GLASILO SZDL OKRAJA KOČEVJE
LETO lT
Izdaj;
Študij S':V icnjj|čni' Kirana Jarca I T'Tovo mesto ;
Urč
Odgovoi
List
Cena 10 din
V KOČEVJU, DNE12. JANUARJA1957
|	I ■ I eg* E	I # V	■	OBČNI ZBOR SZDL RIBNIŠKE OBČINE
Predsednik lito V Kočevju %ast sodaCistime zveze a Jlifaud
Predsednik republike Josip Broz-Tito in njegova soproga Jo-vanka sta dočakala Novo leto v družbi slovenskih tovarišev v Ljubljani. Srečno novo leto je prva voščila predsedniku Titu njegova soproga Jovanka, nato pa je tovariš Tito izmenjal novoletna voščila z vsemi navzočimi v Klubu ljudskih poslancev v Ljubljani.
Namen predsednikovega obiska jedilnega salona in stranskih preje bil novoletni lov po loviščih Slo- štorov nam je dalo precej skrbi, venije. Po lepem lovskem uspehu saj se je kazalec na uri veliko hi-na Gorenjskem, kjer je ustrelil ko- treje pomikal kot običajno. Ob pol zoroga, se je predsednik Tito s svo- dveh je bilo že vse pripravljeno za jim spremstvom pripeljal v sredo, sprejem. Medtem pa smo tudi v 2. januarja v Kočevje. Ni bil na- kuhinji pripravljali kosilo.« javljen, pa vendar ga je na uli- Prekinili smo ustrežljivega šefa cah Kočevja veselo pozdravila postrežbe in ga vprašali: »Kaj pa množica meščanov. S spremstvom ste dobrega pripravili predsedniku se je nato odpeljal v lovsko kočo za obed?« »Za obed smo pripravi-v bližini Koprivnika, odkoder je ho- li,« je odgovoril, »možganovo juho, dil na lov po prostranih loviščih pljučno pečenko, žlikrofe, ocvrtega
piščanca, pražen krompir, radič,
gov namen, ustrelil pa je samo lisjaka. Zadnji dan lova, to je bilo v .soboto 5. jan. pa bi pri Smuki zagotovo padel tudi ščetinar, vendar je predsednik Tito izredno discipliniran lovec in strel na prašiča je pripadal lovcem, ki so bili bližje plenu in zato ni hotel streljati.
Veder in nasmejan se je predsednik Tito z njegovim spremstvom poslovil od kočevskih lovcev in naših lepih lovišč.
TOV. TITO V MOZLJXJ
Dne 3. jan. se je pripeljala ko-
rezervata.
Kakor običajno, sedaj že četrtič, je predsednik republike s spremstvom obiskal tudi hotel »Pugled«. V petek, 4. januarja po tretji uri popoldne, se je pripeljal pred hotel, kjer ga je že čakala velika množica ljudi, pionirji pa so mu izročili
solato, »Štefani« omlet in turško kavo. Pili pa so gostje laški rizling.« Kuharica pa je dopolnila, da je bila pljučna pečenka z lovsko omako. »Kako pa je bil predsednik razpoložen?« smo vprašali. »Kosilo je potekalo v dobrem razpoloženju vseh, prav posebno pa je bil razpoložen in nasmejan predsednik Tito. Zelo prijazna je bila tudi njegova soproga Jovanka, čeprav ji je na lovu sneg zaš^l v škorenjčke, da se je morala sezuti in sneg iztresti.
Direktor hotela nam je kot veliko vrednost pokazal knjigo gostov, v katero se je prvi podpisal predsednik Tito,' nato njegova soproga Jovanka in ostali, ki so predsednika spremljali. Natakarica Ivanka Lap pa je rekla: »Povem vam samo to, da so bili gostje glede postrežbe veliko manj zahtevni kot marsikateri gost iz Kočevja.«
General Milan žeželj si je ogle-
in je v začetku vse delo slonelo zgolj na nekaterih članih odbora. V vasi Sajevec pa sploh ni obstojala organizacija SZDL in s po-žrt /ovalnim delom občinskega od-lona avtomobilov skozi Mozelj. Va- bera se je v preteklem letu le ščani so takoj spoznali tov. Tita osnovala. Da bi se članstvo razgi-in mu želeli, da bi na lovu imel balo, so v zimskem času organizi-srečo. Avtomobili so nadaljevali rali po vseh vaseh predavanja Ijud-pot proti Kačjemu potoku, kjer so ske univerze, povezana s skioptič-bili že zibrani lovci.	---1	-----■*’—
Organizacija SZDL občine Ribnica je imela 30. decembra 1956 svoj redni občni zbor. Zbora so se udeležili številni delegati 22 vaških odborov SZDL, predsednik Okrajnega odbora SZDL tov. Klarič Jože in komandant ribniške garnizije, ki je tudi podal pregled političnih dogodkov po svetu. Izčrpno poročilo o delu občinskega odbora pa je podala sekretarka tovarišica Borovčeva.
Odbor je imel ob prevzemu svo- v veliki večini so odbori po vaje naloge težave v tem, da je bilo seh razpravljali o gospodarski predelo prejšnjih odborov pasivnejše blematiki svojih področij in tako
Z maršalom je bila soproga Jovanka, Miha Marinko in drugi.
Ob povratku so se vaščani zbrali in pozdravili visoke goste.
A. J.
nimi slikami in filmom, članstvo po vaseh je predavanja z zanimanjem spremljalo, predavatelji pa so delo požrtvovalno in z veseljem opravljali, ker so ugotovili dobre uspehe.
Nova Poslovna zveza
V petek, dne 19. decembra 1956 je bila ustanovljena Poslovna zveza za gozdno in lesno gospodarstvo v Kočevju.
Ustanovnega zbora se je udeležil tudi predsednik Okrajnega ljudskega odbora Janez Pirnat, iredsednik Okrajne zadružne zveze Karol Mikulič, predsednik Gospodarskega sveta OLO Jože Žagar, zastopnik Okrajne uprave za gozdarstvo Peter Vovk in ostali.
nakazovali potrebe gospodarskim odborom, da so jih ti oživljali. Tako so imeli uspehe povsod, kjer so bili odbori SZDL aktivni. V vasi Dane je SZDL razpravljala o tem, kako zagotoviti dovolj pitne vode in odločili so se s skupnimi napori zgraditi vodovod kapnice. Ravno tako so v vasi Bukovica pričeli z akcijo, da bi zgradili, oziroma priključili vodovod Ribnica v samo vas Bukovica, kjer so bili sedaj brez vodovoda. Predračun teh del znaša 2,500.000 din, sami vaščani bodo prispevali v denarju, materialu in s prostovoljnim delom 1 milij. 500.000 din, osalo pa jim bo potrebno preskrbeti. V vaseh, kjer gravitirajo njihovi gozdovi v Veliko goro, je bilo na sestankih tudi veliko zanimanje za zgraditev gozdne poti Velika gora.
V sklopu Občinskega odbora SZDL deluje tudi odbor Prešernove družbe. Ravno tako je občinski odbor SZDL ob priliki ustanovitve okrajnega lista »Novice« zbral 300 naročnikov in agitiral med člani, da bi postal naročnik Novic sleherni član SZDL.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je podala tov. Lovšin Anica, je raz-
Priprave za njeno ustanovitev je ve za gozdarstvo na kmetijske za-izvedla Okrajna zadružna zveza, dr ige in poslovno zvezo ter o pred-Predhodno so vse kmetijske zadru- videnih nalogah zveze, ki ga je ge v okraju izvolile svoje delega- pedal Tone Ožbolt, je sledila ži-
te. Le-ti so na ustanovnem zboru v- ,na debata. Zlasti obsežna je bi- vidno, da so nekateri odbori čla-glasovali za ustanovitev te potreb- la diskusija o organizaciji logar- narino pobirali redno, nekateri pa
dal vse rrmstnrn wni" •" • “k-, ne in. važne gozdno gospodarske ske službe, gozdno-tehnični dejav- so še v zaostanku. Občinski Ijud-da! vse prostore hotela m je bil organizacije ter odločali o najvaž- nosti in o prometu z gozdnimi sor- ’ 1	"	'
je spet srečal s nejših vprašanjih njenega poslova- timenti.
nja-	S pravili; ki so jih sprejeli na
Od 23 kmetijskih zadrug smo na ustanovnem zboru je bilo določe-ustanovnem zboru pogrešali dele- no, da se bo Zveza ukvarjala z gate iz Strug, Ponikev in Osilnice, gozdno in lesno proizvodnjo ter Po referatu o organizaciji go- lesno predelovalno dejavnostjo vseh zdarske službe za zasebne gozdo- vrst; vzgojo, varstvom in ureja-
V 'njegovem s^.tvu .■jfc luvjeg, jSStfSMi SlTiS	SffSSSCuSteSK
izvodi v predelanem in nepredela-
Predsednik republike
šopek cvetja s pozdravi Kočevja.
zelo vesel, ko se
starimi znanci kot so tov. Jože Novak-Miha z Rudnika, soproga narodnega heroja Silnega in dr.
Kako je bilo pa z lovom? Ob vpisu v knjigo gostov v hotelu je maršal povedal, da bi se še z večjim veseljem vpisal, če bi ustrelil
skl odbor Ribnica je prispeval 600.000 din v obliki subvencije. Delegat iz Bukovice je načel v
razgovorih ' socialni problem v tej vasi. Tu je primer neke družine, kjer so starši odgnali od hiše dvoje otrok, ki sta danes prepuščena sama sebi in je predlagal, naj ta primer skrbstveni organ pri Občinskem ljudskem odboru nujno obravnava in ukrene vse potrebno, da se otroka ne bosta pokvarila in fizično izčrpala, ker jima starši ne nudijo hrane.
Tov. Zajc Ludvik, sekretar Občinskega komiteta ZKJ, se je v svoji diskusiji dotaknil nedavne razprave predloga občinskega družbenega plana za leto 1957 in poudaril, da bi bilo potrebno vse plane ponovno pregledati in jih dati volivcem v pretres. Od sestave realnih planov v proizvodnji jn od dviga storilnosti dela zavisi dvig življenjskega standarda.
Tov. Klarič Jože pa je dejal tole: Socialistična zveza delovnega ljudstva naj se bori za socialistično demokracijo in socialistično samoupravljanje. Dejal je, da je potrebno vključevati čim širše ljudske množice, da aktivno sodelujejo na področju družbenega samoupravljanja v raznih svetih in komisijah.
Potrošniške svete naj bi organizirala SZDL in naj bi sklicala sestanke državljanov. Z vzpostavitvijo potrošniških svetov bomo ojačali družbeno kontrolo in se izognili kritiki potrošnikov, ker bodo potrošniške svete upravljali sami.
Za okrajno konferenco je bilo izvoljenih 20 delegatov, v nov upravni jn nadzorni odbor pa člani ki so se do sedaj pokazali kot dobri politični in gospodarski delavci. Novo izvoljeni odbor se je takoj po končanem zboru sestal in soglasno izvolil za predsednika tov. Jožeta Oven in za sekretarko tov. Mileno Borovec.	^
gova soproga Jovanka, predsednik Ljudske skupščine LRS tov. Miha Marinko, član Zveznega izvršnega sveta Matija Maček, državni sekretar za blagovni promet Marijan	_	=____
Brecej, general podpolkovnik Milan klega leta je bilo opravljeno^ v na- glavne tržne riške, ki jih daje gim tudi vzdrževanje
PO SVETU
Gospodarski načrti kmetijskih zadrug
V novembru in decembru prete- cu v boljši organizaciji trga Za
1 orro loto io	OTwnT.llnvm	__ „	j., v_	.w.	_ J	o •
nem stanju, kakor tudi z drugo postransko dejavnostjo, ki izhaja Iz te ali služi tej panogi. Ena izmed važnih nalog Zveze pa bo med drain
žeželj in ostalo spremstvo.	ših zadrugah zelo važno delo. Iz- kmetijstvo v kočevskem okraju ie Snzd-n-n i VZ rZ-fVal^e. in STadnja
Mešala Tita, ki- je bil oblečen delani so bili gospodarski progra-	trg neurejen. Prodaja pkmenske	g<^ k(™kaclJ ™ <*jektov.
v lovsko obleko, je pri vhodu v ho- mi vseh dejavnosti zadrug, v ka-	živine je odvisna več ali manj od
tel pozdravil direktor hotela. Go- terih so bile zajete vse življenjsko	slučaja. Na sejmu za plemenske
stom so se pridružili še predsednik potrebne investicije in ukrepi v na-	bikce v Vel. Laščah v oktobru je
OLO Kočevje tovariš Janez Pirnat šem zadružništvu. Pri izdelavi pro-	šlo mnogo dobrih živali v zakol,
in podpredsednik Jože Košir.	gramov so sodelovali kmetijski	Mesec dni pozneje so kupci iz Bos-
Osebje hotela je pred prihodom strokovnjaki in razširjeni odbori	ne kupovali mnogo slabše živali,
gostov hitelo pripravljati vse za kmetijskih zadrug, marsikje pa tu-	ki verjetno ne bodo utrdile slovesa
di predstavniki občinskih ljudskih naše živine v Bosni odborov in političnih organizacj.
