 Običajno me ne (bi) moti(lo) 140 39,3 to mi (bi bilo) je všeč 11 3,1 5 - to mi (bi bilo) je zelo všeč 3 0.8 Opomba: n - .?56! Odnos do spolnosti in erotike na internetu Odnos do spolnosti in erotike na internetu smo v anketi merili z dvanajstimi indikatorji - anketirancem smo zastavili 12 trditev, ti pa so potem za vsako izmed njih izrazili svoje ne/strinjanje. S |X)močjo Likartovega merskega postopka smo sestavili dve sestavljeni spremenljivki. Prva sestavljena spremenljivka meri odnos do pornografskih in erotičnih v.sebin na internetu, druga pa odnos do ekstremnih oblik pornografije. Tabela 7 Odnos do pornografskih in erotičnih vsebin - n povprečna skupna povprečna ocena strinjanja znaša 1,7 occna Od možnih oblik spolnosti so na Internetu dostopne predv.sem družbeno nesprejemljive oblike. 319 2.23 Kilx'rnetski prostor je predvsem prostor spolnih perverznežev, ki iščejo svoje žrtve. 317 1.73 Kilx;rnetski .sex dolgoročno ogroža klasično .siX)lnost v fizičnem prostoru. 320 1,66 Virtualna nezvestoba je enaka kot nezvestoba v fizičnem prostliki in pornografiji na internetu; možni odgovori so bili na lestvici od 1 • sploh se ne strinjam do 5 • popolnoma se strinjam. Tabela 9 Trditev n povprečna ocena Mladostniki se lahko na internetu naučijo veliko koristnega o spolnosti. .321 3.08 Internet zagotavlja zasebnost pri z:idovoljevanju spolnih potreb. 291 3.35 Pri obiskovanju pornografskih v.sebin je zame nadvse pomembna tajnost moje identitete. 313 3.81 Kibernetski prostor je pomemben predvsem za spolne manjšine, katerih člani tako lažje vzpostavijo stike med seboj. 304 2,98 Opomba: odgovarjali so samo anketiranci, ki so bili vključeni v sklop o erotiki in pornografiji na internetu; možni odgovori so bili na lestvici od 1 • sploh se ne strinjam do 5 - f>opolnoma se strinjam. Anuliza kaže, da so erotične vsebine na internetu za anketirance visoko sprejemljive, nesprejemljive pa so oblike ekstremne pornografije in tlostop |X)rnografskih vsebin mladoletnikom. Zanimivo je tudi, da anketiranci ne enačijo virtualne nezvestobe z nezvestobo v fizičnem, "realnem" prostoru. Kiberseks pa tudi ne pojmujejo kot "nenaraven" ali "dolgoročno ogrožajoč klasično sjKjInost". Predpostavljamo lahko, da anketiranci pojmujejo kiberseks kot fantazij.sko identitetno igro. NaJo tezo pa bi bilo potrebno testirati z uporalx) metode usmerjenih nestandardiziranih interv jujev. C-cnziira Pri vpra.Sanju, kdo naj bi izvajal cenzuro interneta je večina, dobrih 38 odstotkov anketirancev, odgovorila, naj internet ostane brez kakršnekoli cenzure. .\a drugem mestu se kot najbolj sprejemljivi cenzorji pojavljajo sami uporabniki interneta oz. civilna družba, šele nato pa posamezni represivni organi države. Pri vprašanju, kaj je najbolj kritično vprašanje, s katerim se .sooča internet, se pornografija pojavlja na predzadnjem mestu. Oboje kaže na to, da pornografija v očeh aktivnih uporabnikov interneta ni problematična. Hkrati pa rezultati kažejo, da aktivni uporabniki interneta želijo, da ostane slednji še nadalje samonadzoroviin s strani uporabnikov in ne s strani represivnih organov države ali globalnih represivnih organov. Tabela 10: O cenzuri Interneta, še zlasti npr cenzuri pedofilije, se pojat ljajo mzlični predlogi. Zanima nas. kaj vi menite, kdo naj bi izvajal tovrstno cenzuro na internetui' Odgovor frekvenca delež Javni tožilec in pravosodni sistem 33 9.2 za to po.sebej 7.:idolženi otldelki policije. ki bi spremljali dogajanje v kibernetskeni pro.st'enca 10 0 1 12 8 8 13 2 3 14 12 17 15 28 30 16 59 45 17 0 4 18 96 105 20 3 2 21 2 2 Ostalo 9 6 Ker je bilo vprašanje o ilefiniciji pornografije postavljeno v z\'ezi s cenziiro le te, odgovori tudi kažejo katere oblike (jornogralskib in erotičnih vsebin so najmanj sprejemljive za anketirance - na pr\em mestu so to ekstrenuie <5blike. odgovori pa tudi kažejo, da je ženska homoseksualnost bolj sprejemljiva od moške. Glede na rezultate lahko torej rečemo, da akti\-ni uporabniki interneta na Slovenskem definirajo kol pornografske vsebine petlofilijo, sodomijo in incest. Skratka oblike spolnosti, ki jih širša populacija pojmuje za družbeno de\ iantne. socialno patološke in jih kot take tudi ureja z zakonodajo. Zaključek: Samorcgulacija meje med kiber-erotiko in nezaželeno pornografijo .