številka 11 RECICA OB SAVINJI MOZIRJE November 1986 LJUBNO GORNJI GRAD Ob 29. novembru, prazniku Domovina je kot družina, kocevskem zbom odposlan­njeno vrednost spoznamo cev posta11 /jal temelje not­šele takrat, ko jo izgubimo .. ranje s/011enske državotvor­ republike Zavedati se moramo, da je ta 110sti z :ahtevo po združeni košcek naše .zemlje na Sloveniji je uvidel, da bo cestitamo katerem živimo prav tako svojo prihodnost uspešno dober kot drugi kraji, še vec la lik o gradil le 11 zvezni državi obcanom! -.z njim je pove-zano naše z ostalimi jugoslovanskimi življenje v dobrem in slabem. narodi, /wr so njegovi delega­Cenimo jo prav šele takrat, ti potrdili tudi na drugem ko je njena samostojnost zasedanju A VNOJ-a. ogrožena, bolj hrepenimo po V povojnem obdobju so bi­ njej, ko nam je le-ta od­la obdobja vzponov in padcev maknjena. Posebno to cutijo pa vcasih tudi·1wiv11ih napak, tisti, ki jih je življenje pope­ko smo bili prevec optimis­ Družbeno-politicne in de­ lovne organizacije. Samou­ ljalo dalec stran od rodnega tic 110 prepricani, da bo šlo pravne interesne skupnosti, Skupšcina obcine Mozirje ' doma,· od domace dežele. vse zlahka. Zatiskali smo oci Cim dlje so od nje, tem bolj pred posledicami vcasih tudi in njen izvršni svet, Izda-' jateljski svet in uredniški jih vlece v kraje njihove premalo pretehtanih odl­ mladosti, bolj to domovino ocitev, te pa izbijajo na dan v , odbor Savinjskih novic pogrešajo. raznih negativnih oblikah 11 sedanje!11 casu, ker smo bili Triinštirideset let je pre­prevec uverjeni, da bo naša teklo od takrat, ko so bili sre­socialisticna in .mmouprav­ di vojne vihre v slikovitem bo-· na domovina vse to zlahka Problematika obcinske zd.avstvene skupnosti sanskem mestecu Jajcu pod zmogla in premostila. Vsi mogocno sred11je1•eško tr­ dnjavo bosanskih kraljev v smo videli le pravice, pre­Struktura zavarovanih oseb zav. za 6.2%. upokojencev za poleg tega še sredstva regijske zmanjševanje deleža sohdar­ malo pa ob ve ;,nosti, ki i,z vse­15.8%. Poprecna letna stopnja in republiške solidarnosti 8%, nosti. ki se je v primerjavi z zgodovinski noci postavljeni V obcinski zdravstveni sku­ ga tega izhajajo. Gospo­rasti znaša pri aktiv. zavar. 1.5 skupno torej 23% prihodkov. temelji nove Jugoslavije. pnosti si zagotavlja zdravstve­letom 1980 ·znižal za vec kot darske težave pogostokrat in pri upokojencih 3.8. polovico. Je eni leta 1943 je bila no varstvo poprecno 15.820 odprejo tudi druge skelece osvobojena že polovica drža­uporabnikov (leto 1985). Od V zacetku srednjerocnega rane. Boleci so izpadi nacio­Financiranje zdravstvenega va­obdobja 1981-1985 je bil V strukturi zavarovancev ve, grozilapajenevarnost, da nalizma v posameznih delih teh je 5.183 aktivnih zavaro­ukinjen prispevek za zd­skupnosti je velik delež kmeti_j­ rstva bi o usodi nove Jugoslavije vancev (delavci. obrtniki in pri skih zavarovancev, ki so v veci­ naše domovine. Na površje ravstveno varstvo upokojen­ odlocali tisti, ki so zanjo naj­njih zaposleni delavci). 7"707 Sredstva za financiranie zd­ni zavarovani kot združeni izbijajo ocitki, ki gotovo niso cev in v lj u · n v zagot vljeni manj žrtvovali. Prepreciti pa upokojencev in 1.053 nosilcev ravstvenega varstva se zagota­kmetje in obremenjeni s VJJrid dobremu sodelovanju. program zdravstvenega vars­ je bilo potrebno tlldi namere kmetijske dejavnosti. Struktu­vljajo s prispevno stopnjo za prispevki za zdravstvo od za­ Zena ožjem delu naše domo­tva v republiki. V letu 1981 je velikih, ki so s to deželo na ra zavar.ovanih oseb za leto zdravstvo, ki je med najvišjimi varovalnih osnov za pokoj­ vine -v našem obcinskem bila na ta nacin soli da most Balkanu imeli drugacne 1985 je v primerjavi s v republiki in znaša v poprecju ninsko zavarovanje po enaki prostoru je bolece, ce prihaja znižana na 13,9% in je v letu racune. Z avnojskimi sklepi· ·poprecjem regije Ravne in re­za preteklo leto 12.25%. repu­prispevni stopnji kot delavci. do razhajanj, saj probleme 1985 prf:!dstavljala le še 11.4% in odloki so bili ustvarjeni publike naslednja:ebliško poprecje je 10.74%. Kljub sorazmerno visokim lahko razrešujemo le s .vku­prihodkov. Z novim srednjero­ pogoji o izgradnji Jugosla­obremenitvam se stroški kme­ pf!imi mocmi, ce smo enotni OZS MZS SRS cnim obdobjem 1986-1990 je vije kot državne skupnosti tijskih zavarovancev pokrivajo in znamo prisluhniti drug ponovno spremenjen solidar­ enakopravnih narodov na z njihovimi prispevki le okrog drugemu. aktiv. zavarovanci -družb. in nostni sistem inje skupnost pri­ demokraticnem i11 federa­60%. Ostali stroški bremenijo Enotnost je potrebna ta­zasebni sektor 32.8 40.3 40,7 šla v še vecje teža ve. V letu 1986 tivnem nacelu, saj so prav v delavsko zavarovanje. Veliko krat, kadar smo uspešni, pa druž. clani aktiv. zavarovancev 25,9 31,7 31,7 ne obstaja vec regijska soli­ borbi ti narodi skupno kr­upokojenci 17.1 12.5 12,8 obremenitev za skupnost pred­ tudi takrat, ko je potrebno darnost, republiška pa se je vaveli, prenašali vso kalva­10,7 ,8,6 6,4 stavlja zdravstveno varstvo up­ premošcati težave, saj je tudi druž. clani upokojencev spremenila tako, da vse rijo trpljenja, odpovedova­okojencev, za katere razen del­ to Je košcek naše domovine. kmet. zavezanci 6,7 2.4 2,8 skupnosti prispevajo v soli­ nja, ponižanja, prispevali k eža republiške solidarngsti, ni Ob sttan bo potrebno pos­družin. c)ani KZ 7,2 3,9 4,1 darnost po enotno dogovorjeni zmagi ogromne cloveške ostali 0.1 0,6 1,5 nobenih prihodkov. Stevilo taviti vse te nesmiselne prispevni stopnji, torej tudi žrtve z enim samim ciljem, da upokojen·se mocno po­ drobne prepire in se zagristi v tiste. ki prejemajo republiško , bi bili .vpet re.mic 110 svobodni. SKUPAJ 100,0 100,0 100,0 vecuje, in cev sicer pri kmeckih bi.\·tvo razreševanja proble­solidarnost. Tako se je vpliv Ure.rnic'c!ne so bile vecstolet­zavarovancih, ki so »dokupili mov, ce želimo, da bo ta naša solidarnosti v naši skupnosti ne težnje jugoslovanskih na­Primerjava strukture za­V letu 1986 se je prispev.na ·pokojninska leta« in se upok­ svobodna domovina, za kate. varovanih oseb kaže. da je v stopnja še zvišala in znaša v znižal na okrog7,5%sredstevv rodov, ki so krepko obcutili ojili, nadalje naši obcani. ki se suženjske okove podrejenosti ro je ž,-tvo1•alo svoja življenja naši skupnosti delež aktivnih poprecju za l. polletje 12.89%. strukturi prihodkov po fi­vozijo na delo v sosednje pod mocnej.šimi sosedi in milijon sedemstotisoc Jugo­zavarovancev pod poprecjem veljavna stopnja _pa od aprila nancnem nacrtu za leto 1986. z_ obcine in tam placujejo slovanov :vesta avnojskim upoštevanjem izjemne soli­ trepetali, da se kot mali naro­regije in republike. nad popre­dalje 13,58% in od oktobra prispevke (teh je preko700). ko i:rolilom ter .fr naprej ostala darnostne pomoci, ki jo je di sploh obdržijo. cen je pri upokojencih in dalje 13.88%. se upokojijo in ne placujejo vec­ res socialistic 1,a, demokrati­kmetih. Prispevki na osnovi BOO prejela skupnost v letu 1986. bi Tudi slovenski narod, ki je cna i11 svobodna. prispevkov, postanejo zavaro­ V preteklem srednjerocnem družbenega in zasebnega sek­znašal delež solidarnosti 10%, že v oktobru istega leta na vanci in uporabniki storitev v ZDRAVKO N.OVAK 1 obdobju 1981-! 985 se je po­torja ter. drugi prisp;vki in brez upoštevanja sredstev, ki naši skupnosti, prav tako se vecalo število delavcev aktiv._ prihodki skupnosti za leto 1985 jih mora skupnost prispevati priseljujejo v našo obcino tudi in l. polletje 1986 izkazujejo po enotni stopnji za soli­upokojenci iz drugih obcin in s naslednjo strukturo: darnost (cca 1,7% prihodkov). preselitvijo pridobijo status Izvršni svet o težavah zdravstva uporabnika naše skupnosti. l. poli. leto l. poli. razlika Na podlagi razprav v sku-· enotne prispevne stopnje. minjanje strukture porabe vseh Stroški zdravstvenega varstva 1985 1985 1986 (J/86-85) upokojencev se v skupnostih že pšcini OZS. Izvršnemu svetu Do uveljavitve enotnega sredstev skupne porabe v ko­SO Mozirje in njµnih delovnih programa in enotne prispevne rist zdravstva povzrocilo velike -prisp. na osn. BOO družb. in vec let ne prikazujejo posebej, telesih, so bili izoblikovani na­stopnje je potrebno v krajšem težave tudi na ostalih podroc­zaseh. sekt. 81.3 82.1· 89.2 +7.1 ampak so zajeti med stroške prisp. kmet. zavez. in drugi delavcev. Na razpolago so nam slednji zakljucki in usmeritve casu korigirati sistem soli­jih. za razreševanje položaja OZS - le podatki Zavoda za zd­ 6,5 4.0 -2.5 prisp. darnosti in.1velja-vitiesistemdo­ OZS in TOZD Splošno zd­ micilnega združevanja pri­ 14.3 11.4 6.8 ravstveno varstvo SRS o pora­ ravstvo Mozirje morata s bi zdravil 100.0 100,0 100.0 sprejetim programom ukrepov -prihodki•iz solidarnosti Mozirje: za posamezne Iz spevkov. lzre9no negativni strukture zavarovanih Skupaj kategorije zavarovancev. Ocenjujemo, da se bo pol­ožaj ob nespremenjenem od­nosu na podrocju solidarnosti varcevanja uskladiti porabo na vplivi oseb se morajo razrešiti krajšem casu, ker Delež prispevkov združene­Struktura prihodkov skup­ga dela se je v I. polletju 1986 nosti, kije posledic_a navedenih v podrocjih, kjer v na­ poprecne kazalce. ta presega podatkov o poprecni vrednosti zdravil v letu 1985 na 1 uporab­nika v SRS je razvidno, da po- v OZS Mozirje še nadalje po-' bo sprememb pri zagotavljanju sredstev, je bila v posameznih sprotnem primeru OZS zašla v povecal zaradi dviga prispevne . rabi poprecno upokojenec primerjavi z delavcem V obcini si bomo prizadeva­ slabševal, kar bo vplivalo tudi na poslabševanje zdravstvene­ga varstva in materialnega pol­ neizhoden materialni položaj. stopnje strukturi Ne vidimo možnosti in prihodkov. Prispevki kmetij­letih li. da se dosledno uveljavi us­in drugi za 7.1% v SRS v ožaja delavcev v osnovnem zd­zakonsko utemeljnega razreše­ trezna in sorazmerna obreme­skih zavezancev nitev zavezancev prispevka za zdravstveno varstvo izven zd­ravstvenem varstvu. prihod ki so v I. polletju nižji za­1980 1981 1985 plan 1986 vanja položaja OZS z enost­ranskimi ukrepi zmanjševanja radi akontacijske odmere in se -prisp. na osnovi BOO družb. in ruženega dela. . povecajo v· II. polletju po dokoncni odmeri prispevkov. Ugotavljamo, da so mate­rialne možnosti nadaljno pravic iz zdravstvenega vars­tva. Se-danji·nivo zdravstvene­za zaseb. sekt. 71.3 81,0 82,1 83,9 Vsi samoupravni in družbe­no-politicni dejavniki v obcini -prisp. kmet. zavez: in drugi ga varstva je po obsegu porabe sredstev na zavarovanca pod Bistvena sprememba nastaja pri prihodkih iz solidarnosti. V povecevanje sredstev za OZS v obcini Mozirje izcrpane. Pri­spevna stopnja je med najvišji­ prisp. 