Posvetovanje partijskih in državnih voditeljev Sovjetske zveze, češkoslovaške, Madžarske, Vzhodne Nemčije in Bolgarije ter Romunije — brez predstavnikov Albani-
silo. Prav zadnje dni sta Tunis in Libija s svojimi izjavami zopet pripomogli, da se ta dan Franciji vedno bolj bliža.
Za Novo leto je Nemčija s po-
čim boljši sprejem visokih gostov. Po odhodu gostov smo vprašali šefa postrežbe v hotelu »Pugled«, tov. Lap Mitja, da nam pove, s čim in kako so stregli visokim gostom. Odgovoril nam je: »Še utru-
v Bosni. Za neurejenost trga s plemensko žvino pa zadene domačo živinorejsko službo najmanjša krivda.
Pereče vprašanje je tudi ureditev stalnega trga za mleko. V sedanjem stanju sploh ni prave stimulacije za dvig mlečnosti pri go-
Podlaga programov je bila razmeroma; dobro proučena analiza splošnega gospodarskega stanja na področju vsake zadruge. Bilo je jen od novoletnih praznikov sem ugotovljeno, da naši kmečki pro-takoj, ko me je poklical tov. di- izvajalci razmeroma dobro izkori-
rektor in mj povedal, da bo tov. Ti- ščajo proizvodne možnosti svojih veji živini. Mnogi kmetijski ~pridel-to m njegova soproga v spremstvu posestev v danih razmerah. Pri- ki niso zajeti v organiziran odkup visokih funkcionarjev na obedu v delki se kosajo ali pa so celo višji in le težko najdejo pot do potroš-najšem hotelu, na mah postal svež. kot v pokrajinah, ki so po svojih nika.
Bila je deseta ura dopoldne, za 14. naravnih pogojih rodovitnejše. Po- Kot rdeča nit se vleče potreba uro pa je bil najavljen prihod. De- kazalo pa se je, da potrebna po- po zadružnih skladiščih in predelo-la je bilo dovolj. Čiščenje, priprava moč našemu kmečkemu proizvajal- valnih obratih v okrajnem merilu.
Ustanovni zbor je izvolil upravni odbor Poslovne zveze in ga pooblastil, da v okviru sklepov ustanovnega zbora, veljavnih predpisov, pravil zveze in v skladu s proporci in plani okrajne uprave za gozdarstvo, izdela gospodarski načrt za leto 1957 in ta načrt izvaja po predhodni odobritvi Okrajne uprave za gozdarstvo. V ta namen je dobil upravni odbor Poslovne zveze tudi pooblastilo, da se sme zadolžiti do 50 milijonov dinarjev za obratna sredstva in do 100 milijonov dinarjev za investicije.
V upravni odbor so bili izvoljeni:	Jože Kušlan iz KZ Ribnica,
Franc Cvar iz KZ Sodražica, Ježe P.ršič iz Banja Loke, Jože Arko iz Roba, Franc Adamič iz Kompolj, Ivan Bambič iz Loškega potoka, Alojz Venturini iz Vel. Lašč,
je in Poljske!! — je imelo namen nosom in zmagoslavjem zopet pri-
predvsem obnoviti razmajano solidarnost teh vzhodno-evropskih držav. Iz deklaracije, ki so jo po posvetovanju objavili, pa se vidi, da je posvet obravnaval tudi mnoge mednarodne probleme, da pa sklepi niso prinesli nič novega.
Vzhodno-evropske države razen Poljske nadaljtijejo z razpravo o naši poti v socializem in naših »napakah«. Zlasti skrbno obravnavajo te stvari na češkem, kjer tisk malo obravnava stvari o odnosih med socialističnimi država-
družila Posarje matični deželi. Francozi so na ta način izgubili tekmo za to rudarsko in industrijsko tako važno področje, kajti nemška pomoč pri gradnji prekopa na reki Moselle je pravzaprav malo pomembna v primerjavi s pomembnostjo in važnostjo Posarja.
Kongresna stranka v Indiji je na svojem zborovanju sklenila, da v Indiji vzpostavi socialistično družbeno ureditev in je to tudi prvič jasno in točno določila v svo-
mi, pač pa njihovi politični delavci jem političnem programu.
Več zborov volivcev v Kočevju
S SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA
Pri razpravi in pregledu izvedenih sklepov zadnje seje so ugotovili, da so bili sklepi izvršeni. Te-
meljito so se pogovorili o delu kra- meznih gospodarskih problemih in jevnih odborov na področju občin- ~	* ’ - -
skega LO in o sklicanju zborov volivcev. Odborniki in vodilni ljudje na občinskem LO menijo, da so zbori volivcev najbolj demokratična oblika sodelovanja državljanov pri reševanju javnih zadev občine in vsakega posameznega kraja. Ti so se kljub nekaterim pomanjkljivostim v kočevski občini že uvelja-vili in tudi dosegli vidne uspehe, žal pa so nekateri volivci in posamezni ljudje, kj menijo, da so zbori volivcev neka formalnost in mislijo, da se kljub vsemu ne doseže vsega, kar se želi. Da pa ni tako, nam jasno pokaže ugotovitev, da je aktivni krajevni odbor z volivci dosegel vidne gospodarske uspehe, tam pa, kjer niso bili volivci delavni, niso dosegli nobenih pravih uspehov.
Med drugim bodo na zborih volivcev, ki bodo v januarju
n-™™	•	. i,	- Rudolf Kobe iz Starega trga ob
°S*°™° 16 treba zajeti vse trzne KolpL Dve mesti v upravnčm od-
knnLt k™etl^ya “ v ta fnamen boru bodo zasedli izvoljeni člani n rČJH t sredstev za delovne kolektiva ZvL, enega pospeševanje kmetijstva m dobiti pa rav£ateii
„ o-..............-j-.	fJ^tVL!ZhdrUg1ih v™?- To bo ena Za delegJate okrajne zadružne
h o pripravah družbenega plana in	l0& ^	zveze sta -bila izvoljena Tone Ož-
proračune za letošnje leto, o posa- ,P,“ZT,tJn zvez’ ko se 130(10 bolt in Cvar Franc, za delegata
mogoče v februarju, razpravlja-
o deh! iobkih odb^ev ter’ njihovi	Pr°"
govoril v svoji diskusiji predsednik z?lja.m Uvrstitev zadružrim orga-sveta za šolstvo. Ta je med drugim dejal, da nedelavnosti teh odborov
mnoigo govorijo o tem na sestankih.
Poljski predstavniki so začeli razgovore s predstavniki ZDA, da bi prejemali iz teh držav žito in še nekatere druge za poljsko gospodarstvo važne proizvode. Zaenkrat ZDA še niso izjavile, da bi bile pripravljene podpreti Poljsko z dolarsko pomočjo.
BLIŽNJI VZHOD
Jugoslovanski odred in drugi odredi varnostnih sil Združenih narodov se počasi in vztrajno pomikajo proti stari egiptovsko-izraelski meji na vzhodnem robu Sinajskega polotoka. V zadnjih dneh je pri-
ZNAKI POMIRITVE?
Kljub hudemu razburjenju, ki je zajelo ves svet ob napadu na Egipt hi ki je kazalo, da so se zopet začeli vračati časi hladne vojne, je zadnji teden vendarle postalo mednarodno ozračje zopet mirnejše in izjave nekaterih državnikov kažejo, da je le prevladal zdrav razum in da dežele želijo mir.
Vprašanje Cipra in Alžira bo prihodnje dni na dnevnem redu Generalne skupščine. Na dnevnem redu je tudi zopet vprašanje Madžarske. Madžarska delegacija se je vrnila na zasedanje, ki ga je pred prazniki nepremišljeno In pre-
prvi seji tudi izvolil za svojega šlo do grmenj, da Egipčani ne bo- na^jeno zapustila in je povabila idsednika,	_________Z’,_____... ,_________ general. sekretarin nzm /1=
do dovolili nobeni angleški in fran-z-aradi velikega pomena nove or- COski ladji prehod skozi Suez, ako ganizacije gozdarske službe ima- Izraelci ne
niso krivi sami odbori, temveč tudi ostali, ker niso dali prave pomoči odborom. So primeri, da nekateri šolski odbori, ki so -bili izvoljeni, niso vedeli, kakšne so njihove naloge. Prav zato bo naloga nas vseh
GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM Podjetja, obrti in zadruge opozarjamo, da je izšla v zveznem uradnem listu št. 54/56 uredba o
na teh zborih volivcev, da temeljito zaključnih računih gospodarskih in resno razpravljamo o tem vpra- organizacij za leto 1956.
šanju, saj nam ni vseeno, kakšnega državljana bomo vzgojili v naših šolah.
Na seji so odborniki sprejeli odlok zazidalnih okolišev. Teh je na področju občinskega ljudskega odbora 12. V glavnem so ti že goto
Zaključne račune je treba predložiti pristojnim organom najpozneje do konca februarja 1957.
Tistim gospodarskim organizacijam, ki bodo predložile zar ključni račun za leto 1956 v določenem roku, ni treba predložiti ža-
rno namen objaviti v prihodnjih številkah našega lista vsebino referata, debate in sklepov ustanovnega zbora Poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo v Kočevju, kar našo javnost, gozdarje, zadružnike in ostale kmetovalce ter prebivalce v okraju gotovo zanima.
*
IZ OKRAJNE ZVEZE PARTIZAN KOČEVJE
bodo izpraznili področje Gaze, kjer so pred začetkom vojne na Suezu bili Egipčani. Izraelci so izjavili, da se odtod ne nameravajo umakniti.
Alžirci kljub celi vrsti francoskih ofenziv, še vedno niso položili orožja in prav zadnje dni je njihova aktivnost postala prav nepriča-
general. sekretarja OZN, da obišče spomladi Budimpešto. V Budimpešti pa je prav te dni bivala delegacija OZN, da bi se dogovorila za sodelovanje Združenih narodov pri reševanju nekaterih humanitarnih vprašanj Madžarske.
Celo Adenauer, ki je bil zelo ostro razpoložen proti Sovjetski zvezi, je zadnje dni izjavil, da Atlantski pakt le ni vse. Verjetno
vi, tako, da bo mogoče po teh na- časnega periodičnega obračuna za Črtih urejevati In vsklajevati grad- IV. tromesečje 1956. nje po urbanističnem načrtu.	_____________________
po vsem Alžiru, v gorah, morju in v mestih. Francija ima zelo težak položaj in zelo malo iz-Naročamo vsem društvom Zve- gledov, da bi uspela uveljaviti svo-ze, da imajo svoje občne zbore za jo kolonialistično politiko v tem leto 1956 najkasneje do Sl. januar- delu sveta. Izguba severne Afrike ja t. 1.	pa bi za Francijo pomenila, da bo
Dan in čas občnega zbora spo- v bodoče Francija le srednja drža-ročite pravočasno tajništvu Zveze, va in da ne bo nobenega razloga Tajništvo Okrajne zveze več, da -bi jo še smatrali za vele-
kovano močna. Alžirci sedaj napa- 50 10(11 Nemci uvideli, da brez pridajo po vsem Alžiru, v gorah, ob slanka Sovjetske zveze
ne more priti do združenja Nemčije.
ŽALOST
Predsednik sosednje republike Avstrije Theodor Korner, star preko 80 let, je umrl. Bil je član socialistične stranke In je bil drugi povojni predsednik Avstrije. Avstrijskim narodom je Izrekla sožalje tudi naša vlada.
