Dr. O. I.: 23 Ceni ebiž pri hrastovcu. Zgodovinska povest. Oskrbnik stopi z lučjo sredi temnice, tako ds gleda Agati v razsvetljeni obraz. »Pa kako,<rA?zklikne Agata ter položi roko na srce, kakor da bi ga hotela umiriti, ki je bilo vedno bolj razburjeno. »To je popolnoma lahko,« reče mirno Trenak. Agata gleda nepremično oskrbnika in čaka nestrpno, da začne govoriti. »Bodite mirni, gospodična, vse vam razložim in v vaših rokah je, če hočete biti rešeni.« »O govorite vendar!« »Gospa graščakinja je zaznala, da se je Ivan Friderik Herberstein zaljubil v vas, protivila se je temu, a bilo je zastonj, ni poslušal njenega pametnega nasveta, omamljen je bil od ljubezni do vas in se je odločil, skleniti z vami zakon, kar se je tudi zgodilo, to sami veste.« »Tedaj to ve graščakinja, o, zdaj vem, da sem zgubljena.« »O ne obupajte,« pravi oskrbnik, »hočem vam pomagati. Graščakinja ne more vcrjeti, da se je zaljubil mladi graščak v vas iz naravnega čuta, pri tem so morale sodelovati tajne, čarovniške moči.« »Kaj govorite, jaz bi bila čarovnica?« »Da, uganili ste, graščakinja je prepričana, da ste se zvezali z hudim duhom ter se njemu zapisali, da vam je dal sredstvo, s katerim ste omamili mladega graščaka, da je postal slep *za vse, kar je graščakinja hotela.« »O grozno, to je satanska iznajdba, jaz — čarovnica, to ni mogoče!« »O, je mogoče, in grašCakinja je tako uverjena o tem, da je z nobenimi dokazi ne prepričate o nasprotnem.« »Potem naj govori Friderik Herberstein, on more priseči, da sem nedolžna.« »Kako mislite to,« vpraša Agata in se zaCne tresti po celem telesu, kakor bi bila od odgovora na to vprašanje odvisna cela njena usoda. »Ivan Friderik Herberstein, vaš z vami tajno poročeni soprog, gotovo ni več med živimi.c »O ,moj Bog, tedaj res, kar mi pravi moja slutnja, povejte mi resnico, ali imate dokaze?« »Dokazi so pač neizpodbitnl, ako vas je mladl graščak res tako ljubil, kakor je bilo videti, tako bi gotovo dal glas od sebe, dobili smo poročila, da je bil težko ranjen in obležal na bojišču. Med njimi, ki so se vrnili nazaj v domovino, ga ni in tudi ga nikdo ni potem več videl.« »O, to ni mogoče, moj Friderik mrtev, to bi bil najhujši udarec. Zdaj sem sama, brez pomoči v rokah graščakinje, ki se hoče maščevati nad menoj.« »Njena osveta vas ne zadene, ako . . .« »Govorite, gospod oskrbnik.« Oskrbnik molči nekaj časa, kakor bi se hotel naslajati nad negotovostjo, v kateri se je nahajala Agata in še bolj razvneti njeno razburjenost. Naenkrat se zravna in reče s povzdignjenim glasom: »Spomnite se na oni trenutek, ko sem prosil za vašo roko, odklonili ste me, danes zopet prosim za njo — če ste moja žena — ste rešeni, to edino milost dovolijo sicer stroga določila postopanja zoper čarodejke, jaz sam ponudim roko k rešitvi, oklenite se je.« »Moj Bog,« vzklikne Agata, »to moram sliBati — naj bi prelomila Frideriku zvestobo, katero držati sem za vedno obljubila?« »Graščak Friderik ni vieč med živimi, ta vez vas ne veže, in če bi tudi živel, dala bi se veljav- nost poroke izpodbijati, tedaj ni treba imeti še daljnih pomislekov, — prosti ste od te zveze.« »Nikdar ne bom in nočem biti — zvesta ostanem svojemu ljubljenemu soprogu, ki je žrtvoval toliko zame.« »Ali mislite zopet odkloniti mojo ponudbo,« vpraša oskrbnik Trenak z rezkim glasom, »odločite svojo usodo — zadnji čas je.« »Ne morem, moj Bog, pomagaj mi v tej stiski, naj me zadene, kar hoče, tebi ostanem zvesta, moj Friderik, tvoja sem do smrti.« »Tedaj nimam tukaj ničesar več iskati, od sedaj naprej nisem več vaš prijatelj, ampak sodnik, ki se mora ravnati po postavi,« reče oskrbnik s povzdignjenim glasom, pogleda še enkrat na Agato, kakor bi pričakoval, da se v zadnjem trenutku premisli. A ta si zakrije obraz, glasno zaihti ter pade nazaj na svoje vlažno ležišče. Trenak je stopil k dverim, jih odprl, oprezno zaprl, zasukal ključ, ugasnil tresko ter se podal proti svojemu stanovanju. Po stopnicah se slišijo počasni koraki, potem pa je nastala grobna tišina, iz katere se je slišalo samo ihtenje izmučene Agate. — Mali pastir Franček je priletel ves zasopljen v Štralek ter šel takoj h gospodu, da pove, kar se je ravnokar zgodilo. Štefan Niirnberger, ki je prišel iz sobe ter hotel pogledati, kaj delajo posli, je prvotno nemo gledal fanta, ki je od strahu še ves trepetal, potem pa se je vsedel od trenutne slabosti na stol. Šele po daljšem času je mogel spregovoriti ter vprašati fanta, če more povedati, ali je spoznal roparje. »Zdi se mi,« pravi pastir, »da je bil med temi možmi birič iz Hrastovca, imel je sabljo ob strani, kakor sem ga videl že večkrat, ko sem pasel živino in je šel po poti v Šent Rupert.