5.1 6,5 6, 1 bodo glede na ugotovljeni pol­ožaj OZS in razmere v zdravs­ -prisp. SPIZ za ZV upok. 15.0 republiškim poprecjem. razen nekaterih oblik zdravstvenega skupnosti pomeni zacetek -prihodki iz solidarnosti p 13,9 11.4 10,0 (7,5) mi v SR SloveAiji. V obcini Mozirje pomembnih sprememb _mamo La trajno vsebinsko varstva. dejavnike v SR Sloveniji in pos­nanciranju že leto 1981. Do rešitev problemov financiranja Prav tako ne vidimo možne tavili odlocno zahtevo za ta­vkljucno leta 1980 je skupnost zdravstva v smeri zagotavlja­rešitve v nadaljnjem poveceva­kojšen pristop k spreminjanju prejemala pavšalni prispevek nju sredstev za zdravstvo na sedanjega sistema združevanja SPIZ zdravstveno varstvo fi­tvu v celoti seznanili ustrezne v se zavze­ P-odatki kažejo, da se po­obremenjenost pri­spevki v združenem delu. 164% vec sredstev za zdravila. vecuje v naši obcini celo 172% vec. ,V za s upokojencev in je v tem letu predstavljal 15% prihodkov, nja enotnega programa zago­tovljenega zdravstvenega vars­škodo ostalih družbenih de­sredstev za potrebe zdra vstve­tva v SR Sloveniji na podlagi na javnosti, ker je dosedanje spre­ kar je vplivalo predvsem nega varstva. (Nadaljevanje na 2. strani) 2---NOVICE Stipendije in zaposlovanje V mesecu oktobru je zaseda-dukcije v obcini Mozirje v prv_i a skupšcina Obcinske skupno-polovici leta. V njem ugota­ti za zaposlovanje Mozirje, ki vljajo, da se je poprecno številu e med drugim potrdila tudi zaposlenih v prvi polovici leta ;k]epe o podeljenih štipendijah , povecalo za 1,5%. Primerjava :a šolsko leto 1986/87. podatkov s prvo polovico V rednem razpisnem rokuje lanskega leta pa pokaže, da se ,kupnost prejela 140 vlog za je število zapo.lenih povecalo Jodelitev štipendij oziroma celo za 1,9%. Stevilo zaposle­ · azlike h kadrovski štipendiji.nih se je povecalo zlasti v in­:)dbor za planiranje in usklaje­dustriji, prometu in gostinstvu. ,a nje kadrovske reprodukcije V porocilu je poudarjeno, da e podelil štipendije 62 kandi­je opazna visoka fluktuacija fatom in razliko h kadrovskie strokovnega kadra v delovnih ;tipendiji 33 kandidatom. Za­organizacijah s slabšimi eko­·adi preseganja cenzusa 45enomskimi rezultati in slabšim candidatom niso mogli podeli­vrednotenjem dela. Te delovne i štipendije. organizacije ponavadi te stro­ Za izplacilo štipendij v obci-kovnjake nadomešcajo s stro­1i Mozirje bo potrebno zbrati kovno nižje usposobljenimi de­nesecno nekaj cez 7 milijonov lavci. Taki pojavi negativno jin. vplivajo na že· sedaj slabo Podeljene so bile tudi tri kadrovsko strukturo in nacrto­;tipendije iz Titovega sklada­vauo sanacijo gospodarstva. .na za študij na Akademiji za Stevilo iskalcev zaposlitve v šlasbo, ena za študij ob delu na obcini Mozirje se je v prvih Tehniški fakulteti v Mariboru osmih mesecih zmanjšalo kar n en.a za študij ob delu na za 36%. V primerjavi z istim VEKS Maribor. obdobjem lanskega leta. V av­Prvic je skupnost za zaposlo-gustu je bilo pri skupnosti pri­1anje podelila štipendije nad­javljenih le 34 iskalcev zapo­Joprecno nadarjenim ucencem slitve, med katerimi je najvec n dijakom. Podeljenih štipen­nekvalificiranih delavcev in de­jij je osem. lavcev s IV. stopnjo izobrazbe, Sicer pa je bilo na skupšcini Skoraj polovica le-teh je teže Jodano tudi porocilo o ure­zaposljiva. ;nicevanju kadrovske repro-RAJKO PINTAR Problematika obcinske zdravstvene skupnosti drugem polletju na novo še en (Nadaljevanje s l. strani) dializni bolnik. Dodatno k te­>bcini imamo preko 1000emu smo imeli v I. polletju tega >orcev NOV, ki so zavarovanieleta še primer visokih stroškov .ot upokojenci ali kmetje. Ta ,ezdravljenja I novorojencka in 1 Jopulacija, ki je prispevala ksrcnega bolnika na UKC Lju­5svoboditvi naše širše domo-bljana. V stroških zdravstvenih 1ine, je potrebna še posebnestoritev prvega polletja preds­)ozornosti in zdravstveneetavlja zdravljenje omenjenih 1ege. Stroški zdravstvenegatreh bolnikov na UKC 2.5% ,arstva na I uporabnika v letu.vseh sredstev. Takšni primeri 1985 so v naši skupnosti kljubvisokih stroškov predstavljajo 1eugodni strukturi prebivals­za manjšo skupnost. kakršnaje va nižji od , republiškegaenaša, veliko breme. ioprecja za 8,6%, od regijeS samoupravnimi sporazu­tavne za 5,8% in za 14% nižjimi o svobodni menjavi dela za >d regije Celje.eosnovno zdravstvo in bolni­šnicno dejavnost v okviru re- Stroški na I uporabnika . gije Ravne, skupnost dogova­:losegajo v Mozirju glede na re­rja le okrog 45% sredstev zd­Jubliško poprecje pri sploš­ravstvenega varstva. Vsa osta­1em ambulantnem in specialis­la sredstva predstavljajo t.i. icnem varstvu le 82,4% repu­»odliv« sredstev, na kateregaJliškega poprecja, pri zobo­pa skupnost nima vpliva. Fi­.dra vstvenem varstvu 80,9% inenancni problemi povzrocajoeJolnišnicnem varstvu 92.4%e težave tudi pri dogovarjanju·epu bi iškega poprecja. programov po SamoupravnihDejavnost zdravstvenegaesporazumih. Zaradi pomanj­,arstva v obcini sledi usmeri­kanja sredstev v skupnosti žeevam razvoja zdravstvene de­vrsto let financno ne pokri­avnosti, kar se kaže v vecjemvamo v celoti niti minimalniheJbsegu zdravljenja in nege naprogramov zdravstvenega var­fomu in nizki hospitalizacijistva. Programi so glede nae)olnikov. Po podatkih letopisapotrebe uporabnikov vsakoe) zdravstvenem in socialnemeleto preseženi. ven.dar skup­v'arstvu v SRS za leto 1985 jeenost zaradi deficita sredstev neeJilo v naši obcini zdravljenihmore poravnati niti material­1a domu 2.2% uporabnikov, vnih · stroškov za preseženeJoprecju SRS 0.8% uporab-program. 1ikov. Glede na število ob­Takšno stanje že povzroca skov je bilo zdravljenih v obci­nezadovoljstvo zlasti pri izva­1i 20,6% uporabnikov. v SRS jalcih osnovne dejavnosti v 7.6%.e ·obcini, skupnost sama pa niOd vseh obiskov v obcini je sposobna razrešiti vse proble- ,pravljenih 61 % za upokojen­· matike brez širše pomoci. e, 6,2% za delavce, 13.6% za ružinske clane, 18,9% za Organiziranost .mete in 0,3% za druge porabnike. Razen navedenih ugotovitev Po stopnji hospitalizacije je oedružbeno-ekonomskem pol­ aša obcina med najnižjimi v ožaju OZS Mozirje, skupnost .publiki. Po zadnjih podat­ugotavlja tudi neustrezno or-'eih, ki so obja vije ni za leto 1984 ganiziranost, oziroma poveza­naša stopnja hospitalizacije v vo v medobcinsko zdravstvenoeoprecju SRS 150, 1, v obcini skupnost. MZS mora predsta­lfozirje 133,0. vljati temelj svobodne menjave Kljub priza'devanjem zd­dela za boin išnicno zdra vstv.e­wstvenih delavcev za izva-no varstvo, kar v našem prime­111je racionalnih oblik zd­ru ni. V MZS Ravne dogova­wstvenega varstva, skupnost rjamo 30% fizicnega obsegai sposobna zagotavljati us­bolnišnicnega va.rstva. med­·eznih sredstev za izvedbo mi­tem ko pretežni del tega zd­imalnega programa zdravst­ravljenja izvajajo zdravstvene.e:nega varstva. Financni pro­organizacije izven MZS Ravneelem poglabljajo še nekaterieZdravstveni center rimeri »dragega zdravljenja«Celje 50% osameznih pacientov, ki seeostale bolnišnice 20%. 1dnja leta redno pojavljajo. VSmatramo, da sistem spo­ tu 1986imamo I bolnika.kijerazumevanja in menjave dela z 0vezno vezan na dializo vebolnišnicami terja tudi us­KC Ljubljana,polegtegajevtrezno organiziranost v MZS. l ' 1 1 ) .J Mrliška vežica v Mozirju bo kmalu gotova. Dela dobro napredujejo Mnenja mladih Na zadnji programsko-volilni stanje jelke ta ko vidno poslabšalo, konferenci ZSMS Mozirje so med da so skrbnejši gozdni posestniki drugim dejali: že zastavljali vpraša nje. kaj je z Andrej Ermenc: ... »dnevna mig­jelko, drevesno vrsto, ki je v naših racija se nam ne zmanjšuje. na-najbogatejših gozdovih· predsta­ . sprotno se povecuje. Odhajajo vljala armaturo sestojev. Njeno strokovnjaki, ki smo jih sami iz­propadanje je postalo tako hitro, šolali in ki naj bi nosili najvecje da so propadajoca drevesa zelo breme pri ustvarjanju novih prog­pogosto narekovala nacin gospo­ramov za vecji dohodek. In smo v darjenja z gozdovi in prehitro zacaranem krogu-.« obnovo sestojev. Na hiranje in umiranje jelke pa smo se, žal. že Zlatko Štiglic: ... » Vzpon ekolo­kar privadili.