RAZPRAVA O STANJU PROMETA V NAŠEM OKRAJU
Cestni promet hitro narašča
Draga ima zdravstveno postajo
Cestno službo opravlja uprava povprečno 4 m širine. Ceste ni. in mostov, bi se morala tu izvršiti za ceste pri OLO Kočevje. Zapo- IV. reda marsikje ne ustrezajo so- prevleka mostnic z debelejšo
me- dobnim tehničnim zahtevam. Pre- asfaltno plastjo, s čimer bi prečnega ozki mostovi in mostovi s slabo prečili dotok vode skozi mostnice
Lepo jesensko nedeljsko jutro je bilo, ko so zdravstveni delavci iz Ribnice šli na delovno akcijo in na otvoritev nove zdravstvene postaje v Srednji vasi pri Dragi. Spremljal jih je ribniški kvartet, ki je nastopil ob otvoritvi.
sluje 44 stalnih cestarjev, in sečni prejemki znašajo za
cestarja 8572 din. Za napravo gra- nosilnostjo so resna ovira in ne- na ostalo konstrukcijo. Najbolje pa
gostje. Stavba, ki je bila prej stanovanjska, je sedaj preurejena v čakalnico, ordinacijo, kuhinjo, v podstrešju pa sta dve sobi. Ena bo za medicinsko sestro, druga pa bo služila težjim bolnikom ali ponesrečencem, ki bodo čakali na rešilni
moža pa je zaposlenih še 12 sezonskih delavcev.
varnost za promet. Še vedno je ne- bi bilo, če bi v doglednem času le-kaj porušenih mostov iz vojne. Na- šene mostove odstranili in zgradi-
Cestno službo za ceste H. reda mesto njih so provizoriji, ali novi li sodobne železobetonske.
ljeni le za nujno silo. Tri mostove z nosilnostjo 6 ton pa bo v pri-
našega okraja v dolžini 124 km leseni mostovi, ki so bili naprav-opravlja cestno nadzorstvo novomeške sekcije. Cestno službo za ceste III. reda v dolžini 174 km hodnjem letu treba nujno popra-upravlja okrajna cestna uprava. viti, ker so že nevarni. Mostovi na Cestno službo za ceste IV. reda cestah III. reda so za normalni v dolžini 142.188 km pa upravljajo promet ponekod prešibki, ker kon-občinski ljudski odbori. Med ceste strukcija teh mostov ne ustreza IV. reda spadajo tudi mestne današnjim težkim vozilom. Na ce-
Se nadaljuje
V	prvi hiši na	desni v Srednji	so otvorili pionirji iz Trave. Pred-
vasi	smo se ustavili. Vaščan	Ka-	sednik obe. lj. odbora tov. Vesel
tern	Ferdo nas je	povabil na	za j-	je ob zaključku svojega govora če-	avto pripravljena je tudi temnica
trk.	Okrog devete	ure je bila	sve-	stital prebivalstvu k njihovemu na-	za rentgon	aparat Vsa stavba je
Upravnik zdravstvenega	popolnoma	preurejena in tudi zu-
nanji videz je zelo lep. Notranjost
čana otvoritev nove zdravstvene predku.
postaje v Srednji vasi. Zbranih je bilo okrog 300 ljudi. Svečani del
Cestna služba je zadovoljivo organizirana za ceste III. reda, po-
štah III. reda je nosilnost zelo različna. Razlika znaša od 2 do 10 ton
manjkljivo pa za ceste IV. reda, nosilnosti. Različna nosilnost oz. Več občinskih cest ni opremljenih dopustna obtežba lesenih mostov s prometnimi znaki. Občine pa še lahko privede do večjih nesreč, nimajo izvršenega katastra cest in Nujno bi bilo potrebno na nekate-
mostov.
Iz opazovanj prometa je razvidno, da imajo ceste III. reda po-
rih mestih cestno nosilnost vskla-diti na enotno dopustno obremenitev- Nekateri vozniki težkih ka-
vprečno 2,53 ton, ceste IV. reda pa mionov tudi ne upoštevajo promet-
do 0,30 ton na dan prometa.
nih znakov o dopustni tonaži ter
Samo 60 odst. cest III. in IV. vozijo preko mostov majhne nosil-reda ima sodobno urejeno vozišče, nosti s težkimi kamioni. Da bi se Ceste so tudi preozke, ' saj imajozavarovala gornja konstrukcija
NAŠ REDNI ZUNANJE POLITIČNI KOMENTAR
doma Ribnica tov. dr. Koštal pa je v svojem govoru omenil naloge zdravstvene službe zdaj in v bodočnosti in nakazal smernice razvoja zdravstva. Zahvalil se je Svetu za zdravstvo OLO, OZSZ Kočevje, obč. lj. odboru Draga-Loški potok, Podjetju »Jelka« v Podpre-
je opremljena z okusno opremo, ki jo je izdelalo podjetje »Jelka« iz Podpreske. Vsa notranjost je zelo okusno urejena in lahko rečemo, da je zdravstvena postaja v Srednji vasi ena najlepših v kočevskem okraju in verjetno še daleč na-
ski, podjetju »Smreka« v Loškem okoli. Po svečanostih se je pričela potoku za denarno pomoč, posebno delovna akcija. V zdravstveni popa se je zahvaiil prebivalcem teh staji sta bili nameščeni ambulanti, krajev, ki .so materialno, finančno v privatni hiši pa Zobna ambulan-in z delom prispevali velik delež k ta Materinska posvetovalnica, po-novemu zdravstvenemu^ objektu, svetovalnica za noseče žene in le-Največ zaslug inra požrtvovalna Kama. Po vasi Draga in Trava pa prosv. del. tov. Vreček Nada. Na- je hodila zdravstvena ekipa, ki je
Pogled na Drago
to je ribniški kvartet zapel nekaj pesmi, med njimi tudi ribniško »himno«, mali cicibanček Janko iz Trave pa je prisrčno deklamiral. Pionirji so zapeli še p;r pesmi in deklamirali, nakar je govorila tov. Vreček Nada. Imenovala je darovalce, ki so največ darovali in ose-
cbiskovala bolnike in ugotavljala higienske razmere na vasi. Delovna akcija se je zavlekla skoraj do pete ure popoldne, vse dotlej, dokler ni bil pregledan zadnji bolnik. Prebivalstvu je zdravstvena ekipa nudila 160 storitev. Ob zaključku so jo prebivalci pogostili.
be, ki so se izkazale pri nabiranju poleg skrbno pripravljenega kosi-
Ameriška politika na Bližnjem vzhodu
Poraz Anglije in Francije v borbi za Sueški prekop je na Bliž-	zdravile ravno države napadalke in
njem vzhodu ustvaril do sedaj ne-	Turčija, ki vodi že ves čas močno
pričakovano stanje: na tem pod- protiarabsko politiko. Ves ostali del na tem področju še ni kompromiti-ročju je iznenada preneha« vpliv	svetovnega javnega mnenja in ti-	rala.	Ako	bi Združene	države v	po-
dveh prej skozi sto let vodilnih sil.	ska pa sta sprejela ta korak pred-	slanici	objavile	širokopotezen	pro- na
Pojavil se je naglo in burno arab-	sednika Eisenhowerja z veliko pre-
ski nacionalizem in začel uveljav-	vidnostjo in rezervo. Predsednik in-
ljati svoje zahteve po neodvisnosti	dijske vlade Nehru je v govoru na
držav . in narodov.	kongresu svoje stranke indirektno
UMRL -JE LOJZE PETERLIN IZ VELIKIH POLJAN
V sredo dne 19. decembra smo
Zanimivo	je, da	so	jo	najbolj	po-	podpreti Eisenhowerjevega poizku-	spremili na zadnjo pot tov. Pe-
i--------------------------- =_	ga, da nastalo praznino nadomesti	terlin Lojzeta, po domače »Nando-
z vplivom nove velike sile, ki se	vega Lojza« z Velikih Poljan nad
Ortnekom. Dolga leta je bil taj-rala. Ako bi Združene države v po- nik krajevnega ljudskega odbora
Velikih Poljanah, predsednik gram gospodarske pomoči brez	kmetijske zadruge in predsednik
vsakih političnih pogojev tem deže-	občinskega sveta za gospodarstvo,
lam, bi to bila realna pot do po-	Lepega civilnega pogreba se je
miritve v tem delu sveta in do	udeležil ves občinski odbor s pred-
Bilo ibj nesmiselno pričakovati, obsodil	tako.	ravnanje	Združenih	boljših razmer in bi gotovo kmalu	sednikom na- čelu. Pogreba se je
prispevkov.
Zastopnik OLO tov. Mikulič Karel, star borec za delavske pravice in deber znanec v teh krajih, je v svojem govoru poudaril tesno povezanost prebivalstva z zdravstvenimi delavci in enotnost prebivalstva, ki se je odražala posebno v NOB in ki se izraža še danes. Lep primer za to je ravno ta nova zdravstvena postaja.
la so domači tamburaši zaigrali več poskočnih. Prebivalci so na vsakem koraku izražali svojo gostoljubnost.
Prehitro je potekal čas, še bi radi ostali med temi ljudmi, a čakalo je vsakogar izmed nas novo delo.
Lahko pa rečemo: še pridemo k Vam, do takrat pa nas bo spomin na vašo gostoljubnost spremljal
da bi Zahodni svet dovolil, da bo	držav in zamolčal verjetno ono, kar	privedla	do ureditve odprtih	vpra-
to področje, ki je izjemno važno za	je hotel povedati o svojem obisku	šanj.
gospodarstvo Zahodne Evrope, v Združenih državah. Po takem re- Ker temu ni tako, danes tudi ostalo brez vsakega vpliva in tako	agiranju Nehruja je predsednik	ameriški	poizkus vmešavati	se v
dovolilo kaki drugi sili, da poizku-	Eisenhower poslal temu osebno po-	notranje	zadeve dežel Bližnjega
ša v tem predelu sveta uveljaviti	slanico v zvezi s svojimi načrti na	vzhoda z izgovorom, da je	boga-
svoj vpliv. Zaradi zadnjih dogod- Bližnjem vzhodu.
udeležilo tudi veliko število domačinov iz bližnjih in daljnih vasi. Tudi šolska mladina je spremila svojega odbornika na zadnjo pot. Z zastavo pa čelu in ob spremljavi žalostink. ki jih je
Na kraju je novo zdravstveno pri vsakdanjem delu, nas trdno po-postajo svečano predal svojemu na- vezoval z vašim delom in še bolj menu in jo izročil v upravljanje utrjeval vez, skovano v težkih Zdravstvenemu domu v Ribnici. dneh narodno-osvobodilne borbe. Stavbo so si najprej ogledali	-M-
Kmetijske nadaljevalne šole
S precejšnjo zamudo so že sredi kmetijske -predmete bodo predava-
igrala dobre- zjme občinski šolski sveti vendarle telji posredovali prilagojeno na naše domače razmere.
V času, ko to pišemo, ni še zna-
Združenih držav Amerike vjetske zveze.
stvo	teh dežel življenjskega pome-	poljska godba, smo v lepem spre-	pristopili k organizaciji kmetijskih
kov	je	v tem	delu	sveta močno	na-	Pretnja	z	intervencijo	tujih	čet	na za Zahod, ni mogoče sprejeti	vodu ponesli dragega pokojnika na	gospodarskih šol	v	našem okraju,
rastel vpliv	dveh	drugih dežel,	na tem teritoriju nikakor ne pred-	pozitivno. To bogastvo je predvsem	domače pokopališče, kjer se je od	Korist teh šol je nedvomna. Tehni-
in So-	stavlja realne možnosti za rešitev	potrebno tem deželam, ki ga ima-	njega poslovil predsednik	občine,	in znanost sta dosegla tudi v
velikih in res težkih problemov, ki	jo in nimajo. Prav zaradi tega pa	pionirka v imenu šole in	domači	kmetijstvu tolikšen napredek, da
Še pred	kratkim,	prav	posebno	tarejo dežele tega dela sveta. Si-	predstavlja Eisenhowerjeva posla-	odbornik v imenu vasi in	množič-	je kmetijska strokovna izobrazba
pa	pred	volitvami,	je	ameriški	romaštva	in	velike	bede,	v	kateri	niča	v neki obliki odstop od sta-	nih organizacij. Veličasten pogreb	nujen predpogoj	za	uspešno kme-
"	........... lišč,	ki so jih Amerikanci pred	je pokazal veliko priljubljenost po-	tovamje.
kojnika.	-c Pouk na kmetijskih nadaljeval-
nih šolah traja le v zimskem času in zajame dve zimi. Učna snov za-
predsednik vlade Eisenhower dajal živijo narodi teh dežel, ki jih mo-optimistične izjave o ureditvi vseh remo brez nadaljnjega smatrati za mesecem dni še razglašali, spornih vprašanj na Bližnjem najbogatejše na svetu zaradi vzhodu. Pred nekaj dnevi pa je ogromnih zalog nafte, ni mogoče zelo mračno ocenil celo situacijo in odpraviti samo z vojaškim posre-poslal obema domovoma Kongresa dovanjem. Izhod iz tega položaja posebno poslanico, v kateri je raz- je samo priznavanje večjih pravic ložil svoje gledanje na probleme v do lastništva naravnih bogastev in tem delu sveta in zahteval za se- pravice do narodne in politične ne-be in a/meriško vlado posebna po- odvisnosti teh dežel.
Neverjetna nasprotja in nezaslišano izkoriščanje —• saj v mnogih od teh dežel še danes prodajajo ljudi na posebnih za to pripravljenih trgih — vse to ustvarja nestalnost in povzroča veliko previ-
Akfivnosf ženo-za družni e
no ali ibo v vsaki občini kočevskega okraja delovala vsaj ena kmetijsko nadaljevalna šola. Vsekakor pa je očitno, da bodo organizirane te šole povsod tam, kjer so zadruge uspele povezati mladino v sekcije mladih zadružnikov ali pa kjer je mladinska organizacija aktivna. V tem primeru pride do izraza za-
jame razširitev splošne izobrazbe vest, cla pridobljeno znanje - zaleže
oblastila za primer napada na katero koli državo Bližnjega vzhoda.
