Leto 11.	,	Ljubljana, 28. maja 1931.	^	*	Štev. 21.
Službeno glasilo Zimsko-Športnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega zimskošportnega podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plivačkega Podsaveza In Ljubljanskega
Hazena Podsaveza.

Izhaja vsak torek
Naročnina: četrtletno Din 20'—, polletno Din 40'—, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.686.
Naslov uredništva in uprave: „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana, Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista“ Friedl Leo. Odgovorni urednik Mirko Pevalek, Ljubljana, Ple-teršnikova ul. 24. — Tiskarna „Slovenija“. Predstavnik A. Kolman, Ljubljana, Celovška c. 61.
Dr. M. Dular:
Pomen sp©rta m tolsti pramaf
Cidstcnranie ©slellke Slavile
Veselo in resnično je dejstvo, da so slednjič tudi pri nas prenehali ali vsaj ponehavajo predsodki proti sportu. Zaspalo je mnenje, da je- sport samo pre-kobicavanje mladine po travnikih in fizično izživetje nedorastlih fantov, vsekakor pa kvarno. Sicer nismo še v razvoju sporta tako daleč kot drugi narodi v velikem svetu, vendar pa gremo enakomerno in postopoma naprej. Zlasti se uveljavlja sportsko stremljenje v zad-
ka nsko reklamo znala razvneti stotisoče in jili pridobiti za sport, manj za aktivno sodelovanje kot za dobro plačujoče gledalce.
Živahno zanimanje najširših mas za sport pa je dalo kmalu misliti gospodarjem, ki so se bavili z vprašanji razvoja tujskega prometa. Tujskemu prometu so bile najpoprej pristopne kulturno visoko stoječe države, ki so se ponašale tudi s primernimi prirodnimi
njem času, ko postaja sport tudi faktor ekonomske vrednosti v razvoju tujskega prometa. Ni moj namen, dokazovati Pomen športa v pogledu razvoja telesne kulture in higijene, poudariti želim le, da je sport tudi važen propagator v pridobivanju tujcev v naše kraje in za oživljenje letoviščarskega življenja sploh.
Zgodovina od najstarejših dob do danes nas uči, da pridobivanje tujcev v gotov kraj s pomočjo prirejanja telesno-kulturnih iger in bojev ni novo in se vleče kot rdeča nit. Že v klasičnem starem veku, pri Grkih in Rimljanih, so se gradili ogromni stadioni, kjer so se vršile plemenite borbe, stadioni, ki so objeli tisoče obiskovalcev iz najoddaljenejših krajev. Posebno močno so bile obiskane olimpijske igre in srečnim se le prišteval oni, kateremu je bilo omogočeno, naj bo še od tako daleč, potovati na znamenito olimpijado. Pozneje, v srednjem veku so se prirejali viteški turnirji, pri tem pa je preprosti narod Vedno manj sodeloval in sport v takratni obliki je postal privilegij za aristokracijo. V početku novega veka, v oni mračni dobi neprestanih verskih 'n plemenskih borb, pa je stopilo zanikanje za telesno kulturo v ozadje. Do “kđnje vojne se je sport, v današnji moderni obliki in na klasični podlagi, uve-Dvljal vedno bolj in bolj, dokler tega ;stremljenja ni prekinil svetovni požar, 2ato pa je takoj po zaključku stopil s P.odvojeno silo na dan. Sport se je raz-vIr’I in dvignil z doslej nepoznano mo-Do. Prvačila je gotovo Amerika, ki je h Posebnimi panogami sporta, rokobor-0 ir> boksom, in uprav tipično ameri-
krasotami in hotelsko industrijo. Jugoslavija je kljub svojim izrednim prirodnim krasotam pričela šele zadnje čase intenzivneje pospeševati in se zanimati za razvoj tujskega prometa. Temu je bil predvsem povod val gospodarske depresije, ki je preplavil ne samo celo Tvropo, marveč ves svet in katero občutimo tudi mi, morda v manjši meri, ker je naša država predvsem agrarnega značaja. Tedaj se je pričelo1 razmi-šljevati, kako z drugimi sredstvi pomagati iz krize zlasti pasivnim pokrajinam z industrijskim obeležjem. Gotovo je, da je v naši državi baš Slovenija pre-distinirana za razvoj tujskega prometa, ker so ji podani vsi predpogoji, ki pa jih je seveda treba še izrabiti in uveljaviti. Pričelo se je sistematično eks-ploatiranje prirodnih krasot, ustvarja se hotelska industrija in tujski promet raste. Pokazalo se je pa pri tem, da se v letoviških krajih že došle goste ne da pitati samo s prirodnimi krasotami, dobrim zrakom in tečno hrano, marveč jim ie nuditi razvedrila. In da je v današnji dobi sporta baš prirejevanje športnih borb in tekmovanj aktualno in uspešno, je jasno. Pa ne samo takrat. Običajno traja ob naših klimatičnih razmerah tujski promet v letoviških krajih samo po nekaj mesecev, potem, pa stoje vse drage naprave dolgo dobo neizrabljene in mrtve. Zato je potreba pri nas oživeti zimsko sezijo in s čim drugim se to doseže lažje, kot s športom? Tudi prirejevanje posebnih sportskih prireditev, mednarodnih tekmovanj, v raznih sportskih disciplinah v času, ko ni mogoča ne letna, ne zimska sezija, je uspešno in dobrobitno.
Ilirija :SIavija 5:1 (2:0) — Primorje Flavija 2:2 (1:0).
