Upravičenost borbe Za vsako dejanjc, ki ga stori posameznik aii kaka organizacija, mora obstojati neka nujnost in moralna upravičenost. Ako te nujnosti in upravičenosti ni, sloni borba na trhlih nogah samovolje, ki pa ne črpa sil za borbo iz življenjske in, moralne upravičenosti, je medla, slaba in obsojena na neuspeh. Borba uspe le tam, kjer za to obstoja življenjska nujnost, da življenje samo tira poedinca ali organizacijo v boj, bodisi za dosego materialnega ali moralnega cilja. Vsi veliki borci, ki so uspeli v svojih prizadevanjih, so uspeli edino radi tega, ker so poslušali glas narave, ki jim je kazala smoter, jim dajala moči in narekovala pot, ki naj jo ubercjo, da doscžejo ta smotcr. Vsi veliki dogodki so uspeli lc radi tega, ker so imeli v scbi življenjsko kal, življenjsko nujnast. S tega stališča moramo presojati tudi borbo, ki jo vodi danes jugoslovansko učiteljstvo. Ako je upravičena, bomo uspeli, ako ni, bomo podlegli. Odveč bi bilo narekovati vse materialne potrebe učiteljstva, kakor: zboljšanje plač, 6talnost, povrnitcv odtegnijenih doklad, nastavitev abituricntov itd. kakor tudi idealne težnje: večja svoboda pouka, sodobni učni načrti, zbol.jšanje učilnic itd. — ki so stvari, katere bistveno zadevajo učiteljcvo zascbno živIjenje, kakor tudi službeno delovanje. Vse to so stvari, ki so neobhodno potrebne za pravilno vzrast učiteljeve osebnosti, so kakor kos kruba, ki ga vsak dan potrebuje za svojo prehrano. Učitelj. ki ni zadosti plačan, ki se ovira v delu, katerega najbolj in edino sam pozna, mora \ boj. ker ga v to sili življenje, ki ga prikrajšuje v njegovi vzrasti. Lačen človek mora v borbo, da si prisluži kruh, idealen učitelj mora v borbo za pravice stanu in šole. če ne, ga bo življenje pomandralo in izvrglo, kakor potepta vse slabotne in lene. Borba za učiteljske pravice je torej nujna, moralno upravičena in neizprosna, je del obče življenjske iborbe, ki je \časih hujša in gorkejša, drugič milejša, obstoja pa vedno. Učiteljstvo je ono, ki oblikuje v vsaki dobi Ijudi, katerih oblikovanje ne sme nikdar zastati, ampak mora stremeti vedno naprej, v novo dobo, v nova iskanja, v nova obzorja. Zato se zaganjajo v učiteljstvo vse sile, ki bi hotele imeti vpliv v svoji dobi, žele si ga pridobiti zase, za svoje namene. Eni hočejo tek dobe zavreti, drugi pognati naprej. Ta ideološka in politična borba raznih svetov zadeva z vso močjo ob učiteljstvo, ki stoji kakor graniten kolos, ki vceplja mladim dušam nazore, ne ekstremne in ne konzervathne, ampak vedno sveže in stremeče k novim ustvaritvam duha in rok, samo izpostavljeno bliskom in pretresom, mora graditi trdne in plemenite značaje, vzgaja vrline, katere mu plačujejo s preganjanjem in šikanami. Učiteljstvo na eni strani uči lepo in odkriva mladini vse lepote duše in občuti po drugi strani vse surovosti prenapetežev, ki jim ni za pravilao vzrast pokolenj, ampak samo za začasno, mogoče nekajletno oblast in moč. Zato bi učiteljstvo, ki bi klonilo tem začasnim veljakom, storilo največji greh, ako bi zatajilo svoje pravo poslanstvo — iskanje resnice in napotka k ustvaritvam novih dobrin — in bi se jim vdinjalo; pravo oblikovanje bodočega pokolenja bi zašlo na stranpota, ki bi ob svoji moški dobi preklelo učiteljstvo, ki ni razumelo svoje dolžnosti. ampak se je zaradi lastne koristi vdalo izdajalcem narodove bodočnosti. S tega stališča je borba učiteljskega stanu neiziprosno nujna in se mora dobojevati do konca, ker to ni samo borba za učiteljev kruh, ampak za narodovo bodočnost. Nihče iz naših vrst ne smc stati ob stra-" ni in čakati, kaj mu bo dodelila usoda. V borbi je moč in edino borba dovede človeka do uspeho\. Borba ustvarja jeklene in kremenite značaje, borba povzroča najboljšo selekcijo, borba rodi vero v lastno moč. Tudi v učiteljskih vrstah raste zaupanje v uspehe, ki so dosegljivi le pogumnim in vztrajnim. Oklevanje ni dovedlo še nikogar do začrtanega 6motra. Vera v lastno moč nas dviga in edino ta \era nam vliva pogum, da vztrajamo. Učiteljstvo ne išče privržencev ali strahopetnih pristašev, nego hoče vzgojiti plemenit in delaven rod. Učiteljstvo ne bo našlo pri tem delu dosti pomagačev med drugimi stanovi, zaradi drugačne duševne usmeritve nekaterih poklicev, ki jim je glavno njihovo blagostanje, čeprav gre na škodo drugih. Učiteljstvu pa je aksiom vsega prizadevanja: omika in prospeh vseh narodovih plasti. Še manj prijateljev bomo dobili med političnimi strankami, ki streme za strankarsko političnimi uspchi, in sta jim šola in učitcljski stan le toliko in toliko časa mar, dokler jima služita. Resnična moč se nahaja v nas samih — v stanovski učiteljski organizaciji. Komur so mar narod, šola in stan, naj pride med nas! Duje Budak.