Glavna vsebina Eisenhovverjeve poslanice je naslednja:	Kongres
naj pooblasti vlado ZDA, da lahko sodeluje s katero koli državo na
Bližnjem vzhodu, da	na tem	pod-	ranje,	ki je začelo že po	prvi voj-
ročju uveljavlja tudi	vojaške	pro-	nj, ki	pa je po tej vojni	dobilo že
grame in da lahko	uporabi	tudi	popolnoma določene cilje	in tudi
svoje oborožene sile, ako katera od	idejne	voditelje kot so Mosadek in
teh držav zaprosi za pomoč proti yager ter drugi, odkriti agresiji katere koli države, Prav zaradi tega ki je pod komunističnim gospod-
stvom.	--------------------
Poslanica Kongresu je po vsem svetu vzbudila živahne komentarje.
ne moremo
Pretekli mesec je bila v Kočevju seja Okrajnega odbora Zveze žena zadružnic, kateri so prisostvovale tudi predstavnice Zavoda za napredno gospodinjstvo in Okrajnega odbora Zveze ženskih društev. Na seji so med drugim razpravljale o programu dela za 1. 1957 in o predračunu posameznih odborov Zveze žena zadružnic pri KZ. Poleg drugega so tudi sklenile, da bodo v Dvorski vasi naredile poizkus in uredile to vas za vzor ostalim vasem v higieni, ureditvi dvorišč, hlevov, svinjakov,
in se bolj obrestuje kot »suha roba«, ki bi jo izdelali v času pouka. Pripominjamo, da prav izdelovanje suhe robe, ki zagotavlja našemu kmečkemu prebivalstvu zaslu-
žek pozimi, vpliva na razmeroma
DIREKTOR PRETEPA VAJENCE
Oblastveni organi so večkrat ugotovili, da nima J. M., direktor Ključavničarstva Kočevje, pravilnega odnosa do vajencev. Mnogokrat nad njimi neupravičeno vpije in žali njihovo dostojanstvo. So tudi primeri, ko nekatere celo pretepa. Tak način vzgajanja vajencev v naši družbi ni pravilen. Tudi take vzgojne metode se ne uporabljajo več. Ne oporekamo, da ni potrebno vajencev vzgajati in jim nuditi vsestranske pomoči, vendar je" treba to storiti na povsem drugačen način. Zavedajmo se pregovora:	»Lepa beseda lepo mesto
najde.«
Anketa o stanju živine
Po navodilih Zveznega zavoda za statistiko se bo vršila anketa popisa živine v dneh od 16. do 25. januarja 1957.
Anketa bo zajela približno 5 odst. gospodarstev (gospodinjstev) v okraju. S tem številom anketiranih gospodarstev se bodo dobili precej točni podatki o številu živine za ves okraj.
Predpriprave, organizacijo in delo vodi Zvezni zavod za statistiko in je v ta namen že izdal obrazce.
Popisovali bodo občinski in okrajni uslužbenci. Vsi anketarji (popisovalci) bodo imeli legitimacije, podpisane od predsednika okrajnega ljudskega odbora.
Starešina gospodarstva (gospodinjstva), ki ga bo anketar popisal, je dolžan dati točne podatke na vsa vprašanja, ki so v zvezi s to anketo (Uradni list FLRJ št. 45 iz leta 1952).
Podatki, Id se bodo dobili z anketo, ne bodo obremenjevali gospodarstev (gospodinjstev), služili bodo samo za analize in proučevanje gospodarstva.
OKRAJNI ZAVOD ZA STATISTMO
in strokovne predmete kmetijskih panog. Zelo koristna je uvedba po-ekonomski razporeditvi prostorov v uk3 iz gospodarskega računovod-stanovanjskih hišah itd. Z delom stVa, saj niti kmečki obrat ne metodo začele čimprej.	re dobro uspevati brez vsakih kal-
Nadalje so govorile o tem, da kulacij, oziroma: gospodarskih rabi šli ena ali dve dekleti v pletar- čunov o rentabilnosti posameznih slabo zanimanje za kmetijsko gosko šolo, da bi potem vzgajale in kmetijskih proizvodov. Strokovne spedarske šole v našem okraju.
učile ostala dekleta pletarskih iz- ___________________________________________________________________________
delkov (na primer v Fari, Dragi
.‘SSLjSW” SLOVO OD JOŽETA ŽAGARJA
skrbele za to, da bodo vsi šolski
vrtovi urejeni. V ta namen bo pre- Vest o nenadni smrti Jožeta ža-ko zime dvodnevni tečaj za vrt- garja iz Osilnice je prizadela vse narstvo. Precej so kritizirale za- njegove znance in prijatelje, zla-druge, ker ne odkupijo od kmeto- sti pa njegove Svojce in vojne to-valcev vseh tržnih viškov. Skle- variše.
nile so, da bodo. posredovale, da se Rzrdil se je v Selih pri Osilnici bodo v bodoče odkupovali tudi ti- ieta 1896, 19. decembra 1956 pa
sti tržni viški, ki so do sedaj zastajali. Precej so razpravljale tudi o ureditvi perišč, sušilnic in kopalnic v večjih krajih in sicer v Ribnici, Velikih Laščah, Sodražici in drugje.
Tekom zime bo tudi dvodnevni seminar za članice upravnih in nadzornih odborov KZ ter pospeševalnih odsekov, kjer se bodo seznanile z gospodarskim in politič-
jah, bil pa je tudi sekretar Zveze borcev NOV v času, ko se je od nas poslovil.
Jože je eden tistih molčečih in vztrajnih trpinov Osilniške doline, ki niso nikdar klonili in izgubljali vere v svetlo prihodnost. Odliko-smo se zavedno poslovili od njega, vanja, ki smo jih videli ob njego-
Jože nam bo ostal v živem spominu kot primer marljivega, požrtvovalnega in skromnega človeka, ki je dal vse svoje moči za naše skupne interese.
V letu 1942 je postal aktivist ljenje.
vem mrtvaškem odru in v sprevodu, so marsikomu obudila spomine na težavno delo, ki ga je Jože kot aktivist OF v vojni opravljal in pri tem vsak čas tvegal svoje živ-
Veliko ljudi se je prišlo poslovit od njega. Delavci in kmetje, šolska mladina in številni starčki in starke so korakali v sprevodu, za žal-se
OF in njen sekretar. Po kapitulaciji Italije je bil med drugim izvoljen tudi za tajnika prvega Krajevnega narodnoosvobodilnega od-
nim dogajanjem pri nas ter z dru-	bora, pozneje za tajnika Krajev-	nimi zastavami pa	se je	vrstilo
gimi koristnimi stvarmi, ki jih bo-	nega in tajnika Občinskega ljud-	mnogo vencev, žalni zvoki	Rudni-
do potem tolmačile ženam v svo-	skega odbora Osilnica. Zadnja leta	ške godbe, čustvene	besede	zastop-
jem kraju. Na seji so tudi poro-	je bil uslužbenec Krajevnega ura-	nika sindikata, obč.	ljudskega od-
čale o novi obliki dela žena-za-	da, kjer je po 12 letih zaključil
družnic v Robu, kjer se pogosto svoje delo.
sestajajo na družabnih večerili in Tov. žagar je sodeloval med vso
tam razpravljajo o načinu dela v narodnoosvobodilno vojno
.   n:	„ 1; -U ,4^4 ~ _____1,	iflll -Z.lnsti
bora Kočevje tov. Zgonca in predstavnika družbenih organizacij Osilnice tov. štimca, so marsikomu
gospodinjstvu ter ostalih dejavnostih žena.	-er
vseh organizacijah, zlasti pa v organizaciji OF in RK. Imel je odgovorne funkcije v teh organizaci-
skoro privabile v oči solze, saj je bilo to
poslednje slovo od veka.
zaslužnega člo-
-t.
LES NAŠE BOGASTVO
Z velikim zanimanjem in resnostjo so sodelovali delegati in drugi udeleženci na ustanovnem zboru Poslovne zveze za gozdno in lesno gospodarstvo v Kočevju. Očitno se je vsak zavedal, da pristopamo k reševanju osrednjega in zelo perečega vprašanja gozdnega in lesnega gospodarstva. To so zasebni gozdovi. Temu vprašanju posvečajo v zadnjih letih veliko skrb naša družbena predstavništva. Nič manjše pa ni za to stvar zanimanje med napredno mislečimi kmetovalci, k) si zelo prizadevajo, da bi izboljšali, pospešili in dvignili gozdno gospodarsko dejavnost, čeprav ima ta ali oni morda drugačne poglede.
že dalj časa, zlasti pa v zadnjih mesecih, pazljivo zasledujemo vsebino številnih razgovorov, posvetov, delo komisij, konferenc, ustreznih organizacij in združenj, zlasti pa delo komisije Izvršnega sveta LRS, ki se bavi z nalogo,
da temeljito prouči gozdarstvo in predlaga skupščini ureditev enotne organizacije gozdarske službe, ki naj bi bila v skladu z razvojem proizvajalnih sil ter proizvodnih in družbenih odnosov pri nas.
Bogato in skrbno urejeno študijsko gradivo te komisije smo v Kočevju zelo natanko in vestno obravnavah. Imeli smo številne posvete, debate in razprave, da bi tako našli najustreznejšo rešitev, kajti enotno, pravilno in strokovno gospodarjenje z gozdovi in enotna, ustrezajoča oblika. organizacije gozdarske službe je izredno važna, v gospodarjenju z zasebnimi gozdovi morda najvažnejša stvar. Našli smo tudi čas, da smo se osebno posvetovali z odgovornimi ljudmi republiških ustanov in s predstavniki drugih okrajev, zlasti s predstavniki poslovne. zveze za gozdno in lesno gospodarstvo »Jelka« iz Radoljice, ki je bila po triletnem študijskem letu ustanovlje-
na pred nekaj meseci kot prva te vrste v Jugoslaviji.
Ali zasluži reorganizacija gozdarske službe vsedanjem času res tako veliko pozornost? Da! Smo sicer proti vsakim prepogostim in nepremišljenim reorganizacijam, ki se kaj rade spremenijo v neskončna in dolgovezna modrovanja ali tvegane poizkuse na račun skupnosti. Zlasti gozdarji moramo biti previdni in se ne smemo spuščati v tvegane, nepripravljene in nepremišljene ukrepe v našem gozdnem gospodarstvu, ki je po svojem značaju dolgotrajno, in ukrepi imajo lahko dalekosežne in dobre ali slabe posledice. Vendar smo se za reorganizacijo po dolgotrajnem razmišljanju le odločili.
če v poljedeljstvu, živinoreji ali drugih panogah našega narodnega gospodarstva nekaj pogrešimo, se nam navadno napake kmalu, morda že v prvem proizvodnem ciklusu odkrijejo in z dobro voljo jih popravimo v kratkem času, morda že v enem ali vsaj v nekaj letih, medtem ko v gozdnem gospodarstvu to ni mogoče. Pri naših glav-
nih drevesnih vrstah mine precej let, predno pridemo do plodov. Navadno so teh plodov deležni šele vnuki ali potomci v tretjem kole-nuj saj traja včasih 100 do 120 let, če hočemo doseči zaželjene gozdne proizvode.
Izkušnje nam prepričljivo govore, da se z gozdnim gospodarstvom ne moremo igrati, če želimo, da si sami ne izkopljemo jame. Zato lahko mirno, odkrito in pošteno spregovorimo, da je vprašanje pravilnega in enotnega gospodarjenja z gozdovi in vprašanje uvedbe ustrezne organizacije gozdarske službe tako važno in pereče, da zasluži vso pozornost in skrb. S trudom, razumevanjem in prizadevnostjo bomo našli ustrezno rešitev za to vprašanje.
človeško življenje je že iz davnine najtesneje povezano z gozdom in njegovimi proizvodi. Gozd je bil vedno prijatelj človeka, človek pa je bil večkrat njegov sovražnik, še danes srečamo pri nas ljudi, ki imajo zgrešene poglede in 'brezdušen odnos do tega našega dragocenega zelenega zaklada.
V zadnjih letih, zlasti potem, ko je bila ustanovljena Okrajna uprava za gozdarstvo, je bil v marsičem dosežen določen napredek. Ta napredek je zlasti viden v gozdovih splošnega ljudskega premoženja, kjer je že razmeroma lep čas urejena gozdarska služba z več ali manj ustaljenim gozdno-tehničnim kadrom. Vendar so pred tremi leti tudi zasebne gozdove prvič v naši zgodovini začeli pravilno in smotrno gojiti, varovati in urejati, jih vzdrževati in graditi gozdne komunikacije. Prav tako je uvedeno obvladovanje sečenj, postopno se uvaja gozdni red itd. Vzporedno s tem se je povečalo tudi zanimanje za obrambo gozdov pred vsemi škodljivci. »Vsi gozdovi v Ljudski republiki Sloveniji so zaradi splošnega pomena, ne glede na lastnika, namenjeni splošnim koristim ljudske skupnosti in so zato pod posebno skrbjo in nadzorstvom države. Z gozdovi je treba gospodariti tako, da se obsoječi gozdovi ohranijo, da se zagotovi trajnost gozdne proizvodnje ter da se zanemarjeni in preveč izsekani gozdovi iz-
boljšajo in obnovijo,« je rečeno med drugim v Zakonu o gozdovih v LRS iz leta 1953. S tem zakonom so okrajni ljudski odbori sprejeli na svoja ramena težko in odgovorno nalogo. Sprejeto nalogo je tudi naš Okrajni ljudski odbor, s pomočjo svoje uprave za gozdarstvo, navzlic mnogim začetnim težavam in pomanjkanju gozdarskih strokovnjakov, razmerama uspešno opravljal in dosegel določene uspehe. Tudi v nedržavnih gozdovih je napravljen korak naprej, odpravljeno ali vsaj omejeno je sa-mopaštvo pa tudi pravi odnos do gozda in pravilno mišljenje ljudi o gozdnem gospodarstvu je pogostejše, čeprav tu ali tam zasledimo še stare navade in poglede, ki pa so le medla senca preteklosti.