« »Tedaj iz Hrastovca so bili poslani hlapci,« vzdihne oče bolestno, »misliti si morem, zakaj je to storila graščakinja, kajti le ona ima pri tem svoje prste vmes, in mogoče tudi Trenak, katerega je moja Agata odklonila, kakor mi je pravila takoj tisti dan. Tako se tedaj hoče znebiti grašCakinja svoje sinahe — a tako gladko ne gre, takoj grem v Hrastovec in zahtevam svojo hčer, ki ni nlčesar zakrivila.« A že priletnega moža je obšla vsled te pretresljive novice slabost, namesto da bi se dvignil, se je opotekel ter padel po tleh, kjer je obležal nezavesUn. Prišli so posli, ki so spravili težko bolnega gospoda v postelj. V gradu je nastala velika žalost, kajti kmalu so zvedeli vsi, kaj se je pripetilo Agati, katero so imeli vsi tako radi. — Tisto noč po obisku Agate v njeni celici oskrbnik Trenak ni našel miru. Že dosti je imel opravka z zločinci in marsikatero kruto sodbo je že izrekel. A to je bil njegov poklic in stvar mu ni šla dalje k srcu. A sedaj je bilo drugače. Agato je ljubil z vso vnemo, jo tudi zasnubil, a bil zavrnjen. Vnela se mu je v srcu strast po osveti, to tem bolj, ker si je osvojil mladi graščak njeno srce in se je ž njim tudi poročila, ne da bi mogel to zabraniti. Omamljen od hipne strasti je ravnal in dosegel, da je bila Agata privedena v zapor kot Carodejka. Videl jo je v vsej njeni bolesti, obupanosti. Vzplamtelo je prejSnje nagnjenje do nje, stopil je pred njo ter ji ponudil rešitev, če se mu zaupa. A ljubezen do mladega graščaka je prevladala tudi sedaj v njenem srcu, zavrgla Je njegovo pomoč. A ravno ta vztrajnost je napravila nanj močen vtis. Vzbudilo se mu Je sočustvo v sr<Ki, ki prej ni poznalo tega čuta. Zakrivil je sam Agatino usodo, sedaj je zadeva v toku, pomagati ji ne more, kajti graščakinja sama nastopi zoper njo kot obtožiteljica in obtožba je težka, ki se konča le s smrtno obsodbo. Te in enake misli so ga navdajale, nemirno se je premetaval na svojem ležišču, še le proti jutru je zadremal, a še tedaj se mu je prikazal bledi Agatin obraz. Izmučen je vstal tisto jutro. Poklical je biriCa Strotza ter mu naročil, da odvede Agato v drugo celico, ki je njenemu stanu primerna in se ž njo tudi tako ravna. — Oskrbnik Trenak je moral nastopiti težko pot k grajščakinji ter ji poročati, kako je izvedel njen ukaz. Stopil je v dvorano, kjer ga je navadno sprejemala graščakiuja. Bled je bil v obrazu in njegov pogled Je bil nestalen. GraSSakinja je sedela v naslonjaču, v obrazu 8e Ji je brala neizprosljivost. »Kako ste izvedli moj ukaŁ,« vpraia graSSakinja s hladnim glafotn. »Premilostljiva gospa, kakor ste velell, Agata je od včeraj v Hrastovcii, čakam toliko Casa, da jo morem zaslišati, ker je zelo razburjena.« Graščakinji se _;asvetijo oči od divjega vesclja, a ob enem karajoče pravi: »Vi kažete še usmiljenje za to čarovnico — gospod oskrbnik, to ni na mestu, zahtevam vso strogost, ne zasluži, da bi se z njo drugače ravnalo, kakor z drugimi zločinci.« »Se popolnoma pokorim ukazu,« reče oskrbnik ter postane še bolj bled. Graščakinja ga ostro pogleda, pritiska nemirno s prstmi ob mizo ter nadaljuje: »Vi ste mi dali migljaj, kakšno zločinstvo je doprinesla, vaša dolžnost je, da uvedete proti njej postopanje, ker jaz to zahtevam in gorje vam, če bi se dali mogoče vplivati od njenih besed, vašega obstanka potem ni več v gradu, zato bi poskrbela.« Z ostrim naglasom je izgovorila graš.akinja zadn-je besede in motrila pri tem oskrbnika B avojim prodirajočim pogledom. »Prehudo me sodite, hočem se izkazati vredaega važega zaupanja.« »To hočem V6rjetl; sedaj I>a ukreiiite V36, da se to žensko prej ko incjgoče zasliši, in če ne pri* atia, naj se jc trpinči ter sodi po postavi, tako jaj. uicažem!«