« ških gibanj v svetu skoraj na­tancno sovpada s pojavom· Urša Kolenc: ... »Obcina je kme­energetske krize. Zahteve in uspe­tijska in zato rabimo strokovnjake hi. ki so jih ta gibanja dosegla. so s tega podrocja (tudi pri štipendi­energetsko krizo celo še poglablja­jah oz. na prednostni listi li. To se na prvi pogled sliši nerazu­Obcinske skupnosti za zaposlo­mljivo -zakaj krizo še poglablja­vanje so ti poklici). Zakaj potem ni ti? -toda protislovje izgine, giba­možnosti zaposlitve za dipl. ing. aja na zdravo okolje pa dobijo živinoreje? pravo zgodovinsko mesto, ko spoznamo, da sama energetska Po koncanem študiju imajo kriza ni tisti problem, ki gaje treba študentje težnjo, da se zaposlijo v reševati, temvec je le eden izmed . obcirii. Koliko je pri tem možnos­vzvodov, s katerimi se premikajo ti? Potrebna je boljša povezava in odnosi v svetu.e« aktivnost, kar pa v vecji meri Jasna Miklavc: ... »Ževzacetku onemogoca oddaljenost kraja sedemdesetih let se je zdravstveno študija.« Volilna konferenca OK ZSMS 24.eoktob!'a 1986 je imela OK-Glin. Izvoljeni so bili tudieZSMS Mozirje programsko-volil­podpredsednik Zlatko ŠTIGLIC.no konferenco. Prisostvovalo je 41 novi clani Predsedstva OK ZSMS. del.gatov iz 00 ZSMS, AMZ in Nadzorni odbor in Komisija zaeZSSK tergostje(DPO. SO in ISSO statutarna vprašanja in pritožbe.e Mozirje, Republiška konferenca ZSMS. OK ZSMS Velenje, preds­S strani gostov so bile pou­tavnik tabornikov, ZTKO). darjene še nekatere stvari: izob­ Sprejeli smo porocilo o delova­raževanje. sodelovanje z društvi, nju OK ZSMS. Pri tem se je v raz­vloga mladih delegatov v SIS. pla­pravo vkljucilo vec delegatov, ki so niranje realnih ciljev. govorili o problematiki aktivnosti Nadaljnje delo OK ZSMS in 00 ZSMS, energiji. okolju in sploh mladih se mora usmeriti v tehnološkem razvoju, gozdovih in spipšno družbeno-ekonomsko in njihovem propadanju v naši obci­družbeno-politicno življenje in se ni, o financnih težavah Zgornjesa­aktivno vkljuciti v razreševanje vinjskega študentskega kluba. problemov. Podana je bila razrešnica za predsednika in podpredsednika Ob koncu bi se rada zahvalila OK ZSMS in nekatere clane bivšemu predsedniku Andreju Predsedstva OK ZSMS. Za novega Ermencu in vsem ostalim za predsednika OK ZSMS Mozirje je ,njihovo aktivnost in upam, da bilo izvoljen Franci KOTNIK.do­bomo lahko še vnaprej sodelovali. ma iz Nazarij. zaposlen v Gorenje Jasna Miklavc Preskromna dejavnost Obcinska raziskovalna 'skupnosl krmiljeno žago UKŽ 130 NC in avto­Mozirje je letos drugic podelila prizna­matsko krožno žago za razrez cevi , _nja in n:1grade inovaiorjem in razisko­APC 120. valcem iz mozirske obcine. S podrocja množicne inventivne de­ Letos je bila pocldiicv še posebej javnosti sta bili podeljeni dve nagradi. slovesna. sa,j so bile nagrade podeljene ki sta jih prejela Jože Hribernik in Jože na razsrnvi inovacij savinjsko-šaleške­Bider. oba z Recice ob Savinji. ga gospodarstva v Rdeci dvorani v S tega podrocja na nateca) iz delov­Ti1ovcrn Velenju. nih organizacij ni prispela niti ena sa-· Žal _je na natecaj prispelo l't! malo pri­rna prijava. Skorajda ne moremo verje­jav. kar znova potrjuje, da inventivna ti, da v mozirski obcini ni inovatorjev. in razvojno raziskovalna dejavnost v Stanje je še posebej zaskr.ljujoce. ker si mozirskih delovnih organizacijah ni­sindikalne organizacije prizadevajo, majo mesta. ki jim pripada. da bi 'se število inovacij bistveno po­ Za delovanje na rnzvojno razisko­vecalo in da bi bila vsaka uspešna ino­valnih programih je priznanje in na­vacija tudi primerno nagrajena. Verno, gr:1do prejela raziskovalna skupina iz da pri nagrajevanju inovacij velikokrat Kovinarstva Ljubno. Skupina, ki jo prihaja do težav. Zato je raziskovalna sestavljajo ing. Peler Ribic. dipl. ing. skupnost zagotovila precej vecja sreds­.lofr K ram er, dr. Tone Prameker, Jože tva za priznanja in nagrade kot lansko Podkril'nik. Bogomir Pecovnik. ing. leto. Ker pa prijav na natecaj ni bilo.so Milan Senica. in dipl. ing. Torno ostale nagrade nepodeljene. Š1unn. je uspešno i?delala numericno RAJKO PINTAR Odpad je tudi v Mozirju uredil zbirc!11ico , številka 11 -november 1986 Iz milicniške beležnice Zelo Korajžen je biJ. dne 17. . seveda dvojna krivda! Milicni­ 10.et.l. okoli 18. ure Milaneki pa so že imeli dokaze, zato si Lomšek, 44 iz Spodnji Kraš.je Predovnik lepo premislil in Preizkusi! je svojo telesno mocse naslednji dan sam prijavil na svojem bratu Jožetu, 52. Damilicnikom. pa bi slednji udarce bolj obcutilDne 7. 10. 1986 je vozil z je Milan uporabil leseno palicoosebnim avtomobilom okoli in tako brata hudo telesnoe20. ure v smeri Nazarje -Gor­poškodoval. Da je mislil zares,nji gra·d Anton Selišnik, 59 zkažejo poškodbe. Jože imaeRecice. Nenadoma je v Naza­ 'zlom lobanje, zlom desne rokerjah kreni! na levo stran in zaprlin je moral na zdra v!jenje vepot za njim vozecemu Brankuceljsko bolnišnico. Verjetno biRamšaku, 23 iz Titovega Vele­se brata lahko glede dedovanjanja. Prišlo je do trcenja, nastalapogovorila na mirnejši nacin.je gmotna škoda, voznik Seli­ Delavci milice posvecajo vse šnik pa je pihal in balon je dovec pozornosti nasilniškemu polovice pozelenel.eobnašanju obcanov, to je tudi Milicniki so zasledili pod potrebno, saj bi sicer kaj lahko gospodarskim poslopjem Edi­nasilje dobilo velik razmah. ja Jurjevca, 54 v Juvanju tovor­Franc M., 58 iz Pustega njak s prikolico polno rezanega polja, že doslej je veckrat do­lesa. Toje bilo 9.10.1986. Seve­kazal, da zna biti nasilen.je sk­da jih je zanimalo cigav je les in rajno grdo ravnal s svojo ženo kam je namenjen. Tovornjakje Marijo, pa tudi hcerke Marije biJ last Ivana Pristana, 43 iz pri tem ni pozabil. Alkohol Radmirja, na njem pa, kot so daje pac moci, kijih je celo nad ugotovili 25 m3 neiigosanega domacimi težko krotiti. Ali bo lesa. Voznika ob najdbi ni bilo Franca le ukroti! sodnik za na kraju samem, Jurjevec pa ni prekrške? imel niti ustreznih listin, niti ni V Nazarjah je dne 17. 10. želel povedati cigav je sporni 1986 v krajevni gostilni Miha les. Kmalu sta Jurjevec in Pri­Uzar, 35 iz Mozirja smatral, da slan pohitela k lesnemu mani­se mu godi krivica, ker mu pulantu ZKZ Francu Molicni­osebje ni hotelo da ti alkohol­ku, 55 na Recico in ga nagovo­nih pijac, bil je namrec že rila, da je izdal za omenjeni les krepkoenakresan. Togajetako dobavnico, v njej je navedel prizadelo, da je zacel razbija ti lažno lesa. in žaliti osebje. Milicniki so kolicino Tako je seveda stori! kaznivo dejanje, njegovemu nastopu na redili zato bo moral odgovarjati. konec. bo pa mora I zadevo Jurjevec in Prislan pa se bosta pojasniti še sodniku za prekr­morala še zagovarjati zaradi ške. napeljevanja h kaznivemu Nikakor se nista mogla po­dejanju. miriti obcana Anton Blatnik. 27 iz Kokarij in Zlatko Saldo iz Milicniki so zasegli tudi Prihove dne 17. 10. 1986,kosta nedovoljeno prevažan les Slav­se v Nazarjah sprva krepko ku Kozini, 34 iz Vitine in prepir.a!a in ko sta ugotovila, kasneje še Alagi Hodžicu iz da je to premalo, sta pricela s Cazina. pretepom. Saldo je Blatniku Zanimivo najdbo so zabel­grozil celo s stolom, vendar je ežili milicniki v nocnem casu slednji že zbežal in tako ušel 15. 10. 1986. Kar neverjetno sehudemu udarc.u. Seveda je pri sliši. da je nekdo pozabil vecjotem merjenju moci nastalo ne­kolicino nežaganega lesa vekaj škode. Tisti s stolom pa se grmovju ob obrežju Savinje pribo moral zagovarjati p'red so­Sentjanhi. Vendar pa je tako! dišcem. saj sodi grožnja z ne­Kljub prizadevanju milicnikov,varnim predmetom med kazni­da najdejo lastnika.jim to ni us­va dejanja. Ali ga bo to kaj pelo, zato so najdeni les predalipomirilo? v Glin.e Tako je tudi pozabil na oliko l.e10. 1986 jqporocila mili­29. 9. 1986 okoli 18. ure Marjancnikom Vera Simenc, 58 z Hriberšek, 48 iz Lok. V Keg­Recice, da je v koruzi našla ljišcuje žalil osebje in malo tudikolo. Pozneje so cdkrili, da je razbija!. Glede tega ga bo iz­to bilo ukradeno Petru Kustru prašal sodnik za prekrške ..e v Mozirju. Da nesreca nikoli ne pociva Tako je ce kolo ne zaklene­je spoznal 8. 10. 1986 okoli 22. mo! 4. 10. 1986 so ukradli Jan­ure Janez Predovnik, 25 iz ezu Zavolovšku iz Gornjega Radegunde. Neprevidno je grada kolo z motorjem in do danes mu ga niso vrnili. krenil s parkirišca pred bifejem Tribuc v Mozirju in povzrocil Kolo z motorjem so junija prometno nesreco. saj je po letos ukradli Jožetu Miklavcu glavni cesti prav takrat pripe­iz Bocne. 12. 10. 