V teh letih je bilo v našem okraju zaustavljeno upadanje lesnih zalog in s tem upadanje prirastka v naši gozdni proizvodnji. Povsem naravno je, da napredno gospodarstvo ne sme in ne more dovoliti tega upadanja. Tudi z vedno ena.-kimi odnosi se ne more zadovoljiti-Nadaljevanje prihodnjič.
O OBČNIH ZBORIH STRELSKIH DRUŽIN
MLADINO V VRSTE STRELCEV
»NOVICE" prodirajo v Poljansko dolino
Ko sem hodil po vaseh Poljan-	govoru sem ljudem pojasnil vse-	tudi Poljanska dolina ne bo zadnja
Ena največjih pomanjkljivosti	da pa smo s svojim patriotskim	biti aktivni v vsakem oziru in ne	ske doline in se zanimal, kako je	bino in važnost tega časopisa, po-	med naročniki,
naših strelskih družin je, da ne ob-	značajem In športni morali pred	smemo dopuščati, da bi bili drugi	z lokalnim časopisom »Novice«, ki	sebno za prebivalce okraja Kočev-	Omeniti pa morami, da so mi
vladajo svojega terena, oziroma	drugimi športnimi organizacijami,	aktivnejši od nas. Veliko različnih	ga izdaja SZDL za okraj Kočevje,	je, ker list prinaša razen važnih	ljudje iz vasi Zagozdec in iz vasi
okoliša; še več, na njem so . skoraj	čeprav imajo nekatere srečo, da jih	tekmovanj bo pritegnilo pozornost	sem kmalu ugotovil, da v nekaterih	zanimivosti iz vsega okraja še pri-	vse do Brezovice rekli, daj jim nič
nepoznani. V Kočevju je mnogo	vodijo bolj »zveneča imena« ter za-	mladine, odvisno pa je predvsem	vaseh Poljanske doline še sploh ne	logo »Uradni vestnik«, v kateri so	ne pomaga časopis, če si ga naro-
mlidincev in pionirjev, ki se zelo	to dobivajo od naših ustanov in	od naših odborov, kako bomo to	vedo, da ta časopis izhaja. V raz-	objavljeni vsi okrajni in občinski	čajo, ker še redne pošte ne dobi-
zanimajo za strelski šport; goreče gospodarskih podjetij več podpore izvedli.	Tone Hočevar	””	"
nas sprašujejo, kdaj naj pridejo in kot mi. Prav zato smatram, da
,	i_i------lili	m' V7ov>_
kje naj bi se vadili streljati. Ven- je med našim prebivalstvom še do-dar pa se kljub temu, da imamo volj ljudi, ki mislijo tako kot jaz na razpolago orožje, strelivo in pro- in se bodo radi vključili v naše store, večkrat ne dobi člana, ki bi vrste. Treba se je samo medseboj-til pripravljen enkrat ali dvakrat no pogovoriti, mi pa smo često-na teden eno ali dve uri posvetiti krat preveč skromni in zaradi te-vzgoji pionirjev • in jih učiti stre- ga nezapaženi. ljanja.	Smatram, da si moramo prido-
Večkrat slišimo tarnanje o po- biti materialnih in denarnih sred-manjkanju kadra, bodisi ža član- stev z našo aktivnostjo, predvsem stvo ali za vodstvo družine. To v pa s podporo občinskega ljudskega največih primerih tudi drži, toda odbora. Zato izbirajmo in volimo v ne, da bi kadra za strelsko druži- odbore ljudi brez ozira na položaj, no ne bilo, krivi smo sami, ker si imajo pa naj osnovni pogoj: ljube-lcadra ne znamo poiskati.	zen do strelstva.
V vrstah ZB, med rezervnimi Važen činitelj za popularizacijo oficirji in drugod je še nešteto lju- strelskega športa na terenu je di, ki bi prav radi prevzeli razne predvsem naš tisk, ki žal mnogo funkcije v sami strelski družini, premalo piše o strelskem športu. Toda vprašajmo se, če ni z njimi Res je] da se vsaka športna or-ravno tako kot s tistimi pionirji, ganiizacija bavi s športom katere-ki sprašujejo, kje naj streljajo.. ga naziv nosi, torej strelci s strel-Brez dvoma drži, da bi si moral stvom itd. Ni pa in ne more biti to marsikateri državljan sam poiska- gd^ naloga strelske družine, kajti ti pot v družbene in športne orga- strelska organizacija mora svoje nizacije, vendar se je za ljudi tre- gi^g, posebno pa mladino vzgajati ba boriti m če. hočemo povečati in tudi v dobre, zdrave in zavedne učvrstiti našo strelsko organizaci- državljane. Ta naloga pa ni vedno jo, potem se moramo mi sami lju- tako lahka, čeprav vemo, da vsi dem najprej približati.	želimo to biti. Naloga strelske dru-
Na vseh občnih zborih strelskih g}ne na terenu pa naj bi bila, da diužin bi moralo biti najvažnejše se odpravijo nevarnosti, ki pone-vprašanje orožja, streliva, strelišča kod preže na mladino. Da doseže-in koriščenje vseh teh rekvizitov. mo uspeh, moramo trdno delati, Posebno poglavje v naši strelski organizaciji je čuvanje orožja. Ko so v letošnjem letu v nekaterih družinah pregledovali orožje, so našli precej orožja v slabem stanju.
Razlog, ki ga razni poedinci če-
Program dela društev TVD Partizan
Na zadnji seji je uprava Okrajne zveze Partizan Kočevje na predlog načelstva sprejela delovni program za celo leto. Ta program bomo javljali vedno v začetku meseca s potrebnimi pojasnili.
Program za januar:
Društveni smučarski tečaji bodo ves mesec.
13. jan.: Okrajni smučarskiizlet vseh oddelkov društev na Grmado nad Poljanami, žel. post. Ortnek.
16. jan.: Okrajna predelava prostih vaj v Ribnici.
20.	jan.: Okrajne tekme v sankanju v Ortneku, na progi cesta Stari grad—Ortnek do ceste Kočevje—Ljubljana.
21.	do 26. jan.: Okrajni smučarski tečaj v Ribnici.
26.	do 27. jan.: Republiške tekme v sankanju Partizan Slovenije v Ljubljani.
27.	jan.: Okrajne smučarsk? tekme v skokih v Ribnici, v teloh in alpskih disciplinah v Kočevju.
Za vsako prireditev posebej bodo prejela društva podrobne razpise in navodila.
Cel mesec je izpolnjen s tečaji in tekmami za smučarje. Ob priliki okrajne tekme v smučarskih skokih bo tudi otvoritev novo zgrajene skakalnice v Ribnici. Nastopili bodo organizirano prvič tudi društveni sankači, id jih je precej in tudi .vnema za ta šport je velika. Predvidene so tudi predelave prostih vaj za republiški zlet v Ljubljani. Pa tudi za naše orodjaše smo poskrbeli. Imeli bodo III. nadaljevalni tečaj na orodju v Ribnici; doslej je obiskovalo 20 telovadcev in telovadk iz vseh društev zveze našega okraja prejšnja dva tečaja.
Načelnik zveze: Arko Andrej
ŠAH
odloki, ki so podlaga za. poznava- vajo. Pismonoša iz Starega trga v nje lokalnih predpisov. Pri razgo- zimskem času dostavlja pošto le voru pa sem kni-iiu ugotovil, da do vasi Zagozdac, ostale vasi pa bi se tudi v Poljanski dolini ljudje morajo hoditi po pošto v Stari trg. zanimali za ta časopis, seveda, če Ugotovil sem, da je delno tudi ta bi že prej vedli zanj. Potrebno bi okolnost kriva, da so težave pri bilo še mnogo dela in truda, pred- pridobivanju novih naročnikov No-vsem vaških odborov SZDL, kakor vic, ker so predvsem kmečki ljudje tudi dopisnikov in posameznih na- in jim je časopis potreben najbolj ročnikov, da bi zainteresirali ljudi v zimskem času, zato bi bilo poln pojasnjevali važnost in pomen trebno, da bi merodajni organi to tega časopisa in prepričan sem, da stvar uredili.	J. Maslo
V Laščah radi čitamo ^Novice”
Večina bralcev je zadovoljna z Novicah so večkrat objavljeni pri-vsebino Novic. Pripomniti moram, spevki, ki zavzemajo veliko proda so ljudje pred izhajanjem No- štora v listu in so dolgovezni. V vic pogrešali domač lokalni čašo- 'zgoščeni obliki bi se dalo isto izpis. Njihove želje so, da bi lokal- raziti, pri tem pa bi se dobil pro-ni časopis pisal o raznih perečih štor za druge članke, saj prostora vprašanjih našega okraja, o rezul- v listu tako primanjkuje. Cim več tatih njihovega dela na raznih pod- vsestransko zanimivih člankov bo, ročjih gospodarskega, političnega in tem bliže bo list svojemu cilju: družbenega upravljanja našega postal bo resnično in vsestransko okraja. List naj bi kritiziral na- glasilo SZDL. pake pri gospodarjenju posamez-	Jože Zidar
nikov in raznih organizacij. Pohva-	^
111 pa tiste, ki v našem družbenem razvoju prispevajo vse svoje sile za izgradnjo naše socialistične domovine. List naj bi dajal spodbudo in
Iz Starega loga
ALI SMO RES TAKO DALEČ?
Dne 15. t. m. smo pričakovali
smernice njihovemu delu. Nadalje našega poslanca in člana OKZKJ, naj bi ta list prinašal vesti iz tu- da bi se z njim posvetovali o pe-jine in Iz krajev izven našega rečih problemih. Zbrani v osnovni okraja. Prinašal naj bi tudi kul- šoli Stari log smo pričakovali ome-tume zanimivosti. Tudj zabavna njene goste. Toda na žalost nismo
Smučarska	P O d ZV© Z a V 1C © CS V j U	Ob prilki praznovanja dneva na- slikanica je povečala zanimivost in pričakali nikogar. Sestanka so se
r	še ljudske armade je bilo v Rib- pestrost lista. Vemo, da se ljudje, udeležili skoraj vsi člani SZDL iz
Ob koncu preteklega leta je Do-	skem. Tu je sorazmerno največ	nici organizirano tekmovanje med	ki so odgovorni za izhajanje No-	Starega loga	in Smuke, ki je odda-
sto navajajo ~da je kaka strelska	lenjska dobila novo, pomembno	vaditeljskega kadra, pa tudi najpo-	civilnimi šahisti kočevskega	okraja	vic, trudijo, da bi ustregli bralcem.	Ijena 5 km.	Pogovorili smo se o
družina neaktivna je tudi v tem,	športno organizacijo. Ustanovljena	trebnejši športni objekti so zgra-	^ gahisti vojaške garnizije	v Rib-	Potrebno bo zagotoviti tedensko	aktualnih vprašanjih in upamo, da
da imamo premalo orožja Brez	je Dolenjska smučarska podzveza	jeni. Kočevje in Ribnica imata	nici Dvoboj je bil na 25	deskah	izhajanje Novic. Pisalo naj bi se	naše besede	ne bodo naletele na
dvoma drži da orožja nimamo na	s sedežem v Kočevju, ki združuje	modemi smučarski skakalnici, ki	^ se je ^ zanimivih igrah	končal	več o kulturnih posebnostih naše	gluha ušesa.
„	• •	__T-x„ ______7-„	TTnn-VM	Ciorlon -ill-n	~	. i	i	n. ^ ^	47 jv. H7-zx-v.n7-.v-vi; Trvlvn	Alnvii
člani SZDL iz Starega loga in
pretek drži’ pa tudi” to da ga je vse smučarske organizacije na Do- moreta ustreči vsem sedanjim z zjnago civilnih šahistov z rezul- dežele, o poeziji in literaturi. Izhaja aktivnost ki so jo pokazali na-	lenjskem Podzveza je od ustano-	športnim zahtevam. Glede na tako	tatom 16:9. Kombinirano moštvo	jal	naj	bi	zanimiv	podlistek.	Pi-	Smuke	se	sprašujemo,	ali	smo	res
ši strelci v ’preteklem letu popol-	vitve sem pokazala že dokajšnjo	ugodne pogoje razvoja se zdi ra-	Ranice in Kočevja si je na ta na-	salo	naj bi se,	če	je mogoče,	o	živ-	tako	daleč,	da	ni	mogoče	priti	iz
noma dovolj.	’	aktivnost, saj je izdelala že pro- zumljivo, da je ustanovni občni čin za dobo enega leta priborilo Ijenju naših rojakov v tujini. V Kočevja do nas.