\ktivni uporabniki interneta, ki jih je zajela naša anketa na .svetovnem spletu, se .samodefinirajo kot ol>časni konzumenti erotičnih v.sebin v kibernet.skem prostoru. Pri tem izstopa obisk predstavitvetiih strani erotičnih re\'ij ter v manjši meri presnemavanje erotičnik slik ali filniov z anonimnih FIT-jev ter izmenjava slednjih med zbiralci tovrstnega materiala v kibernetskem prostoru. Slovenski uporabniki praviloma ne doživljajo spolnega nadlegovanja v kibernetskem prostoru. Glede definicije pornogranje .so si uporabniki enotni, da se med |X)rnografske vsebine uvrščajo fotografije in filmi, ki prikazujejo pedofilske, .sodomistične in incesluozne vsebine. Kot sprejemljivo starostno mejo akterjev, ki .so prikazani na erotičnih fotogralijah in filmih, običajno [K^.stavljajo polnoletnost (18 let) in v nekoliko manjšem obsegu .staro.st l6 let. Aktivni uporabniki .se zavzemajo ali z-i popolno svobodo interneta (.58.3%) ali pa za nadzor dogajanja v kibernetskem prostoru s .strani uporabnikov samih (19,8%), V naši analizi torej ugotavljamo, da je meja razlikovanja med erotičnimi in pornografskimi vsebinami, ki jo zagov-arjajo uporabniki interneta, identična meji, ki je običajna v razvitih in glede erotičnih v.sebin liberalnih urbanili, Tizičnih okoljih. O tako imenovanih socialntvpaioloških spolnih praksah, ki so po mnenju uporabnikov pornografske, in o (ne)pojavljanju slednjih v kibernetskem prostoru pa želijo uporabniki prvenstveno odločati sami. I.nT'RATURA Danet. Hrenda (1998): Text as M;Lsk: Gender Play, and Performance on the Internet. V. S. G. Jones (ed.), Cybersociety 2.0: Revi.sting Computer-Mediated Communication and Conmuinity, 129-158. London: .Sage. Dietrich. Dawn (1997): (Re>l-ashioning the Techno-Krotic Woman: Gender and Textuality in the Cybercultural Matrix V .S. G. Jones (ed.), Virtual Culture: Identity Communiotion in Cybersociety, 169-18 ». London: Sage. Helena Velena (1994): Kiberseks - ključ vrat zaznavanja. Časopis za kritiko znanosti , domišljijo in novo antro[>ologijo, letnik XXI. .^t. l6('>-67, 123-136. Holmes, David (ed.) (1997): Virtual Politics: Identity & Community in Cyberspace. London: Sage. Jordan, Tim (1999): Cybürpowcr: The Culture and Politics of Cyberspace :tnd the Internet. I.ondon: Routledge. Kroker, Anhur and Michael A. Weinstein (1994): Data Trash: The Theor>- of the Virtual Class. Montreal: New Workl Perspectives, l.emo.s. Andre (1997): The Kayrinth of Mlnitel. V R. Shields (ed.). Cultures of Internet: Virtual Space, Real Histories. I.iving Bodies, 33-48. I.ondon: Sage. McRae, Shannon (1997): Mesh Made Word: Sex, Text and the Virtual Uody V D. I^)rter (ed.), Internet Culture, 73-«6. I.ondon: Routledge. Miller Steven !•:. (1996): Civili/.ing Cyberspace: Policy, Power and the Information Superhigway New York: ACM Prcs.s. Nguye, Dan Tlmg and Jon Alexander (1996): The Coming of Cyberspacetime and the I-nd of the Polity. V R. Shields (ed.). Cultures of Internet: Virtual Space, Real Histories, I.iving Hodie.s, 99-124. London: Sage. Nunc.s, .Mark (1997): What Space is Cyberspace?: The Internet and Virtuality V D. Holmes (ed.), Virtual Politic.s: Identity & Ojmmunity in Cyberspace. 163-178. London: Sage. Schofield Clark. Lynn (1998): Dating on the Net: Teens and the Ri.se of "Pure" Relation.ships. Cybersociety 2.0: Revisting Computer-.Mediated Coninnmication and Community, 159183. London: .Sage. .Shaw, David K. (1997): Gay .Men and Computer Communication: A Discourse of .Sex and Identity in Cyberspace. VS. G.Jones (ed.). Virtual Culture; Identity Comniunicatit)n in Cybersociety. 133-145. London: .Sage. Tlirkle. Sherry (1997): Life on the .Scrcean: Identity in the Age of the Internet. Londi>n Phoenix (originalna i/daja 1995. New York; Simon & .Scliitster) Wise, Patricia (1997): Always Alredy Virtual: Feminist Politics in Cyberspace. V D. Hohnes (ed.). Virtual Politics: Identity it Community in CylK>o;pace. 179-196. London; S:ige.