1986 pa je spor­ljal z osebnim avtom povsem ocil Janez Steblovnik, 17 iz pravilno Jože Mlinar, 30 iz .rezij. da je ob cesti proti Sentjanža. Trcenje je bilo Zekovcu naletel na ostanke neizogibno, vendar je povzr­kolesa z motorjem. Nekdo, ki ocitelj Predovnik smatral za je potreboval rezervne dele, je potrebno, da ni usta vil in je dodobra obral Miklavcevo zbežal s kraja nezgode. To je kolo z motorjem. O socialni varnosti V zadnjih dn.h oktobra seeje ki pros1_10 za socialno-varstve­na I. seji sestala skupšc,ina ne pomoci. Res pa je, daje celo­Obcinske skupnosti socialnega tna evidenca še vedno vodena varstva, ki jo sestavljajo dele­rocno. kajti za nakup kakršne­gati iz obcinskih skupnosti koli racunalniške opreme ni otroškega varstva. social nega denarja. Racunalniška obdela­skrbstva, zaposlovanja, inva­va podatkov pa bi seveda lidsko-pokojninskega zavaro­bistveno po·spešila delo, ki je v vanja in stanovanjske skupno­zadnjem cas.u resnicno zaple­sti. Skupšcina je potrdila in izv­teno, saj smo prica že skorajda olila nove clane odborov, za mesecnim dvigom socialnih predsednika pa je bil izvoljen pomoci, katere navadno spre­Jože Prislari iz Mozirja .. m1jajo še poracuni za nazaj. Bistvena ugotovitev sku­ Skupšcina je pregledala dejo pšcine je bila tudi, da vse skupnosti v lanskem letu. Se skupnosti. ki se združujejo v najvec je bilo na rejenega na skupnost socialnega varstva, podrocju enotne skupne evi­dosledno izvajajo samouprav­ dence prejemnikov najraz-ni sporazum-o uresnicevanju 1 icnejših socialno-varstvenih socialno-varstvenih pravic. pomoci. Enotna evidenca je Skupšcina je sprejela tudi dokoncno formirana in delav­samoupravni sporazum o soci­ ka, ki dela na tem podrocju alni varnosti v obcini Mozirje razpolaga z dovolj kvalitetnimi za obdobje 1986-1990. podatki o dohodkih obcanov. . RAJKO PINTAR . ,. številka 11 november 1986 Sindikat o obvešcanju Priprave na·volitve v KS Pri obcinskem sindikalnem Zavedati se moramo. da mora Po vseh krajevnih skupnos­cutiti, ko gre za delo, ko pa ne svetu imajo posebno komisijo, sindikat voditi postopke za iz­tih v obcini se pripravljajo na gre vse po njihovem, pa so gla­ki se ukvarja z obvešcanjem biro clanov odbora za informi­volitve v organe krajevne sam­sni, da je joj! Prav takšni prime­delovnih ljudi. Kako so ocenili ra nje in njihovega predsedni­ouprave. Predsednik OK SZDL ri potem odbijajo delavoljne · razmere oakoli tega pri nas, paje ka. Zdravko Novakjetakoleaorisal mnogi doslej prizadevni pa se razvidno iz na sled njih ugotovi­In še to: ugotavljamo. da šev potek priprav. se pocutili pri svojem delu tev. nobeni delovni organizaciji Doslej so povsod pokazali osamljene. Vse to je seveda V naši obcini je v gospodars­niso vskladili svojih samou­veliko pripravljenosti za to, da dovolj razumljiv vzrok, d.;, tvu zaposlenih okoli 3700 de­pravnih splošnih a·ktov s podr­bi volitve dobro uspele. Seveda marsikdo ne želi voditi krajev­lavcev. Po opravljeni analizi ocja informiranja z zakonom o -je treba pri tem širšega sodelo­ne samouprave. obstojecega stanja lahko ugo­javnem obvešcanju in zako­vanja dejavnikov v krajevnih Na sploh pa je treba reci, d, tovimo, da ima samo ena nom o družbenem sistemu skupnostih. Same volitve bodo so koordinacijski odbori pr· delovna organizacija delavca, informiranja. Pred nami je na­v casu od 14. do 24. novembra KK SZDL dobro opravili ki se profesionalno ukvarja z loga, da to storimo takoj in. da 1986 na zborih krajanov. Dose­svojo dolžnost v zvezi z volitva­obvešcanjem, kot posledica le­se tudi sindika1 aktivno vkljuci danji organi KS bodo ob tej pri­ Takšno pogorišce je ostalo od lepe Solcave leta 1944 mi. Seveda pa je ob tem treba tega je viden tudi uspeh infor­v to nalogo. liki porocali o svojem delu, se reci, da pa nekatera društva miranja delovnega kolektiva. pravi, da bodo krajani posluša­ saj tedensko izhaja in forma tor, Za nas vse.pajeskupna nalo­stvari niso jemala dovolj resne ga, da vsem delavcem damo li oris opravljenih nalog za in niso v zadostni meri dodatno še izredne številke celovite, dostopne in jasne Kraj pogorel, obdobje štirih let nazaj. Hkrati informatorja in obcasno gla­informacije. Zagotoviti mo­s tem bodo še pretresli izvajanje spdelovala. silo Vezi. Delavci so tedensko ramo sistem, ki ne bo predrag, nacrta o porabi sredstev iz Na zadnjem sestanku pred· obvešceni o vseh pomembne­bo pa ucinkovit in bo delavce življenje samoprispevka. sednikov KS je bilo slišat jših dogodkih s proizvodnega, pripombe na sodelovanje vzpodbudil k aktivnemu sode­Sedanji cas je dokaj zaple­ prodajnega. financnega in lovanju pri sprejemanju sam­ten, saj se srecujemo z raznimi delovnimi organizacijami kadrovskega podrocja. oupravnih odlocitev. teklo dalje! težavami, ki tako ali drugace krajih, kjer pac so. Tudi z delo Za vse ostale delovne orga­Informiranje ni le izdajanje vplivc1.jo na slehernega obcana. vanjem nekaterih upravnih or nizacije, ki imajosedežvobcini informacij in glasila, temvec hv.ležni. Tudi pri Podbrežni­Seveda je potem težje pridobiti ganov so težave, saj se ti pre Mozirje pa ne moremo izraziti vsaka oblika medsebojnih po­Dnevi, ko so Nemci požigali ljudi za odgovornejše naloge, malo povezujejo s krajevn posebno pozitivnega mnenja, domove, gospodarska poslo­ku je bila urejena skupna kuhi­samoupravo, ko gre za zadevt vezav preko oglasnih desk, saj izkušnje kažejo, da mar­ saj se kljub prizadevanju kratkih informacij ob spreje­pja in odganjali prebivalce v nja. Med tem sov Solcavi price­sikdo strese svojo nejevoljo _na ki ticejo razvoj kraja. Tako s obcinskega sindikalnega sveta manju periodicnih in zaklju­Solcavi in okolici ne smejo biti li popravljati župnišce, ki je pridne in prizadevne nosilce se dogovorili, da bi poslej ime ne morejo odlociti io zavzeti cnih racunov in planov, izda­nikoli pozabljeni. Tisti, ki so to bilo poškodovano, ni pa odgovornih nalog v KS. Ti redne trimesecne sestanke me stališca, ki je dokaj jasno, da janje raznih publikacij, preds­krvavo rihto nadutih nadljudi pogorelo. Ko smo za silo us­opravljajo pretežno zahtevne predstavniki KS in IS s, mora biti v delovni organizaciji.. tavitev delovnih oziroma teme­doživeli. ne bodo pozabili, vsi posobili to stavbo, so ljudje tu naloge, se borijo za uspešnost Mozirje. Na njih bi spro zadolžen in strokovno us­ljnih organizacij in še bi lahko zanamci pa morajo vedeti kaj našli zasilno možnost bivanja pri tem in morajo dobro gospo­razcišcevali primere, ki l' posobljen delavec, z opredelje­naštevali. vse so prestali njihovi predniki. in skupne prehrane. Takrat je dariti s skromnimi sredstvi, ki lahko bili predmet spotike. P· nimi delovnimi nalogami v raz­tudi pomoc s strani strokovni. vidu del in nalog in ki se ukva­Tako koncno lahko ugotav­zato ker so bili zvesti sinovi menda deloval že KNOO so tako ali drugace zagotovlje­služb v obcini in SIS-ih bi bil-. rja z informiranjem preko ljamo: malega naroda nad kate-rim se (krajevni narodnoosvobodilni na. Sprico vsega tega je razu­vsestransko potrebna. -pri ucinkovitem izvaja­mljivo, da marsikdo odkloni rednega izdajanja glasila oziro­je velik in mocan tako odbor). Ta si je prizadeval na vodilno nalogo, docim ni Ce bi hoteli omeniti š ma informiranja. Posebnega nju informacijskega sistema necloveško znesel. vse možne nacine omiliti gorje moramo zagotoviti prisotnost primerov, da bi ljudje na sploh primere kjer so btle težave naj pomena je informiranje de­Bilo je 24. oktobra 1944 ko prebivalcem Solcave. Poskrbe­odklanjali sodelovanje v orga­yecje, potem velja to za Luce sindikata in zveze komunistov lavcev tam, kjer so posamezne v naporih za dosledno ure­so zagorele prve domacije .in li smo, da so dobili nekaj male­nih KS. Sploh pa ni rešeno Smartno in Gornji grad temeljne organizacije disloci­ga v denarju, oskrbovali pa rane, saj lahko le preko dobro snicevanje nacela o resnicni in potem je gorelo kar nekaj dni. sistemsko financiranje krajev­Predvsem so pa zadeve težke-. smo se iz osrednjega skladišca nih samouprav, to je dodatna krajih kjer ne deluje krajevr. zasnovanega informacijskega pravi informaciji, Povsod dim. povsod pustoše­Varpolje, vsaj tako mislim, da težava. Je že tako. da so naj­urad in tako ni strokovnega ta sistema oblikujemo dober me­-marsikje je premajhennje, povsod preganjanje. Ali si pretok informacij, predvsem lahko zamislimo kako je clove­je bilo. Vcasih se je naš voznik glasnejši tisti, ki jih ni nikjer jnika krajevne skupnosti. h.nizem razmerij in medseboj­ nih povezav. Preseci moramo od spodaj navzgor in obratno, ku, ce mu zažgo streho nad Matej Štiftar-Rogar vrnil praz­ interese zapiranja informacij v -informacija se naj piše vglavo na pragu zime?Dejansko nih rok, saj je bilo tiste case posamezne temeljne organiza­danem trenutku, saj se ma rsik­hudo za živila in še toliko Poslovni uspeh kovinarjev so ljudje ostali brez strehe in cije. Poudarjamo. daje v delov­daj dogaja, da delujejo drugi praznih rok, saj so nasilneži vojske je bilo v dolini. Vse­O naporih kolektiva Kovi­prodali, pricakujejo pa, da s nih sredinah sindikat politicno nacini obvešcanja v vecji meri dosledno vse oplenili. kakor pa je mlada ijudska narstva Ljubno za nove izdelke bo zanimanje za njihove stroj kot uradni, s tem pa se krši na­ odgovoren za ustrezno infor­oblast poskrbela za pogorelce, smo že veckrat porocali. Tok-znatno povecalo. celo o pravocasnosti in pra­ miranje. Ravno osnovne orga­vilnosti informacije, Po nakljucju sem naletel na kar je dokaz za izredno veliko . rat lahko povemo, da so v Seve.a jetreba pri tem ur _ nizacije in konference osnov­-zagotoviti moramo sku­seznam ljudi iz Solcave. ki so se voljo do zmage in obstoja. Ne­poslovno uspeli tudi na ostevat1, da Je pot od.zamisli p· nih organizacij in njihova prehranjevali v skupni kuhinji kaj hrane smo dobili tudi s znanem sejmu orodij in orod­lastnem znanju pa do izdelka vodstva morajo spremljati us­pno in pravilno informacijo, da v župnišcu. V tej listninije zaje­koroške -stani, pac smo se mo­nih strojev v Brnu na Ceškem. redni proizvodnji dolga i treznost informiranja in dajati ne bo veljalo nacelo, da nam tih 52 ljudi vseh starosti. To me Tam so predstavil\ svoj prog­zahtevna. Vendar pa lahko t marsikdaj ustreza vsakemu rali znajti, kajti med ljudmi za poslovodnim in samouprav­ram krožnih žag za hladen raz­zacetek izvoza pomeni dobr imeti svojo informacijo, kako je spodbudilo. da sem se v katere smo skrbeli je bilo kar nim organom pobude in rez. Zanimanje za njihove predloge za celovito informi­pa je z odlocanjem ob monop­Solcavi zanimal kako je bilo po dosti otrok in starejših ljudi. izdelke je bilo vsestransko, potrditev njihovih naporov n­ranje in ce to ni zagotovljeno, olu nad informacijami pa nam požigu. Seveda pa ni bilo miru pred sejemske eksponate so takoj tako zahtevnem tržišcu kot j ceško. morajo zahtevati v imenu de­je vsem znana stvar. Le malo je še ljudi, ki dobro Nemci. Vmes so vdirali in pre­lavcev ustrezne informacije. VERA PECNIK pomnijo vse kar seje takrat do­ganjali naše ljudi, ki so se pred gajalo. Najmanj pa je bilo njimi umikali v gore in Obracuni sindikalnih ..a .