če želite potrdila za vse to, po-	gram tekmovanj, in drugih priredi-	zbor Dolenjske smučarske podzve-	prehodni pokal, ki je lični »suho-
tem vprašajte naše najbolj aktivne	tev tega zimskega športa, M naj	ze sklenil, naj bo njen sedež v Ko-	robarski« izdelek. Dvoboji med ša-
strelce iz Strelske družine Kočev-- bi bile pod njenim vodstvom že v	čevju.	histi garnizije in civilnimi šahisti
je: Hrena, Planinca, Arka, Zupan- tej sezoni. S pripravami za te pri- Daši se je Dolenjska smučarska bodo tradicionalni.
Čiča, Kužnika in druge, ki marši- reditve so že začeli. Tekmovanja podzveza znašla ob pričetku izva- Na rednem mesečnem brzopo-katero urico svojega prostega ča-	bodo v Kočevju, na Mirni In v Rib-	janja svojega obsežnega programa	teznem. turnirju v okviru šahov-
sa prebijejo na strelišču.	nici in sicer se bodo tekmovalci	brez slehernih potrebnih denarnih	skega društva Kočevje so si vstop
Ne gre za to, da strelci prosja- pomerili v tekih, skokih in v vele- sredstev, so bile te začetne težave v finale priborili inž. Volk, Lisac, čimo za ljudi, ki bi bili voljni de- slalomu.	še kar uspešno premagane. Okraj- g=far, Šrajer, Vovk P., Dejak, Kalah pri strelstvu. Zavedamo se,	da Najugodnejši pogoji	za	razvoj	na zveza »Partizan« v Kočevju in	lobota in Klarič A. V finalu je
smo sicer še	daleč od popolnosti,	smučarskega športa so	na	Kočev-	Okrajni ljudski odbor sta pokaza-	zmagal Inž. Volk s 7 točkami pred
la vse razumevanje za novo šport-	Petrom Vovkom s 5 in šrajerjem
s,	-iii	_	-	no organizacijo in ji nudila naj- s 4,5 točke.
Športni klub na Rudniku	potrebnejša sredstva. Pričakovati Na seji kočevskih šahovskih
u	pa je, da bodo pomagale tudi dru-	funkcionarjev je bilo sklenjeno, da
Nogometaši	iz Rudnika so se	lo-	zdraviti sklep uprave, da bo tesno	Ss organizacije in ustanove.	bo turnir za prvenstvo Kočevja od-
čili od DPD Svobode-Rudnik in sodelovala s telesnovzgojnim dru- Med najvažnejšimi nalogami Do- igran v .razdobju od 15. do 31. ja-ustanovili samostojen nogometni štvom »Partizan«.	lenjske smučarske podzveze je nuarja, turnir za posamezno prven-
klub Rudar. Na ustanovnem obč- Ustanovni občni zbor so pozdra- vključevanje mladine v smučarska stvo Dolenjske pa v času od 20. nem zboru so izvolili upravo, ki ji vili zastopniki ljubljanske nogo- društva. Kakih vrhunskih tekmo- februarja do 2. marca. Aktivnim načelujeta predsednik tov. Franc metne podzveze, občinskega Sveta valcev za zdaj res še ni, z vklju- šahistom in šahovski publiki se to-Korelc in tajnik tov. Lado Pia- za telesno vzgojo in kočevskega čevanjem mladine pa upajo orga- rej obetajo zanimivi šahovski do-ninc. Med plodno razpravo so po- »Partizana«.	D. O. nizatorji doseči dobre uspehe.	godki.
svetili dosti časa bodočemu delu z	*
mladino. Poleg mladinskega mošt/a nameravajo sestaviti tudi B-moštvo, ki naj bi tudi redno tekmovalo. Klub bo tudi razširil svo-
Vsem koristnikom Šeškovega doma
RIBIŠKO DRUŠTVO KOČEVJE objavlja, da bo imelo redni letni občni zbor v nedeljo, dne 20. ja-
, .	,	.	Po sklepu Občinskega ljudske- razgovori s posameznimi člani nuarja 1957 v hotelu Pugled v Ko-
jo dejavnos z us anov j	ga odbora Kočevje je Imenovana za uprave ne bodo smatrali kot pra- čevju. Pričetek ob 9. uri dopoldne.
C1"vse kaže’’ da*smo dobili z NK upravljanje -šeškovega doma upra- vilno vložene prošnje in se zato Ribiči, udeležite se občnega zbora! Rudarjem trdno športno organiza- va, ki jo sestavljajo: Vinko Zajc ne bodo upoštevali, cijo ki ima plemenito nalogo, raz- predsednik, Jože Stropnik tajnik, V primeru kolizije dveh priredi-širiti šport med našimi rudarji in Saša Bižal gospodar in člani: Ma- tev bo uprava doma dokončno od-med prebivalstvom vzhodnega dela er, Smolej, Šercer, Oražem, Žol- ločala. Pri tem se bo upoštevalo, mesta Prav posebno je treba po- nir 111 Mohar. Ta uprava ima iz- da imajo prednost naslednje prirev =-
ključno pravico dodeljevati dom v ditve v šeškovem domu: gimnazij- j ★	uporabo upravičenim koristnikom, ska in vajeniška telovadba, redna ”
SMUČI PO 1800 DIN	Zato pozivamo vse zainteresirane vadba Partizana . ter redne prire-
Društvo za telesno vzgojo Par- koristnike, da za vsako uporabo ditve Partizana in Svobode, tizan Kočevje posreduje svojim vložijo pismeno prošnjo vsaj 14 dni	Uprava šeškovega doma
članom nakup smuči po znižani ce- pred nameravano uporabo doma. ni. Na zalogi so smuči za mladi- Prošnje se vlagajo pri tajniku no od 12 do 16 let. Interesenti naj uprave tov. Stropniku (na ObLO se obrnejo na tov. Trobentarja.
Obveščamo vse zavarovance
Državnega zavarovalnega zavoda iz Kočevja, da se v vseh zadevah zavarovanja odslej obračajo na podružnico DOZ-a v Novem mestu, ker se s 1. I. 1957 teritorij okraja Kočevje priključuje podružnici Novo mesto Dopise pošljite na naslov: DOZ Novo mesto Gl. trg 25 - p. predal 37 - Tek. rač. pri podr. NB 616-T-203 - Telefon Novo mesto št. 25 V vseh zadevah Vam bo podružnica nudila potrebna pojasnila in usluge
Državni zavarovalni zavod Podružnica Novo mesto
OBVESTILA
KOČEVJE
Rodile so: Kegel Marija, gospo-
RIBNICA	D. Podpoljan — deklico Štefko;
Rodile so: Kos Angela, šivilja iz Male Slevice — dečka Franca; Ri-žlebiča št. 29 — deklico Angelo; gler Frančiška, gospodinja iz G. dinja iz Livolda — dečka Zdravka; Martinovid Marija, uslužbenka iz Podpoljan — dečka Matija.
*	Treven	Vida,	gospodinja	iz Kočev-	Bukovice št.	23 — deklico Verico;	Srečnim	mamicam	čestitamo!
Naročajte Novice sorodnikom in ja	—	deklico	Darjo;	Lavrič Matil-	Ozvald Marija, gospodinja iz Zado-	Poročili	so se:	Drobnič Jože,
Kočevje). Opozarjamo, da se ustni znancem v domovini in inozemstvu, da, gozdna delavka iz črnega po- lja št. 6 — deklico Angelco; Putre upokojenec iz Velikih Lašč In Vi-
toka — deklico Alenko; Korotaj Slavka, gospodinja iz Ribnice št. lar Frančiška, gospodinja iz Veli-Frančiška, gospodinja iz Kočevja, 155 — dečka Rudija; Češarek Pav- kih Lašč; Perhaj Jože, kmet iz Reška c. 13 — deklico Nadico; lina, gospodinja iz Nemške vasi 41 Malih Lašč in Perovšek Marija, Bricelj Viktorija, gospodinja iz Ko- — dečka Franca; Lovšin Draga, kmetovalka iz Sodražice; Zakraj-čevske Reke — deklico Silvo; šti- knjigovodkinja iz Ribnice 245 — šek Jože, kmečki delavec iz Gre-mec Ivanka, gospodinja iz Zg. ča- dečka Alojza; Levstik Neža, go- benja.in Levstik Terezija, kmečka Čiči— dečka Branka; štamfel Slav- spodinja iz Rakitnice 21 — dečka delavka iz Gregorja; Vesel Jože,
deklico Franca; Košmrl Kristina, gospodi- kmetovalec iz Vel. Slevice in Tešar nja iz Grčaric 35 — deklico Mi- Štefanija, šivilja iz Male Slevice, lojko; Dejak	Marija, gospodinja iz	Srečnim	zakoncem	čestitamo!
^-igorice 19	— sina Ivančka.	Umrli so: Levstik	Jože, kmeto-
Srečnim mamicam čestitamo! valeč iz Malih Lašč št. 35 — star .	„	_ _	. Umrli so: Rus Ivanka, preužit- 88 let; Cimperman Frančiška, upo-
Stane ca jz Kočevja, Črnomaljska c. 26; karica iz Jurjeviče 31 — stara 89 kojenka iz Polzel št. 4 — stara Svete Jože, fotograf iz Šalke vasi let; Nosan Frančiška, kmetica iz 84 let; Domjan Matija, otrok iz 51 in Ahac Marija, manipulantka Prigorice 23 —- stara 67 let; šega Brega pri Kočevju —- star 3 leta;
O B 3AV E
Podpisani Novak Stane ml. iz gospodinja iz Belic
KINO	V soboto 19. jan. od 8. do 12.
fihn1 »Pedago-	^nim mamicam čestitamo!
škanoema«- 16. in 17. jan. fran- vod3a Bauer), v Ribnici pa trgovi- Lipušček Zdravka. Besede so ne- Poročni so se: Lukežič Marjan, Prigorice 19 — sina Ivančka. coski film »Stonnice za služin- na »Prehrana«.	resnične in sem jih izrekel v vi- profesor iz Kočevja, Ljubljanska c.
čad«; od 18. do'20. jan. ameri-	orvesttt.g	njenem stanju. Zahvaljujem se mu, 8 in Koprivec Štefanija vzgojitelji-
ški film »Ukročena trmoglavka« „„vrovcullv, viac SVOBODA, Rudnik:^12^ in^13. pn. društva Kočevje, ki posedujejo voz-
Podpisani Mrhar Franc, zidar, iz Kočevja, Roška c. 38; Kapele Marjeta, učenka osn. šole iz Grča- Malnar Anton, čevljar iz Marolč
OBVESTILO	da je odstopil od tožbe.
Obveščamo vse člane Avto-moto Novak.
, -ruštva Kočevje, ki posedujejo voz-	*
ameriški film »Najboljši m niško dovojenje za voznika-ama-
DSH£”Csmpyav H HESHnrs gsssrStit set
sstrsrx STAsa*? ss-jsk
film »Plesala je eno samo po- qlo Kočevje (v =ohi št 401	dne dec-	v »ostihii v Stari Kočevja, Novomeška 7, Rak Ma-
Ietje«. .	-tvocevje (v sobi št. 40). cerkvi kot neresnlčne jn se ^temu tevž, rudar iz željn 27 in Majceno-
SODRAŽICA: 12. in 13. jan. Ju-.	PREKLICI	zahvaljujem, da je odstopil od tož- vič Marija, delavka iz Željn 27;
goslovanskl film »Ešalon dr. M.« preklicujem za neresnične bese- lbe- — Mrhar Franc.	Lebar Jožef, delavec Iz Kočarjev
’ 19. in 20. jan. ameriški film »Ni de, ki sem jih govoril o tov. Ko-	*	?, in„ Bmg Marija iz Kočarjev 1;	- - _	^ ----o„	v Ila„lalI ivcul L
malih grehov«.	šir Alojziju iz Kočevja, ki je za- _ , . T *■ a ,	,	®°VIC *5rare1,’ ^uPač. 12 Mlake st. spodinja iz Kolenče vasi 1 — de- Virant Franc iz Podaore.