----.. _ . -............ :::::::::· ...... -. ·_:_:_ .. _ .. _-_-_-_:_:_:_:_:_:::::::::=::::::::: ...a. . _:_: .. : __ --. -_:_:_:_a_ . .amogoce izbrskati o sami kuhi­gozdove. Tako smo nekega dne • • •..a .a-.nji in organizaciji, ki je zato v župnišcu razdeljevali meso, organ1zac1J poskrbela. In tako so me napo­zaklali smo vola, ko je nenado­Delo z najmlajšimi tili do Franca Plesnika v Lo­ma pridrvela kolona nemške Smo pred letnimi sejami osnovnihtarnjanje. negodovanje in prikaza garsko dolino. ki mi je vojske v Solcavo. Mesa nismo organizacij in konferenc sindikatov.vanje vsega slabega, prav pa je, d,aV Maticni knjižnici naše prizadevni. skratka zelo se radevolje pripovedoval o tistem uspeli vec skriti, Nemci se ga Takšna seja pomeni dejansko letniizzvenijo v odl.ocnem hotenju p,a obracun dela. Na obcinskem svetu boljših delovnih in življenjski:a obcine si prizadevajo pridobiti sprostijo. P:i tem pa ne gre casu. je pa pripomnil, da se niso dotaknili, ker so verjetno razmer delovnih ljudi. Nikakor r _aso opozorili vse 00 ZSS, da dobro najmlajše in mlade za branje, prezret, dejstva. da ocitno marsicesa vec ne spominja, mislili, da smo ga zastrupili. pa pripravijo vsebino sej na obehsprejemljivo mnenje. da sindikati r želijo jih navajati na redne do_.r? d.jamejo snov saj !O kako tudi ne, saj je od takrat tudi mi ga nismo vec uporabili, ravneh. Poleg orisa dela. naj bodo morejo uspešno delovati v prid d,obiske v knjižnici, radi bi, da bi pncaJo nJ1hove tisbe. preteklo že nekaj desetletij! ker smo se bali. da ni vec seje tudi prilika za ugotovitve raznihlavcev, torej svojih clanov. Lahk, napak ali pomanjkljivosti pri deluseveda le tam, kjer je delo sindikal rse otroci vseh starosti v knjižni­užitno. Seveda so bili ljudje Seveda je treba otrokom vi­sindikatov. Tu gre za strpenorganizacije odraz skupnega dog(ci pocutili kot doma. Seveda je šjih razredov ponuditi bolj »Pri Komandi mesta Solca­potrebni obleke in obutve.zato razgovor, ki naj pripelje do us­vora clanov. Tam je delo uspešno na te želje knjižnice veza no zaupanje v sindikalno organi-zaci zahtevno vsebino, da jih va je tedaj delovala gospodar­smo obcasno dobili tudi t-o in pešnejšega dela znotraj te organiza­· · precej dela, ki ni ozko knji­pritegnejo k udeležbi mesecne ska komisija. Vodil sem jo jaz, vse razdelili. Ja, bilo je hudo; cije. V sedanjih gospodarskih razme­raste. žnicarsko. Tako skušajo priva­rah je treba jasno in iskreno sodelo­ knjižne uganke. Gre torej za se spominja Franc Plesnik. Ko vendar sm·o z veliko volje in po­vati, da bi zagotovili boljše Obcinski sinadikalni svet je prip, biti tiste najmlajše. ki ne obi­_a_ doloceno temo na katero odgo­so pogorelci ostali brez vsega. veza nos ti tudi to zmogli. Ko je gospodarske in sploh družbene us­ocil, da b1 se seJe osnovnih organi:skujejo vrtca k pravljicnim varjajo in pri tem uporabljajo smo najprej poskrbeli za za­pehe. Tudi to je ena poglavitnih na­cij opravile do konca novemb,uram, šoloobvezne pa k mese­vse vrste pripomockov, kot so bila svoboda, smo takoj us­log sindikalnih organizacij. Ni prav. docim naj bi bile seje konferenc, cnim knjižnim ugankam. silno bivališce pri Podbrežniku tanovili obnovitveno zadrugo kljuce ne do srede decembra letos.a ucbeniki, slovarji, leksikoni in v Logarski dolini. Seveda si da se podobni sestanki,sprevržejo v in priceli s popravili domov in Knjižnicarka Vladka Pla­podobno.' To jih navaja k up­ lahko predstavljat'e kako skro­gospodarskih poslopij. Seveda. novšek je po veda la. daje opazi­orabi knjižnih pripomockov, ti osip pri najmlajših. Vzroka jih seznanja z njimi in upelje v mno smo lahko pomagali ni šlo hitro, vsega je primanjko­Smucarski sejem brezd6mcem. Vendar ni bilo za to si ne morejo predstavJja ti. razumevanje rabe leksikonov. valo, vendar pa so ljudje spet saj so po njihovem mnenju kar Vse to rabijo pozneje za razne med njimi hegodovonja, kloni­dokazali ·svojo pridnost in v Mozirju se da poskrbeli za pestrost pra­naloge v šoli in je tako tista li so pred usodo in bili za naj­družno pomagali drug druge­Da je takšna prireditev potreb­zagotovo veliko obiskovalcev. K. vljicnih ur. tudi otroci so dobro prepreka nepoznavanja že za manjšo pozornost in pomoc mu.a « A. v.' na kaže vsakoletna udeležba na se bo dogajalo med sejmom? sodelovali pri likovnih po­njimi. Da pa je stvar zanimi-ve­tem sejmu. Letos bo to že cetrti po V sodelovanju med Savinjt nazoritvah vsebine pravljic. jša tek mu jejo med seboj, tisti vrsti in pricakovati je, da bo us­RTC Golte, Kompasom, Smuca, Vse je dalo videz. da bo zani­namrec, ki dobi dolocene tocke pešen. Kot smo zvedeli v Savinji, skih klubom. Smucarsko skaka manje vecje.je pa dejansko ob-· ima možnosti sodelovanja v bo v prostorih nekdanje samopo-n!m klubom in ZTKO se je pore ' ratno. Morda bi starši vedeli žrebanju. Nagrade so knjige in strežbe (v upravni stavbi Savinje) dlio vec dobrih zamisli. Tako bod od 21. do 23. novembra in to ves pripravili v soboto. 22. novembr odgovor in pomagali pri tem podobni pripomocki. Da pa bi dan. t.al. v Mozirju smucarski ples. Tdelu z nasveti? lažje izbirali med literaturo za bo v dvorani TVD Partizan. N doloceno temo. pripravijo v V današnjih »dragih« casih je njem bo zdravilišce Terme Tor V knjižnici pravijo, da se knjižnici priložnostno razs­seveda poleg trgovske ponudbe olš1ca poskrbelo za nagradni kvi otroke na ta nacin le pritegne tavo knjig na tematiko, ki se potrebno nuditi tudi rabljeno Predstavila pa se boše državna-r med knjižne police in da vse to pac obravnava. Daje med šol­opremo. Zato bodo poskrbeli za prezentanca smucarjev akrobata prispeva k bralnim navadam. skimi otroci zanimanje za pestrejši iz_boršedobrih. vendar pa ki bo predvajala video kasete to pa je tudi namen in prav je. ugankarstvo pove tudi število že rablJemh predmetov za zimski njihovem delu in tekmovanjih. V da že otroci v ranih letih vzlju­rednih udeležencev. teh je na­šport. ' to bo poleg dobre glasbe privabi bijo knjigo. mrec kar 25. veliko ljudi na ples. Dosedanje izkušnje so po­Torej, ce bo ponudba smuca Na srecanjih pri uri pravljic V kniižnid se trudijo. da bi jih obi­kazale, da je zanimanje v dolini ske opreme tako pestra kot je med otroci dobro razpolože­skalo cim vec otrok raznih starosti. ker zelo veliko, kar seveda ni nic spored prireditev na same: pac vedo. da še vedno velja ti to o Jan­nje, kar pomeni.da so z vsebino cudnega, saj so povsod pogoji za smucarskem plesu. potem bodo t, ezku in Janezu! Prav bi bilo. ce bi se za zimske športe vseh vrst. ,Letos pa ko prii;editelji kot potrošnii zado..lj.i. Tudi kojetreba_up­udeležbo zavzeli še starši. tako bi bil bo pestrost progrA ma privabila zadovoljni. odob1t1 tisto kar so slišali. so lepo poplacan trud knjižnicark. Številka 11 ..:_ november 1986 4 !aiUNOYICE Krajevna skupnost Odlikuje jih vljudnost Danes le redko zasledimo Na mozirski pošti dela 13 de­ Nazarje kakšno javno ustanovo kjervso lavcev, trije od teh so v d:)Stavi. delavci vljudni s strankami. Zal Seveda je treba vedeti, da je Po rahlem poletnem premo­rjah, saj so svoj delež k slavju je prešlo že v navado, da se de­mozirska osrednja pošta in lavci srna trajo v takih uradih za za to mora skrbeti za nad­ ru so v krajevni skupnosti Na­prispevali številni dejavniki zarje znova zavihali rokave in krajevne skupnosti. Zlasti se lotili dela. Najprej so socialisticna zveza namenja ve­ »pomembne« in dajejo videz,eomešca.nje delavcev po drugih kot da so stranke za radi njih, neepoštah v dolini. Poleg tega de­pa obratno.elajo v Mozirju tudi štirje poskrbeli za javno razsvetljavo liko pozornosti delovanju v Dobletini, trenutno pa ure­družbenih organizacij in dru­jajo 400 metrov dolg plocnik štev. Prav nasprotno je na mozir­telefonski vzdrževalci, ki pok­ ski pošti! Tu najdeš vedno pri­rivajo celotno obmocje obcine. jazno besedo in potrebno Poštna dostava je zahtevna saj oda vtobusne postaje do šole. S Omejimo sev tokrat na tem bodo krepko poskrbeli za šport in kulturo. Se nekaj let vecjo varnost otrok,ejasno tudi nazaj so bili ponosni na pomoc. Danes poslujemo vca­pokriva vsega 1128 družin. Z sih že na meji razumne admi­malimi izjemami je dostava dru_gih pešcev, ki doslej ni bila dosežke clanov prosvetnega nistracije in iorej ni cudno, ce dnevna, le ob sobotah dosta­vljajo samo v Mozirju. Ob tem prav zavidanja vredna. Nasle­društva Jelka. Danes je njego­ nekdo ne zna izpolniti tega ali Med srecanje_m dveh šol II. grupe odredov v Mozirju. dnja naloga vtem casu je prido­va dejavnost žal omejena·zgolj onega obrazca. Na marsikateri naj povemo, da so prostorske bivanje dokumentacije za gra­na zares kakovosten dekliški pošti jih delavci enostavno možnosti mozirske pošte dp zavrnejo, ceš da zato niso kraja izkorišcene in da so pri dnjo prepotrebne mrliške veži­pevski zbor in šolski otroški placani, dalec od podobnih delu zelo utesnjeni. ·Kulturni dan v šoli ce. Kako zelo perec problem je zbor, vse ostalo je neka ko v za­ vežica, so si letos že skusili, zato tišju. primerov srecujemo na mozir­Pa še ne'kaj podatkov! V odlašati ne smejo vec dolgo. ski pošti, ko vsaka od delavk Nic bolje ni v Kokarjah mozirski obcini dela vsega 8 V mozirski šoli so pripravili tiv te šole šteje vsega 80 clanov, Narocili so že projekt in upajo, rada priskoci !la pomoc, ko tu­pošt, na njih pa 42 delavcev. Ti srecanje mladinskih organiza­od tega je 50 prosvetnih de­kjer tamkajšnie . prosvetno di starejši obca ni brez obcutka skrbijo za dostavo oziroma cij dveh osnovnih šol v Sloveni­lavcev. Kljub tesnim prostor­da bodo kmalu zares priceli z društvo Franc Saleški-Finžgar delom. Skrbijo jih še nekatere' nelagodnosti pricakujejo raz­delo§ skupaj 4592 gospodinjs­ji, .i nosita ime po 11. grupi rom pa imajo 30 raznih doslej res ni imelo najboljših druge reci, kamor sodi oskrba umevanje. tvi. Ce pomislimo kako redko odredov. Poleg naše v Mozirju, krožkov. Tako je ravnateljica prostorskih možnosti, z uredi­Ce bi naše pošte med seboj je poseljeno naše obmocje, nosi to ime še osnovna šol'a v Pecnikova predstavila njihovo in gostinska ponudba, saj trgo­tvijo težav glede dvorane v zad­ vina in gostinstvo ne sledita ružnem domu z Zgornjesa­ tekmovale, bi bila mozirska potem si lahko predstavljamo Ljubljani -Nove Fužine. šolo in nadaljevala, da želijo hitro narašcujocemu številu vinjsko kmetijsko zadrugo, pa med najboljšimi! težo dela poštarjev. Tako je iz Ljubljane prišlo na. rednih srecanj s šolo v Mozirju. prebivalstva v Nazarjah in tega izgovora ne bo vec. Vsi up­ obisk v Mozirje 51 šolarjev s sv­Na športnem podrocju so se že potrebam v zvezi s tem. Vseeno ajo, da bo dvorana spodbuda ojimi rnentorji. ·Oboji so pri­srecali, pricakujejo pa še razne upajo, da bodo le našli skupen za ljubitelje kulture v Koka­ pravili lep kulturni spored, druge oblike, ki bodo popes­ iezik in stvari primerno uredili. Spomenik junaku v rjah, da se bodo prebudile še sicer pa je namen takih srecanj trile vsebino sodelovanja. Se vedno jim tudi ni uspelo ure­ostale dejavnosti v Nazarjah in negova.nje tradicij NOB in diti spominskega parka z 88 i·zmenjava strokovnih izkušenj Po skupnem kulturnem ,da ', tej krajevni skupnosti ne drevesi. Solcavi. med prosvetnimi delavci. programu v telovadnici so nad­bodo postali »nekulturni«. aljevali v razredih. Tam so jim Vec pohval si v tem obdobju Letošnji krajevni praznik so ga je popeljalo od hrabrega Še kako pomembna naloga Ravnateljica OŠ II. grupe nekdanji borci Rado Gabro­vsekakor zaslužijo športniki. prebivalci Solcave praznovali borca, mitraljezca do koman­odredov vec, Mara Tratnik in lvka La­jih caka v prihodnjih dn.h. so Nove Fužine Marija Aktivni in priclni v Koka­ kupaj s številnimi nekdanjimi dirja cete in bataljona, da bi Novembra bodo namrec opra­ Pecnik je povedala, daeje njiho­mut pripovedovali svoja d9ži­rjah, še posebej zagnani pa v borci. Osrednji dogodek je bilo pozneje lahko prevzel dolžnost vetja in dogajanja Sta­vili volitve v samoupravne or­ na va šola v najvecjem lju­tem casu v Nazarjah, kjer ure­ gane krajevne skupnosti, saj je odkritje spomenika Vinku pomocnika komandanta XIIJ. bljanskem naselju, ki šteje že jerskem v casu osvobodilnega jajo igrišca in predvsem objekt Simoncicu-Gašperju. brigade. V mesecu avgustu.leta boja. sedanjim potekel štiriletni sedaj okoli 12.000 prebivalcev, ob njih, ki bo služil za redno Na prosto.u pred vecnamen­1944 pa ga je poveljstvo NOV mandat. Na volitve se temeljito do leta 1990 pa jih bo 16.000. delo športnega društva Vrbo­ sko stavbo v-Solcavi seje zbralo in POS postavilo za koman­pripravljajo in so prepricani: To pa pomeni, da že sedaj na­Obe šoli sodelujeta redno na vec, pa razvedrilu športnikom veliko krajanov, nekdanjih danta Koroške grupe odredov. da bo.do v skupšcino in svet crtujejo še eno šolo. Na sedanji raznih proslavah II. grupe in ljubiteljem rekreacije. Ve­ krajevne skupnosti. v vse ost::ile borcev in drugih gostov. Na­odredov, bodisi v Ljubljani ali je 1059 otrok in je pretesna, ta­liko dela, prizadevnosti, pro­ vzoce je nagovoril znani borec GAŠPER je bil preprost pa v Mozirju. Ime po slavni svete in komisije zares izvolili stovoljnih delovnih in še ko imajo dvoizmenski pouk, ur prave ljudi, ki bodo v na­ NOV Franc Sever -Franta. kmecki fant, vesele in razigrane nekaj otrok pa dnevno pre­partizanski enoti ju vsest­cesa je bilo potrebno, da so zdaj Orisal je dogodke, ki s·o dali narave, predvsem paje imel rad ransko združuje. slednjem obdobju dosegali še važajo v .n.Prlnit> .nle. Kolek-že blizu željenega cilja. Odhcno boljše uspehe. Solcavi neizbrisen pecat po­svojo domovino, ljudstvo in sodelujejo z drugimi, zlasti 2 koncne slovenske vasi in svobodo. Za razliko od nas Sticnih tock z nazarsko lesno gasilci, vseh prireditev, tur­ dosledno odlocnih ljudi. Kraj mlajših je imel tudi velike industrijo Gorenje-Glin tudi ni1jev, tekmovanj in vsega kar in ljudje v njem so pokazali in življenjske izkušnje zrelega letos ni manjkalo, kar se je še zraven sodi, pa ne kaže dokazali izredno zavzetost v moža. Duhovit in družaben je posebej izkazalo na slavju ob 85-naštevati. boju za svobodo, za to je mora­bil, posebno v casih pocitka v Smucarski sejem letn ici lesne industrije v Naza-Z. P. la Solcava pogoreti, ostala paje družbi borcev, po uspešnih spomenik vsem naprednim spopadih s sovražnimi vrstami. ljudem, hkrati pa opomin seda­Kot komandant je bil strog, v Mozirju njim in poznejšim pokolenjem, resen, samozavesten, vendar Prenova gornjegrajske da se kaj podobnega ne sme vec pa tudi sprošcen, kar je z veliko od 21. do 23. novembra '86 zgoditi. smisla in uspeha prenašal tudi na svoje soborce, ki smo mu katedrale Ko je Franc Sever govoril oesledili in imeli v njega in Vinku Simoncicu ga je takolee predstavil:enjegovo poveljevanje veliko Katedrala v Gornjem gradu okoli nje. Opravljeno je bilo v »Vinko Simoncic-GASPERezaupanje. Ne samo to, tudi radi ni znana le v državi. njen sloves odvodnja vanje, saj je voda po­s. je rodil v Catežu na smo ga imeli in ga spoštovali ega tudi preko meja. Gre za vzrocala veliko škode pri tleh. Dolenjskem 19. januarja leta kot clove.ka in tovariša. Imel je Galerija Mozirje eno najvecjih katedral v Slove­Namešceni so bili nekateri stre­ 1914. Simoncic je bil po pokli­veliko lepih lastnost., predvsem niji, poleg tega pa je tudi po zu­šni žlebi. deloma pa seje popra­ V okviru Zveze kulturnih or­prosvetnem domu v l'ttozirju. cu žagar. Solcavani dobro pa je bil pogumen vojak zvsemi nanji podobi nekaj posebnega. vila severna zunanja stena, pa ganizacij obcine Mozirjeedeluje Pri tem skrbijo za to.da bi gale­ veste, kako težak in naporen lastnostmi partizanskega ope­Sploh paje treba po uda riti njen je že zmanjkalo sredstev. poklic• je to. Kot mnogi naši rativnega brigadnega koman­že vrsto let Galerija Mozirje. rija služila vsemu prebivalstvu zgodovinski sloves, ki si ga je Omenjena skupina predstav­fantje in dekleta, delavci, danta.« Namen razstavne dejavnosti je doline in ne le Mozirjanom. pridobila zaradi dogodkov nikov je ugotovila, da bo za kmetje, ucevnci in študentje, se predvsem v pospeševanju li­vezanih na dejavnost ljubljan­najnujnejše posege P.Otrebno V imenu domacinov je Zato pozivajo vse likovne je tudi GASPER že v zacetku kovne ustvarjalnosti domacih skih škofov. V novejšem casu kakih 2,5 milijarde denarja. To spregovoril predsednik KS leta 1942. odzval klicu domo­umetnikov in likovnikov. Ta­delavce v obcini. da izrazijo pa slovi tudi po notranjih pa bo bre1ne, ki ga bo težko ure­ Solcava Damjan Havdej, pred­ vine in OF in se pridružil par­ko možnost eventualne želje po ra?.s·tavlja­znamenitostih. kot so slike in sniciti, vendar pa so se v nacelu nudijo predsta­vsem seeje zahvalil navzocim za .e tizanskim enotam na Dolenj­nju ZKO Mozirje. Ker prav se­druga oprema. dogovorili kako naj bo v na­ pozornost, ki jo ob vsakem vitve vsaekomur, ki ustvarja na skem v borbo za obstoj, daj pripravljajo nacrt razstav prej. Posebna delegacija je obi­ casu izkazujejo kraju in ljudem doloceni ravni. Seveda o vsebi­Zob casa je naredil svoje in svobodo in srecnejšo prihod­za leto 1987. prosijo vse, ki bi skala tudi republiško kulturno v tej oddaljeni vasici. ni neke razstave ne more odl­stavba ni mogla biti vzdrževa­ lJOSt našega ljudstva. GA­skupnost, ki je obljubila svojo želeli razstaviti svoja dela v ocati zgolj posame711ik. za to na tako. kot bi morala biti: SPERJEV pogum in prezir do Odkritje spomenika so pomoc. Galeriji Mozirje. da to ne­ okupatorjev, predvsem pa iz­popestrili s dobro pripravlje­imajo pri ZKO poseben odbor. Poškodbe zaradi vojnih do­Seveda pa vsak predracun mudoma sporocijo. Pozneje bo godkov. zaradi potresa. najvec kušnje, ki si jih je pridobil v nim sporedom. Tu so zapeli ki koncno 00loci o tem ali se pomeni le okvir potrebnih vkljucevanje težje. saj bo izde: pa zaradi dotr.,ajanosti so vidne nek da nji Jugoslovanski vojski, -pevci domacega pevskega zbo­nekomu nudi možnost preds­sredstev, ki zaradi znanih lan spored in razpored za vse že na zunaj.Ceepa si strokov­ ter nadarjenost za ofenzivno ra, sodelovali pa so tudi otroci zetavitve svojih del ali ne. razlogov postanejo v kratkem partizansko bojevanje -vse to recitacijami in glasbo.eleto v naprej! Torej tisti. ki bi njaki ogledajo