LOŠKI POTOK:	12.	in	13. jan.	poslen na rudniku rjavega premo-	. P^d£11S£na•	™	VeSe ., A"t°”l;,a’1 dTelavica. 12	kUco Jelko;	Žnidaršič	Marija,	go-
ameriški film »Zgodbe	i-z pred-	ga. Obenem se mu zahvaljujem,	.f®!1avk®'-1Z_^tii1j:n!Ce	vfVo'	Klmje.	va®1 št: 9;. Žal0^ Joz®^> ko'	spodinja iz Zagorice	št.	41	—	deč- — .
mestja«; 19. in	20.	jan. franco-	da je odstopil od tožbe. — Podpi-	golenja vas, preklicujem	žaljivke,	njar iz Koprivnika 20 in Štalcer	ka Mirka.
ski film »Idol«.	sani Bizjak Alojzij.	kl sem J* izrekia prot!	Oberstar	Frida,	delavka iz Kopnvmka 20;	- - •
ric 14 — stara 8 let; Trdan Dani- št. 8 — star 71 let; Peterlin Alojz, ca, otrok iz Dolenje vasi — star kmetovalec iz V. Poljan — star 44 12 dni.	let; Lenič Anton, kmetovalec iz
PREDGRAD	Uzmani št. 5 —. star 66 let.
Umrl je Majerle Pavel, kmet iz Dola — star 79 let.
irmviM nralBFPnT	Ponesrečili so se: Mesojedec Edo
VIDEM-DOBREPOLJE	iz vldma. Lahkar Jože iz Bruha-
Rodili sta: Pugelj Marija, go- nje Vasi; Kaplan Ivan iz Vidina,
NESREČE
Ani iz Rakitnice št. 62 za neres- Oberstar Ivan, konjar iz Kopriv-
DEŽURNE TRGOVINE
Srečnima mamicama čestitamo! Uredništvo in uprava v Kočevju, Umrli so: Papež Anton, otrok iz poštni predal 39. Telefon_ 3-89.
Podpisani Klun Jože, obodar iz odstopila od tožbe. •— Lovšin An- iz Koprivnika 12.
Dežurno službo imajo: v soboto žlebiča št. 15 pri Ribnici, prekli- gela.	Srečnim zakoncem čestitamo!
12. jan. od 8. do 12. ure in od cujem in obžalujem obrekovanja,	NAJDENO PERJE	Umrli so: Fičur Ivana, gospodi-
14. do 17. ure v Kočevju trgovina izrečena o Petelin Jožetu, posest- Pred meseci je bil v podružnici nja iz Trate št. 25, stara 80 let; »Prehrana« (poslovodja Skender), niku iz žlebiča št. 15 in se mu za- NB v Kočevju pozabljen zavoj per- Plot Roman, otrok iz Šalke vasi v Ribnici pa trgovina »živila« Rib- hvaljujem, da ni zoper mene vlo- ja. Lastnik naj ga dvigne na upra- 38 — star 14 dni. niča.	žil tožbe.	vi lista.
nične in se ji zahvaljujem, da je nika .12 in Genter Marija, delavka p0tiskavca -__________ star 11 mesecev; Tekoči račun pri podružnici NB
a/7 ptnniln a rl +a^V»q	T AirSm A "M—	4_ T 7" __—1-: 1_-t o	rr _ y_: _ za_ ci n m non	t ___
Hočevar Frančiška, kmetica izMa- Kočevje, štev. 617-T-388. — Letna le vasi 19 — stara 33 let.	naročnina znaša 400 din, polletna
200 din in je plačljiva vnaprej. Za VELIKE LAŠČE	inozemstvo 800 din. Poštnina pla-
Rodile so: Perhaj Marija, go- čana v gotovini. Rokopisi se ne spodinja iz Rašice —• dečka Mira- vračajo. Tiska tiskarna »Urška«-.v na; Lunder Marija, gospodinja iz	Kočevju
Iz naših krajev
Otroško veselje v Kolpski dolini
Iz Jurjeviče
DPD »Svoboda« Jurjeviča je pod vodstvom tov. Rupar Katice pripravila in naučila šolsko in predšolsko mladino ter izvedla lep novoletni program, ki je bil zelo pester in sicer: igrico Jurček in igrico Veliki paket. Mladina je poka-
Sodrožico ob Novem letu
Praznovanje Novoletne jelke in obdaritev otrok so omogočila v Sodražici podjetja in občinski ljudski odbor. KZ je darovala za vsa-
ce tukajšnje šole. Potem so prišli na vrsto najmlajši, ki so jim starši prinesli pakete in druga darila. In teh ni bilo malo. Obdarjeni pa
kega otroka 100 dinarjev, da smo so bili tudi vsi šolski in predšolski dobili v Sodražici 30.000 din, na otroci, kar jih je bilo v dvorani.
Vsakega otroškega praznika, civom, bonboni, kakaom in drugi- dilo dalje. Po njegovem odhodu so z3la svoje znanje in smisel za igra- Qori in v Sušjah pa tudi odgovar- Drugi’ dan dopoldne je kino pod-
prav posebno pa prihoda Novega mi dobrotami. Vsakega izmed cici- se počasi razhajali pionirji in star-
v i	_ i_; _____i ■ •	m., jj  «1 r, kn-nnrr "l»-i 41 V* rt 1 V-iil rt m rt 1/1 -i rt rv»n_ 5i c	/"»i V» d	ir	Vi ftf
leta se otroci veselijo. Tudi pri nas v Kostelski dolini se je v zadnjih
banov, ki jih ni bilo malo, je mo- ši s cicibani. Globoko v srcih so ral Dedek dvigniti k sebi in marši- odnesli s seboj spomin na dobrega,
nje igric, ki jih radi gledajo.
letih lepo udomačil prihod dedka kateri mu je povedal pesmico. sivega starčka — dedka Mraza.
v	Jurjeviči tako	jajočo	vsoto, žične pletenine soda-	jetje brezplačno vrtelo mladinski
navale	10.000 din, Trgovina z me-	film. Otroci v Sodražici so tako
Po igrici je	prišel	težko pričako-	ganim	blagom 5000 din, Štolama	preživeli lepe novoletne praznike,
Mraza — prihod dobrega, starega in izkušenega moža, ki pripotuje iz daljnih dežel in obdaruje vse otroke od najmlajših, do tistih, ki se že poslavljajo od pionirske organizacije.
V Fari se je letos ustavil že 29. dec. ter se poveselil s pionirji v lepi, pravljično okrašeni dvorani. Pred njegovim prihodom je starka Zima pripovedovala pravljice, Pavliha pa je nato stresal iz svoje
Čas hiti in tudi Dedku se je mu-
Volf Marija
vani dedek Mraz, ki je obdaril otroke. Za darila, ki jih je dedek
10.000 din, Suha roba 4000 din, ki jim Občinski LO pa 20.000 din. Na tem minu.
bodo ostali gotovo v spo-
Zahvala otrok iz Ribnice
ca in odbor Prijateljev, mladine Ribnica. Dvorana je bila nabito Občinski odbor Zveze borcev v vso skrb in podporo, ki nam jo polna otrok in odraslih, ki so z za-Ribnici je s podporo množičnih or- nudi naša družbena skupnost, nam dovljstvom gledali prireditev. Prav —-•—~ - i- — -j—on 0iajga življenje zato, ker so naši bi bilo, da bi take igrice še v bo-
roditelji dali največji dar — svo- doče prirejali — saj je dovolj igral-ja življenja — za svobodo, ki jo cev, ki sami želijo nastopati na Zbrani otroci smo imeli v domu uživamo v naši socialistični domo- odru. Tudi otroci JLA zakusko in obdarovanje, ka- vini
Mraz podelil, so finančno podporo mgstu se vsem še enkrat prav le-nudile Kmetijska zadruga Jurjevi- p0 zahvaljujemo.
B. M.
ganizacij, podjetij in občine dne 30. olajša življenje zato, ker so naši
decembra 1956 obdaril otroke pad- .........................
lih borcev iz ribniške občine.
Pripravljalni odbor je po posvetovanju s šolo nakupil za vse otroke šolskih potrebščin, vsak otrok
pa je dobil še nekaj slaščic, saj	mšesra liudstva
brez njih dedek Mraz res ne pride,	l
V nedeljo ob enih popoldne se je
iz
Pismo iz vojske
Zelo sem ponosen, da sem tudi jaz pripadnik JLA, saj je armada
torbice brez števila zamotanih terega so se udeležili predstavniki ugank. Pionirji iz gimnazije so JLA, oblasti in množičnih organi-skupno z nekaterimi učitelji upri- zacij. Zelo lep program so dopol-zorili igrico »Pričakujemo dedka nili predstavniki družbenih organi-Mraza«. Ob koncu igrice je v zacij. S svojimi lepimi navodili so V soboto pred Novim letom nam rove k sebi in objemali sestre in
Dedek Mraz v Retjah
pripeljal dedek Mraz s palčki se Katici lepo jeiovca v Sodražico. Na trgu jih zahvaljujejo, da jih tako lepo uči. je prigakala godba, ki jih je nato
spremljala do dvorane. Dvorana je bila nabito polna mladine in odraslih iz vseh vasi naše občine. V kratkem, a ljubkem programu so nastopale s Sneguljčico in Rdečo
Prve dni mi je bilo nekoliko težko, ker nisem nikogar poznal. Kmalu pa smo postali pravi tovariši, saj mo prišli sem, da se naučimo z orožjem in da z njim stopimo na naše meje, če bo treba'. Posebno pa smo hvaležni svojim starešinam, ker nas pravilno vzgajajo, kako je treba braniti domo-
spremstvu snežink m palčkov pri- vplivali na nas, da bomo vložili je dedek Mraz naznanil svoj pri- matere. Od strani so mi priletele VA 3 razne živali in Snežinke. 7™°' Lahko	da smo v ne
šel pravi dedek Mraz s košem, pol- vse svoje sile za boljše uspehe v	6pu,rip 1p na'!r'ra"1	w	„w .t,	™	e	-	-	-	... kan mesecih dobili mnoero znania
hod. Šolarje je najprej sprejel v besede moža na uho:
n im* daril, palčki pa so pripeljali šoli in da bomo branili vse* prido- dvorani na Hribu. Pa ni bil sam. res lep ta običaj!« okrašeno in razsvetljeno novoletno bitve narodov Jugoslavije, ki so jih Spremstvo je bilo z njim, saj pa
pridobili s številnimi žrtvami.
Ob tej priliki se otroci padlih
»Ja, pa je
kaj mesecih dobili mnogo znanja. Obljubljam pa, da bomo z vsemi
jelko.
Najprej je Dedek obdaroval pionirje s kolektivnimi darili — predvsem s knjigami, naposled pa je pogostil cicibane in pionirje s pe- jim delom dokazali hvaležnost za
tudi ne bi mogel prinesti vsega sam po zasneženi poti od Mrtaloza
Zanemarja družino
borcev zahvaljujemo za prejeta da- sem. Snežak mu je pripravil pot rila in obljubljamo, da bomo s svo- — bal se je, da Dedka ne bi zasnežilo. Palčki in Snežinke so ga obkrožali. Naša darila je Dedek pustil v šoli, njemu pa se je mudilo v vasi med cicibane.
Nato se je pojavil na odru dedek
,	• _ .	• wij it uij cvili pa, ua wuhivj ii vavjm
^raz ® spremstvom i spe jun j - modlrd sledili predavanjem, da se Ruparčič Marija, uč. 8. raz. zaigrala godba.. Najp j je e	v vseh stvareh popolnoma in
osnovne šole Loški potok pohvalil in obdaril naj jse učen- pravj]no j^učili braniti svojo socia-
Se a fratujoeent kinu
IZ RAJNDOLA
Pred dnevi sem obiskal Rajndol nje slabo skrbi, ker je alkoholik pri Mozlju. Kar presenetilo me je, in prekomerno uživa alkoholne piko je gostilničar dal majhnemu jače. Kljub opozorilu ne skrbi za dekletcu liter vina. To dekletce, ki svoje otroke. V zvezi s tem bo vina ni plačalo, je bilo vse raz- podvzel občinski LO Kočevje potrgano, na nogah je imelo raztr- trebne ukrepe. Obsojanja je vred-gane nogavice in prevelike čevlje, no postopanje gostilničarja v Rajnki ji sploh niso odgovarjali. Ker dolu, ki daje na up Fekonji in nje-sem dobil vtis, da je to otrok star- govim otrokom alkoholne pijače, šev, ki slabo skrbijo za otroka, Tako mu je v novembru dal na sem se zanimal, čigava je deklica, up za preko 6000 din pijače, vde-Ugotovil sem, da je to hčerka cembru pa tudi za večjo vsoto. Fekonja Martina iz Rajndola št. 1, Vse te dolgove plača Fekonja ob
Pred kratkim smo v Fari obno- Še nekaj, kar meče slabo luč na vili prosvetni dom, ki je bil zapu- tovariše in tovarišice iz LT. Pla-Pred dvorano ga je že čakal av- gčcn jn je propadal več let. Sveča- žili so se v dvorano skozi šepetal-to, ki ga je najprej odpeljal v Ma- no otvoritev doma smo imeli na nico, tudi neplačani računi za kosili log, nato pa v mojo vas Retje. Dan repUblike — 29. novembra, lo in pijačo kažejo na grde nava-Da vidite, koliko se je zbralo Ker sm0 zaradi tehničnih ovir pre- de. Prenočili so v sobi, kjer spe ljudi! Staro in mlado. Vse je na- stavili kulturni program in igro gojenke dijaškega doma in pustili peto čakalo, kakšen je Dedek in »Težka ura« na eno naslednjih ne- vse polno čikov, smeti, umazane kaj bo prinesel! V gneči je celo delj v decembru, smo za ta dan rjuhe itd. In njihovo vedenje v nekaj ljudi padlo in drugi so jih povabili predstavnike Ljudske teh- spalnici!
pohodili. Vendar se je ta gmota	lz Kočevja, da bi nam pred- čutim dolžnost, da v imenu vseh
hitro rešila in tekli so dalje, da ne va]-ali fl]m >>viya Zapata«. Po ki- prizadetih ljudi povem, da takih bi kaj zamudili.	nopredstavi pa naj bi bila prosta ljudi ne želimo več k nam in ne
Avto se je ustavil in dedek Mraz nabava ki bi jo priredila Zveza pustimo, da bi nas vodili za nos je začel z globokim glasom: »Po- zadružnic v Fari. zdravljeni cicibani! Prihajam iz
gozda. Slišal sem, da ste pridni, Električni tok je bil tako slab, pa sem vam nekaj prinesel.« In da predvajanje filma ni bilo mo-
listično domovino. Branili bomo tisto, kar so nam priborili s krvjo naši bratje in očetje v času narodnoosvobodilne borbe.