stanje mogocne casu nezadostna. On ob stavbe. pa se nabere potrebnih Galerija pa želi prebivalstvo želeli razstavljati v Galeriji vsakem pregledu dolocenih del. da je kar težko dojeti. doline seznanjati tudi z dosežki Mozirje, naj to sporocijo takoj kriticnih mest na stavbi odk­ Razumljivo je, da so zaepre­ naše slovenske likovne umet­na naslov_ZKO Mozirje, ali pa· rijejo nove škode,' ki na zunaj dvidena dela potrebna velika vidne, so ·na nosti. pa še kakšne druge zani­osebno izrazijo svojo željo v sredstva, kiejih niti župnija, niti niso ta ko našli sticišcu kupole popolnoma Maticni knjižnici Mozirje, kjer Posebna ponudba mivosti imajo vstop v lepo obcina ne zmoreta. Kulturna dotrajano podnožje, kar ogr­ urejene razstavne prostore v bodo prijavo zapisali. sk upbost že dvoje srednjem-. oža samo kupolo. Po mnenju cnih obdobij zbira najpotreb­strokovnjakov bi . popravilo nejša sredstva, seveda pa po­ Tlxovsko podjetje Savinja je in ohsdn('jšo ponudbo teh samo tega mesta stalo kakih maga pri tem tudi republiška po preselitvi manufakture v izdelkov. ki se kar veliko potre­ 50Q starih milijonov. kulturna skupnost, veliko pa blagovnico imela neuporah(iene bujejo. Obetajo torej specializi­ Se dobro, da pri delih veliko mariborska škofija. Pred ca­pomagajo krajani, tako na­ prostore v Me!avcevi hWna trgu rano ponudbo tega blaga, kar je som so se v Gornjem gradu mrec marsikaj opravijo znatno v Mozirju. Veckrat so zaradi te­dobro, saj so ga potrošniki mo­ posvetovali predstavniki mo­ceneje. ga marsi!tje negodovali. saj v rali cesto iskati izven naše zirske kulturne skupnosti, Pred leti se je našel križev kraju primanjkuje poslovnih obcine. Za voda za spomeniškv varstvo pot, gre za slike ·znanega slika­ prostorov. iz Celja in mariborske škofije. Tudi poslovne prostore v sami rja Layerja. Obnovili so jih in Seveda je sestanek vodil do­ upravni zgradbi (nekdanja sa­ danes krasijo notranjost kate­maci župnik. ki skrbi za dela na V Savinji so nam povedali. da mopostrežba). bodo prenovili in drale. prenovi. prav sedaj poteka prenova pro­jih usposobili za prodajno Razumljivo bo prenova tra­ dajnih prostorov na trgu. Vanj mesto. niso pa še dokoncno odl­ Jvka Lamutova ki že vrsto let jala še leta, saj so vsi posegi za­ spremlja kot prizadevna delav­radi obsežnosti ·sta vbe·veliki in naj hi se vselil fr letos njihov ocili za kakfoo blago ho šlo. ka naše kulturne skupno.ti dragi.eVendar pa je treba vzt­potek prenovitvenih del· na -ra.1no skrbeti za popra vila, saje oddelek st('nskih in talnih oh!og. VsekakOJ· bodo sedaj praznilo­ Tako bodo zagotovili pestr('jšo kali koristno uporah(ieni. katedrali.je povedaJa o tem ne. bo sicer eden najlepših zgodo­Nazarski športniki so znani po marljivosti kadar gre za de/ona špor­kaj vec. V zadnjem casu je bila vinskih spomenikov v domovi­tnih napravah. Takole so nedavno tega urejali okolico igrišca popravljena kupola in streha ni ogrože.e številka 11 -november 1986 &mNOVICE 5 Iz Luc • Krajevna skupnost je posta-obremenjujejo posameznjke ,, vila avtobusno cakalnico sedaj kar prekomerno. Skratka, do­ tudi v Podvolovljeku. Po zu­sedanja praksa je pokazala, da Vsi smo dejansko potrošni­vrst tega živila, pa bi trgovci nanjosti je prav taka kot so'os­tisti, ki v kraju dela in si ki raznega blaga, najvec pa želeli, da izdelov.alci sirov kaj tale. Gre za izdelavo iz brun in prizadeva za napredek, naj­seveda živil. Zato je ponudba v vec postorijo za predstavitev lahko trdimo, da se prav take veckrat postane sred;šce vseh tej veji trgovine zadeva, ki ta­njihovih izdelkov. Ta nacin ko ali drugace zanima prav vse spoznavanja raznih živil je pri cakalnice odlicno prilegajo v mogocih opazk in kritik. Sicer naše okolje. Le zakaj ne bo pa o tem odlocil zbor kra­prebivalce. Veckrat negoduje­nas nasploh še premalo uve­ mo zaradi pomanjkanja tega ljavljen. V Ljubljani je to vse moremo v okviru naše doline janov, ki bi v Lucah 23. ali onega, vcasih opraviceno, drugace, tam so kar naprej n.jti skupnega jezika, da bi vse novembra 1986 ob 9.30 v vcasih pa kar »na pamet«. predstavitve raznih novih iz­krajevne skupnosti postavljale osnovni šoli. Pridite v cimvec­Prav bi bilo, da bi svoja opaža­delkov iz vrst živil, seveda bi take cakalnice, tako pa imamo jem številu! nja sproti sporocili odgovorni bilo prav, da bi tudi naši kar pestro izbiro podobnih zg­Na skupnem sestanku Kra­delavki v trgovini, ne pa da potrošniki bili deležni vsaj postane vsebina potem pred­malo vec poze ·nosti v na­ V Radmirju urejajo nove prostore za trgovino, Gostilno pa bodo radb po dolini. Ce bi vprašali jevnih skupnosti Luce in Sol­met obravnave na cesti. kazanem smisl kratka, tr­posodobili za svet poznavalca, bi gotovo cava so obravnavali možnosti Obcasno želimo tudi preko govci že pozna10 blago, manj svetoval cakalnice iz brun. za skupne nacrte razvoja. Gre našega glasila povedati kaj vec pa poznajo 1azne novosti ·aPretvornik Podvolovljek IIza dve nerazviti krajevni sku­ oapreskrbi, poslovanju, .. teža­potrošniki! To pa ni njihova V Radmirju so marljivi bo. Sedaj so dolocili' lokacijopnosti v naši. obcini, ki bi pod vah in skrbeh trgovine. Tokratkrivda, pac pa je to posledica dolocenimi pogoji, lahko bili in . kot vse kaže bodo z delia smo želeli kaj vec o tem slišati·mišljenja pretežnega števila .. Ce govorimo in pišerno o us­drugim terjala zelo veliko deležni pomoci od zunaj. O izdelovalcev raznih prehram­priceli spomladi. Številni na­ iz ust poslovodkinje blagov­pehih, pa morda vcasih tudi o sredstev. Nekaj denarja že nacrtih okoli tega smo že pisa­ benih proi7, .dov, da le vecja rocniki TV si bodo, ko boa nice v Mozirju Veronike Fužir.neuspehih vaškega odbora kra­imajo, tudi nacrti so pri­li, smernice za tak razvoj so, Ni pozabila, da smo nekoc, kosredišca p<,trebujejo širše in­pretvornik na red oddahnili.a jevne skupnosti Ljubno ob Sa­pravljeni in prihodnje leto kaj pa dejansko bo, pa bo je bila poskušnja sirov in vinaformacije glede novosti na tr­vinji v Radmirju, kaže takoj na bodo z delom priceli. Zgornje­Veliko dela je cutu ti ti v pri­prinesel cas. Vsekakor si tako v Savinjskem gaju zapisali, dagu, zapo.,.wljajo pa obrobne kraje, kc je tudi Mozirje. To zacetku omeniti po mnogih le­savinjska kmetijska zadruga v pravah na volitve v KS. Imajo v eni, kot drugi krajevni j izbira sirov skopa in daje te­tih prizadevanj vse doline tem obdobju že pridno obna­ seveda , prav, saj koncno pa težave z nosilci odgovornih skupnosti želijo širšega sode­ mu kriva miselnost trgovcev.koncno posodobljeno cesto vlja svojo trgovino in gostišce živijo tudi tu ljudje, ki bi želeli nalog v organih KS: Ljudje se lovanja pri razvoju, saj sami ne Tako je takrat izjavila preds­med Radmirjem in Gornjim v Radmirju. S to naložbo bodo tavnica Ljubljanskih mlekarn!kaj vec vedeti o tem kaj ponu­·agradom. Z njo je uresnicenaprihodnje leto pridobili nove neradi odlocajo za prevzem ta­bodo zmogli niti najosnovne­ Tako je torej povedala, da vjajo novega na trgu. dolgoletna . želja prebivalcevprostore za trgovino z repro­kih funkcij, ki prinašajo vcasih jših nalog za napredek krajev njihovi samopostrežni imajoNa sploh pa, meni Veronika Zadrecke in SavinJske doline,dukcijskim in gradbenim ma­vsestransko nehvaležnost in in ljudi v tem koncu obcine. bogato izbiro sirov, da paaFužir je premalo povezave ki jim sodobna· cestna poveza­terialom, razširili in posodobi­morda izdelovalci premaloamed trgovci in potrošniki. Sle­va zares veliko pomeni. Vaški.ali pa bodo tudi sedanje gostišce. storijo za spoznavanje-raznihdnji bi lahko izrazili želje po odbor v Radmirju ·ob tem žeavrst sira. Se pravi, da bi trgovi­izdelkih, ki jih morda ni na gradi postajališce s cakalnicoaSeveda pa tudi pri delu vaškega odbora ne smemo na lahko ponudila vec, ce bipolicah, pa bi poskrbeli, da bi za zaselek Meliše, ki bo naredtudi potrošniki to želeli, ti pabila ponupba bolj popolna. še letošnje leto.aprezreti v tem trenutku ene cesto ne poznajo raznih vrst si­Trgovci veckrat ne vedo kaj bi najpomembnejših akcij v le­ Druga pomembna prido­tošnjem letu, to pa so seveda· ra, še vse prevec narocajo pacpotrošniki, razen obicajnih ži­ bitev v Radmirju je novo pa­volitve v samoupravne organe le »sir, ne pa tudi vrsto. Torejvil, še želeli. Zato bi kazalo de­rkirišce s športnim igrišcem naTako bi lahko rekli za 85 let zapletenosti, ki bi lahko nasta­ po mnenju Fužirjeve ni vzro­jansko oživeti potrošniške krajevne skupnosti in vaških prostoru ob nekdanji osnovnipdborov. V Radmirju se na staro Terezijo Gostecnik, ki la pri samem porodu. In zani­ka, da bi nekdo, ki želiasvete.. Volja s strani trgov­šoli. Vecino del so že opravili,volitve temeljito pripravljajo, živi sedaj pri sorodnikih na mivo, Terezija trdi, da so vca­.. doloceno vrsto sira, tega ne cev torej je, le medseboj­ dobil, ce ga seveda izdelovalci ne povezave še ni in dokler celjsko Cestno podjetje pa jimprav tako pa v krajevni Pobrežju. Štirideset let svojega sih ženske veliko vedele o negi je zagotovilo, da bo asfaltnoskupnosti Ljubno, kJer so življenja pa je namenila pom­dojenckov in nosecnosti. Le da tudi imajo. V samopostrežbi bo tako, bodo pac trgovinske prevleko položilo prav kmalu.predstavniki radmirskega va­ imajo po izjavi poslovodkinje police nepopolno založene, oci porodnicam Mozirja in niso imele možnosti pos.bne Pri tem velja posebej omenitiškega odbora zelo aktivni. V v glavnem ponudbo kakih 10 vsaj v toliko, da ne bo tistih širše okolice. Mnoge matere se nege kot jo imajo danes. Kme­ vrst sirov. Torej kar pestra iz­posebnosti, ki sicer so, pa jih prizadevnost mladine, špor­celotni krajevni skupnosti so je s spoštovanjem spominjajo. cka žena ni smatrala porod za tnikov in gasilcev, ki so pri ure­ bira. Da pa bi potrošniki bolje niso narocili, ker pac zanje m doslej opravili že veliko prepo­nekaj posebnega, bolj za nekaj janju tega prostora opravili ve­trebnega dela. Pri tem z Skromno kot je bilo njeno poznali kakovost posameznih zanimanja. liko udarniških ur in združili 5.aveseljem ugotavljajo, da niso življenje je pripovedovala o se­kar je naravno in se pac mora z milijonov dinarjev. Pospešeno·meli nobenih problemov vabi. Seveda njen spomin ne seže vsemi tegobami okoli tega sa preurejajo tudi poslopje nek­zvezi s pridobivanjem kandi­vec v podrobnosti, vendar pa ma spoprijeti. Umrljivosti Ob srecanju starejših danje šole. Pred zimo bi radidatov za vse organe krajevnerada prip0veduje o svojem po­dojenckov ni bilo toliko, kot bi sklenili zunanja gradbena delaskupnosti. Velika vecina pred­klicu tako živo, da izzveni vsa­danes kdo mislil, Terezija ne in se pozimi lotili notranjega krajanov v Gornjem gradu laganih je pripravljena delati,ka beseda o ljubezni do dela, ki ve, ali so bili takrat ljudje opremljanja. Pripravljajo seakar utrjuje prepricanje, daaga je tako požrtvovalno oprav­odpornejši, alj je iskati vzroka SZDL Gornji grad vsako NJ A TE, KAJ BI RADI PO­tudi na obnovo vodovodnegabodo novi organi vsaj tako us­ljala. drugje. omrežja, vendar ta naloga ne leto prireja srecanje starejših ZABILI? pešni, kot so bili dosedanji. krajanov. Povabijo tudi vse bo prav prepr-osta, saj bo medaJ. P. Po prvi svetovni vojni so je Terezija Clani literarno novinarske­ V si za napredek šolanje v Ljubljano. Tam je os­ga krožka smo se o tem in še o tala kar leto in pol, nato pa je cem pogovarjali z najstarejšo Vsakdanje delo in življenje v prihodnje leto bo soba že na usposabljanje nadalj.vala v , krajanko Gornjega grada, Jo­krajevni skupnosti Gornji grad ogled. Precejšnje pomoci bodo bolnišnici Maribor. Sele po­Seveda je sledilo obicajno žefo Mermal, 89 let. Najlepši trenutki so bili, ko je dokaj pestro in prežeto s šte­morali biti v prihodnje deležni tem jo je takratna trška obcina novinarsko vprašanje ces11 se KAKO VAM JE BILO smo po koncani osnovni šoli z vilnimi nalogami, pa tudi tudi gornjegrajski gasilci, ki nastavila kot babico v Mozi­najbolj spominja in kdaj je bilo VŠEC NA POGOSTITVI IN dekleti hodile k Pecniku, kjer problemi, nacrti in željami. nacrtujejq nakup prepotrebne KOLIKOKRAT STE SE JE rju. Njeno obmocje je segalo najhuje. Terezija ne razmišlja smo imeli plese. Najvec preglavic, takšne · ali cisterne. Sredstev seveda pri­ ŽE UDELEŽILI? dr,ugacne vrste, jim povzroca manjkuje, vendar bodo manj­od Dobrovelj do Smrekovca. dolgo. Hudi casi so bili tudi za Na pogostitvi je bilo zelo Rada pa bi·iz svojega življec gradnja mrliške yežice, saj jo kajoca zagotovili tudi s pomo­Vcasih pa je priskocila na njo med zadnjo vojno, ko je lepo. Program je bil zelo zani­nja izbrisala spomine na vojne že kar dolgo gradijo, pa je še cjo širše družbene skupnosti, pomoc celo v Šoštanju:Pozne­morala na pot ne glede na to miv in sploh se bom tega rada case, ·in sicer na takrat, ko so niso dogradili. Vseeno so sedaj pa tudi nabiralna akcija bo je, kot se spominja jo je nasta­ali so v dolocenem kraju bili spominjala. Tega srecanja sem mi ustrelili mater. trdno odloceni, da do zime sevec)a nujna. Sicer pa krajani vila država in placa ni bila kaj partizani ali pa okupatorji. se udeležila že šestic. KAKŠEN ODNOS IMAJO opravijo zunanja dela, pozimi gasilcem pomoc odrecejo le prida, o številkah sicer Terezi­Med ljudmi je bila poznana ALI LAHKO POVESTE MLADI DO V AS? in pomladi pa vsa ostala. redkokdaj. ja ne govori, le to ve, da ni žive­zato so ji partizani vcasih tudi KAJ O TEM, KAKO STE Osebno se ceznje nimam kaj Vzrok vsemu je seveda denar. la v izobilju. ,Jasno, da je bila pomagali priti do hiše, kjer je HODILI V ŠOLO? Približujejo se tudi volitve v Ko sem bila stara 9 let, smo pritoževati. Radi pom.gajo: Še kako pomembna je izgra­organe krajevne skupnosti, ki pri opra\;'ljanju svojega pokli­bila njena pomoc potrebna. kjer je treba. Veckrat tudi sam.· dnja vodovoda v Lenartu, kjer ca navezar;ia na nogesaj prev­ se preselili v novo šolo, kjer je jim n'amenjajo veliko casa in ? Vcasih pa je morala kar tiho pridejo vprašat, ce lahko kaJ je precej usmerjenih in napred­ sedaj vaša. Pred tem pa smo dela. Težav s kandidati za oznega sredstva v te namene med boji na pot. Vendar tud: pomagajo. nih kmetij, ki pa so v sušnem v hodili v grašcino, kjer smo clane posameznih organov si­takrat pac ni bilo in Terezija je takrat ni oklevala. In še eno JE BILA VASA MLADO­obdobju vec ali manj brez imeli samo tri raz,ede. cer nimajo, zatika se le pri vsako uro morala kamorkoli, vprašanje· -kaj pa njena ST KAJ DRUGACNA OD vode. To seveda ne gre, zato so CESA IZ SVOJEGA ŽIV­ŽIVLJENJA MLADIH· SE­se krajani s pomocjo krajevne pridobivanju nosilcev vodilnih pa tudi tja pod Smrekovec, nic družina, zakaj se ni porocila. LJENJA SE RADI SPOMI-DAJ? skupnosti lotili izgradnje vo­nalog. Problem je namrec v zato ce je deževalo ali snežilo. Ja, za poroko ni bilo pravega tem, da je veliko kandidatov Ko smo bili mi mladi, smo dovodnega omrežja. Pred ure­Dolžnost je bila mocnejša od casa, otroka je sicer imela in ga zaposlenih v sosednjih obci­ imeli bolj razgibano življenje. snicitvijo je tudi zanimiva in vremenskih pri'lik. In kot pove vzgojila, poleg tega pa je vse nah in so tako bolj malo v do­ Ob vecerih smo se mladi zbira­porru:mbna naloga ureditve Terezija, je takrat želela vsaka _aživljenje negovala bolno ses­li na kmetijah, kjer smo lušcili spomins1žnega srca in ki bi zlezel v ·not s slovenskega in 27 z Severno od Mozirja, trga na spod­Z zacudujocim 'spoštovanjem je kora­votlino, tudi zaslišal glasbo in sluh bi emškega jezikovnega ozemlja, se mu spet vrnil. njem Štajerskem, ki leži šti[i ure hoda kal naprej, in naenkrat je bil obdan s Uvod in prevod a Zgornjo Savinjsko dolino pa ·od Celja ob Savici.i:''paJ'zgo,r prijaznietrumo svetlecih se kerubov, ki so v ro-Peter Weiss 2.eBRUNHILDA IN KRIMHILDA -nemški film -eroticnie 4.ePO SOKOLOVI SLEDI -· nemški film -vesterne 6.e7, BEG K ZMAGI -ameriški film -vojni 9.eTESTAMENT -ameriški film -dramae 11.eZAKAJ SE NE BI OPRIJELI LJUBEZNI-italijanski film -erot. komedija 13.eMOŽ Z ZVEZDE -ameriški film -dramae 16.eNEW YORK -MESTO STRAHU -ameriški film -kriminalkae 18.eKACJE PLEME -ameriški film -zgodovinski 20.e21. VOHUN IGLA -angleški film -vohunskie 23.eNIZKI UDAECI -ameriški film -komedije 25.eCARMEN -angleški film -glasbeni 27.e28. ROCKY III. -ameriški film -drama 30.eVOJŠCAKI BRONXA -italijanski film -dramae Kino Nazatje v decembru 1986 3 BRON GO BILL Y, ameriški film -avanturisticni 6 -7 KRADLJIVCI ANTLATIDE, italijanski film -akcilski 10 UNA, jugoslovanski film -ljubezenski 13 -14 OSTATI ŽIV, ameriški film -grozljivka 17 TETOVIRANA VEZA, Hong Kong film -kung fu 20 -21 PODGANE NA ASFALTU, meksiški film -kriminalisticni 24 TEREZINO TELO, italijanski film -komedija 27 -28 SAMO ZA TVOJE OCI, ameriški film -akcijski 31 ZAFRKANTJE, ameriški film -komedija Kino Gornji grad v decembru 1986 6. 12. in .7. 12. 1986 BLAGO INDIJANSKEGA REZERVATAe 13.e12. in 14. 12. 1986 BELMONDO PROFESIONALEC 20.e12. in 21. 12. 1986 ŽELEZNI ŠAMPIONe 27.e12. in 28. 1-2. 1986 VROCA CECILIJAe Maticna kronika za september 1986 POROKE: ZUPANC Viktor, star 215, FIRŠT Marija, stara 73 let iz 24 let iz Šentjurja pri Celju in Redegunde št. 54. GOSTECNIK Marija, stara 20 let iz Mozirja 71, CERNJAVJC Janko, star 24 let iz Kamnika in ŠTIGLIC Marta, stara 19 let iz Bocne 123, OSOJNIK Karol, star 25 let iz Rad­mirja 88 in BREZOVNIK Olga, sta­„Sa,;lnjske novice" Izhajajo ra 20 let iz Šmartnega ob Dreti 78, mesecno -Izdaja SZDL ob­ARTNJAK Branko, star 20 let iz cine Mozirje • Urejuje ured­Loke pri Žusmu in BLEKAC Joži­niški odbor -Glavni In od­ca, stara 20 let iz Sp. Pobrežja ·!O, govorni urednik Aleksander CIGALE Jože, star 22 iz Potoka JO Videcnik -Fotografska pri­in KRZNAR Majda, stara 23 let iz prava Clril Sem -Urednl­Bocne 113, SKORNŠEK Danilo, ltvo In uprava: Mozirje 175,. star 23 let iz Lepe njive 60 in KAR­ telefon: (063) 831-609 -2:lro LA TEC Erika, stara 20 let iz Lepe racun pri SDK ekspozitura njive 34/a, METULJ Jakob, star 24 let. iz Konjskega vrha.17 in PLESEC Mozirje, številka: Marija, stara 19 let iz Tera 43, 52810-637-55424 -Savinjske JEZERNIK Rajko, star 26 let iz novice, glasilo SO Mozirje -Koni_;;kega vrha 4 in PODME­ Rokopise, objave In oglase NINSEK Ivanka, stara 21 let iz Tera za vsako številko sprejema­ 21, PETEK Martin, star 29 let iz mo do10 .. v mesecu -Stavek, Podvolovljeka 14 in PECOVNIK Marija, stara 21 let 1-z Luc 115. filmi in prelom DIC, tozd Grafika Novo mesto -Tisk SMRTI: KRAMER Janez, star 77 na rotaciji L}udske pravice v let iz Savine 69. KLINER Terezija, Ljubljani -. Po mnenju IS stara 71 let iz Primoža pri Ljubnem SRS, Sekretariata za infor­ 20, RUPNIK Danijel, star 11 let iz macije (It. 421 1/72 z dne Ljubnega/Sav. 114, KUMPREJ Francišek, star 74 let iz Tera 22, ZU­9.emaja 1973) Je casopis PANC Franciška, stara 89 let iz oprolcen davka na prometeGornjega grada 31, GOVEJŠEK proizvodov.eFranciška. stara 79 let iz Mozirja