Naša armada je danes moderna in moderno oborožena, pod vodstvom vrhovnega komandanta mar" šala Tita. Prišel bo čas, da se bomo vrnili na svoje domove in nas sobi7 kjer spe bodo zamenjali naši mlajši tova-" riši, a v vseh naših srcih bo ostala ljubezen do naše ljudske armade, saj smo se v njej naučili, česa potrebuje domovina, kadar je v nevarnosti.
Ko se povrnemo domov, si bomo marsikaj pripovedovali o naši hrabri ljudski armadi. — Tomše Ivan, V. p. 4127/2, Niš.
Mohar Karel, Fara
delavca na kmetijskem posestvu, koncu meseca, ko prejme plačo. Za še je govoril. Nato sta še palčka goče. Pojasnilo tovarišev »kinomoj-
TT'olr/'vni"o -io stnc\ Soo+iT-i /vfvrvlr in 79. nrooVrhn /iI’yyiTt na mn 7tYiam'lra ziTonou in Uforin«	— uu--.nnm ctrnu// emrt tnrli pcjvmrnpll TNTP TYIO-
TO IN ONO IZ NAŠIH KRAJEV
Fekonja je oče šestih otrok in za-
TO IN ONO IZ LOŠKEGA POTOKA
preskrbo otrok pa mu zmanjka denarja. Ali ni to brezčuten odnos gostinskega osebja do ljudi? Ali novo leto. moremo kaj takega dopuščati ? Ni nam vseeno, kakšni državljani bodo otroci Fekonje in prav zato je
Janez in Marjan voščila cicibanom strov« smo tudi razumeli. Ne mo-in odraslim srečno in zadovoljno remo pa razumeti tovarišev iz
da so v so-
30. decembra je kulturno-umet-	.
niško društvo »Ivan Vrtačnik« treba ta primer javno obsoditi, ker ---------------------- - - ------------ — -	.
uprizorilo Nušičevo komedijo »Na- g16 za otroke, ki bodo živeli skup- so prijazno mahali. Gledali smo za boto zvečer, to je 15 dec. sporo-
* -	.	_	, _	.	n n rr nami ir firti7V\i	-!1 w-. 1 Pf-nnoi n z-.	ni,,-, 1; »»-in a - Pni fl fl TlOfTn Tl D sl Pil Tl 1 P,P"H (1T1P TlTPIl-
Ljudske tehnike, ko so obljubljali Avto je zabrnel in dedek Mraz predstave za petek 30. novembra, se je odpeljal dalje proti Hribu, ali za nedeljo 2. decembra. Obljub-Stal je in gledal nazaj ter mahal ljenih predstav pa seveda ni bilo. v slovo. Tudi Snežinke in Palčki še bolj čudno pa je.
DEDEK MRAZ V ČRNEM POTOKU
TEČAJ V LIVOLDU
V Livoldu so pričeli s tečajem
njimi. Otroci so stiskali svoje da-
rodni poslanec«. Igralska družina no z naml v družbi, je pokazala, da je sposobna postaviti na oder tudi težja dela. Na	,	»v,	•	—..,	. .
SUvestrov večer pa je to komedijo ZbOlf predVOjaSKe VZQOje V KlblTIICI
ponovila.	'	'
Na dan JLA 22. dec. 1956 je bil že novembra 1956 so se začeli zbor odreda obveznikov — mladin-
splošni gospodinjski tečaji v Lo- cev predvojaške vzgoje obč. LO škem potoku. V okviru Kmetijske Ribnica, katerega se je udeležilo zadruge Hrib sta 2 tečaja že bi- 210 mladincev, to je 97 odst. z na-la. Sedaj pa sta v teku še dva. Na menom, da bi kot bodoči vojaki vseh štirih tečajih pa je bilo več SVečano proslavili dan naše slavne strokovnih predavanj iz kmetij- jlA. stva, vrtnarstva, prašičjereje, koko-	govoril komandant brzojavko vrhovnemu komandantu čakovanje.
šjereje, živinoreje, hranoslovja, go- odreda . J	pomen zbo- JLA — maršalu Titu.
spodinjstva in družbenega uprav- m	se^ v svojem govo-
ljanja. 60 žen m deklet je vestno	^težke dn{ prve proletarske
poslušalo predavanja m tudi v raz- a(Je na težklh ^ nato govorih sodelovalo. Zadruznice KZ =
Hrib so zelo marljive, saj je nji-	-
hova zasluga, da se toliko žena in
deklet usposablja, da bo znalo čim Gozdna uprava Grčarice in Pod-
£E rSSSSS
rano v Črnem potoku ter tam obdaroval cicibane, šolske otroke in odrasle iz obeh vasi.
Ko je dedek Mraz odšel je organizacija SZDL skupno z LMS ^	^_____________
.	.... .... , uprizorila dve igri, nato pa je bila, s]ovenščine in računstva poslušajo
Pismeno smo obvestili ljudi oko- poina pričakovanja novega leta, ysi skupai   °-ozdarji živinorejci,
pa je podelil odlikovanja in pohva- hških vasi, da bo v nedeljo dopol- prosta domača zabava s plesom, ki DOj.-cdcjci ^ traktoristi’ Pozneje se -----------»—--- —ln '«*	«>"•» se je razvila v veselo ljudsko ra-	predavanja ločila'po strokah,
čili, da bodo naslednjega dne predvajali film ob 10. uri dopoldne in naj v ta namen poskrbimo za reklamo.
tirane in visoko kvalificirane delavce.
Snov iz slovenščine in računstva bo predavala učiteljica tov. Gale-tova. Pozneje bodo sledila še strokovna. predavanja. Predavanja
le najboljšim mladincem. S*prejeli dne ob 10. uri predstava filma, so med obveznike tudi novi letnik Prišlo in čakalo je več ur pre-in podelili članske knjižice. Nato cej odraslih ljudi, še več pa je bilo je govoril zastopnik JLA o razvo- mladine in otrok, ki so željno in ju naše armade. Mladinci so ga z nestrpno pričakovali in seveda ni-zanimanjem poslušali. Po konča- B-° dočakali. Ljudje so bili ogolju-nem zboru pa so poslali pozdravno tani prvič za denar, drugič za pri-
janje do zore.	kjer bodo predavali strokovnjaki iz
Zadovoljni vaščani želijo uredni- Kočevja, štvu in vsem bralcem »Novic« Kmetijsko gozdarsko posestvo srečno in uspehov polno novo le- Kočevje je dodelilo v ta namen de-to 1957.	A. Pleničar namo pomoč.
Potrebno bi bilo, da bi višji fo-
Proslava dneva 3LA v Fari
bolje gospodinjiti in kuhati, da bo- preska skrbi za izobrazbo svojih do jedilniki čim bolj pestri in da gozdnih delavcev. V ta namen je
Dne 22. dec. je bila v Fari ob cu so bili pohvaljeni in nagrajeni Kolpi svečana proslava dneva Ju- najboljši mladinci predvojaške goslovanske ljudske armade. Po vzgoje kmečke mladine terena Ko-govoru o razvoju, pomenu in vlogi stel. Najboljši
bo v hranilih ostalo čimveč hranil- organizirala tečaj za izpopolnitev JLA je gimnazijski pevski zbor vič Ivan je za redno posečanje pre-
ivr1- s&rjsns srr s tars £nss*z &m£jrr%£ss*s sszigzzaisčz
vanj pa uujsaujcjv	^“^""^'deiav^rin" strokov- zborne recitacije. Posebno je uga- nje. Prav tako so bili nagrajeni s ™	^	^
POŠTA V STAREM LOGU
»Ali že veš, kaj se zadnje dni dogaja v svetu?« — »Ja, ja — ne, ne — veš, že skoraj teden dni nisem dobil časopisa.« Začudil sem se odgovoru, toda v nadaljnem razgovoru sem zvedel, zakaj tako.
V kraju obstoja namreč samo mladinec * Obrano- pomožna pošta Ker ni stalnega prometa, m avtobusa, niti vlaka —-prihaja tudi pošta samo ob prilikah. Zato pa ne smemo kriviti samo določene osebe, ki skrbi za po-
na teden vsaka skupina.
C. B.
njaki iz Loškega potoka.
ja »Iz partizanskih dni«. Ob kon- za najboljše spise o pomenu JLA.
rumi sestavili komisijo, pred katero bi tečajniki v Kočevju opravljali izpit, da jim ne bo treba hoditi drugam.	G-
GOSTILNIČARJI ŠUŠMARJI NA MLAKI
čeravno je gostinska dejavnost v okolici Kočevja precej razvita, se kljub temu pojavljajo razni ljudje, ki neupravičeno vršijo dela gostinskih obratov in točijo na drobno alkoholne pijače na svojih domovih. Res je, da prodajajo vino in ostale pijače ceneje, vedeti pa moramo, da od izkupička ne plačujejo
jLOViN^Kl LtANIČa-r.
M&SJ

nec, pač pa vrši to delo poleg svo Priznanja in nagrade jim je izro-	poklica in je že itak dovolj
čil član ObLO tov. Delač Ivan. obremenjen.
Ob koncu je tamburaški zbor iz To vprašanje bi se morda rešilo potrebnih dajatev. Precej v veli-Fare zaigral nekaj pesmi. Na sve- le na ta način, da bi v Starem kem obsegu se je točenje alkohol-čani proslavi je bilo navzočih preko Logu nastavili uslužbenca (hono- n ih pijač pojavilo v Mlaki pri Ko-200 ljudi — šolska mladina, člani ramo), ki bi skrbel izključno le za čevju in krivci se bodo morali za-množičnih organizacij, mladinci pošto. Šele potem bomo lahko tudi govarjati pred sodnikom za prekr-predvojaškn vzgoje, rezervni ofi- mi seznanjeni z vsemi dogodki do- ške, to so M. L., J. K. in A. G., cirji in dr.	ma in po svetu.	vsi doma iz Mlake pri Kočevju.
K. Mohar	Domačin	O.

V
E
S
T
33.
Bila je mrzla noč. Mesec je bil že blizu zatona. Pod košato smreko si je nad majhnim ognjem grel premrle roke dolgin, cigan Samoi. Stežaj od njega tičal je v zemlji oster nož, vedni spremljevalec in edini ciganov prijatelj. »Ne bo ga,« je mrmral v brk. »Gorje mu! Ha, prijateljček, še boš plačeval ciganu, da bo molčal, ne boš se me znebil.«
34.
Zdajci se zasliši človeška stopinja na stezi in k ognju pristopi Peter. Cigan je seveda takoj hotel zlate, a Peter mu jih ne da, preden ne izve, kaj je storil z Jurijem.
»Prodal sem ga na Turško, janičar bode postal in nikdar ga ne boš videl, samo le ako greš na vojsko zoper Turke, utegne ti fante glavo razbiti,« odgovori Samoi.
35.
V Petrovi glavi so vrele vse mogoče misli. Zagrešil je zločin, grdo je izdal bratovega sina. A ni se kesal. Le bal se je, da ne bi prišlo vse na dan. Kaj, če ga cigan izda? Ubiti mora cigana! Toda kako? Cigan bi devet takih pozobal, kakršen je bii Peter. Upro se mu oči v ciganov nož, ki je tičal na stežaj od njega. Kot bi trenil ga izdere in sune cigana.
36.
Alj še z večjo urnostjo prime cigan Petra, izvije mu nož in ga podere v znak. Nož se zabliska nad Petrovim grlom. Ta jame prositi in se izgovarjati, da je hotel cigana le prestrašiti.
Naposled odneha ciganova pest, nož skrije za pas in Peter je bil prost. Skobacal se je pokonci in hitro izginil v grmovju. Ciganov krohot ga je spremljal.