Osiješka Slavlja se je ob svojem prvem nastopu v Ljubljani 24. in 25. t. m. predstavila kot izredno simpatično, disciplinirano in fair moštvo, ki je tehnično na višku, ki pa boleha nekoliko na hiperkombinaciji. V odprtem polju, v sredini igrišča, je dosegla Slavija s svojo igro močan utis in hitro osvojila simpatije občinstva, aii v bližini protivnega gola najdejo mene zamudne kombinacije vselej že koncentrirano nasprotno obrambo, ki ne pusti do strela ter prej ni slej razbije napad in ga zavrne. Najboljši del moštva je napad; odličen tehničar je zlasti srednji napadalec Lechner in poleg njega levo krilo Ahdučic. V oči pade nadalje levi branilec Kosanovič in marljivost halfov, med katerimi se zdi aaiboljši desni, Getto. Slabo je bilo zasedeno v prvi igri mesto vratarja z rezervo Wagnerjem, pa tudi Pirk, ki je igral drugi dan, je bil negotov.
Ilirija je dobila svojo igro gladko, ne Ta bi zastavila večji napor. Izvzeti je treba tu ožjo obrambo Malič-Janez-Ber-glez, ki 'je bila radi ležerne igre halfov v nekaterih fazah igre zelo obremenjena. Fu se je vsa trojica popolnoma obnesla. Halfi prvega polčasa Varčič-De-kleva-Belak niso bili na višku. Igrali so pasivno, brez starta, slabo so dodajali v forward, V drugem polčasu je bila trojica Unter-Varčič-Belak znatno boljša čeprav se zdi. da je Varčič prehodno nekoliko popustil v formi. V napadu je debutijal namesto Pfeiferja kot desno krilo Černe. Iz njegovih idealnih centrov sta padla drugi in tretji gol (Doberlet): čim pridobi na borbenosti in prodornosti bo to porabno krilo tudi za težje naloge. Vis-a-vis Doberlet je igral rezervirano, toda kadar je položaj zahteval, je bil na mestu in v splošnem je zadovoljil. Košak je pokazal nekoliko idealnih pred-ložk in lepih strelov, preveč delaven pa ni bil. Omanu se pozna, da radi nameščen ja izven Ljubljane ni v treningu: prvi polčas je igral dobro in koristno, v drugem je omagal. Neli, ki je v drugem polčasu vskočil ža Žitnika, je silno prodoren ig-ralec, ki bi. zadostno treniran, gotovo ojačil belo-zeleni napad.
Igra je bila fair, v mejah prijateljskega srečanja. Ilirija si je v ostrem nasko-
ku že v 1. min. (Košak) in v 5. min. (Doberlet) zagotovila vodstvo z 2:0. Znaten del prvega polčasa je bila nato inicijativa v rokah Slavije. toda akcije Ilirije, čeprav manj pogoste, so bile nevarnejše kot napadi Slavije. V drugem polčasu je bila igra v splošnem odprta. Dočim so se napadi Slavije vedno razbili na solidni obrambi Ilirije ali končali v outu, je Ilirija v 12. min. (Černe-Doberlet), v 19. min. (Košak!) in 23. min. (Doberlet sijajno plasira z glavo), postavila na 5:0. V 29. min je Berglez za nekaj minut zapustil igrišče radi blesure; v njegovi odsotnosti pustita Varčič in Belak Lech-nerja do strela, iz katerega nastane končni rezultat 5:1.
Sodnik g. Jordan, ki se je priselil iz zagrebške sodn. sekcije, je v splošnem zadovoljil. Na škodo gostov je spregledal dva težka of sida, ki pa nista povzročila škode.
❖
Srečanje Primorja s Slavijo je po lepoti zelo zaostajalo za prvo igro. Primorje je skušalo paralizirati tehnično superiornost gostov z robustno igro, ki je pri nekaterih igralcih skoro prešla v I grobost in brezobzirnost. Kakor vedno, je prednjačil tu Hasl, za njim Slamič in Uršič. Tako brezobzirno, nevarno igro, ki je postala v Primorju pod zaščito dič-nega LNP običajna, je treba obsojati. Slučaj Starec bi moral biti Primorju glasen memento! Tudi disciplina »akademikov« ni na višku; ugovarjanje sodniku in namerno »revanžiranje« nasprotnemu igraču sta dve skrajno nesimpatični lastnosti te enajstorice. Pobalinsko je ometavanje žoge s kamni pri enajstmetrovki.
Slavija je bila proti Primorju vso igro v veliki premoči, ki se zdaleka ne sklada z rezultatom. Glavna zasluga za to gre Jančigaju, ki je zopet bravurozno branil črno-bela vrata. Odlično ga je podpiral pri tem desni branilec Svetic, dočim se je njegov levi partner Masi odlikoval zgolj po direktnih surovostih in nedisciplini. V halfih je bil Zemljak dober, Jug II je ustrezal, Slamič pa je totalno odpovedal; v drugem polčasu ga je dobro zamenjal Sočan. Napad je samo v drugem polčasu včasih prišel do strnjenih akcij.
Slavija iz vseh svojih neštetih napadov za čudo ni dosegla efekta. Celo dve enajstmetrovki je zastreljala; stre-
Žal nam za smotreno izvajanje športnih programov primanjkuje dostojnih prostorov, stadionov itd. — Ne mislim pri tem, da je takoj potreba graditi stadione in sportske palače, enakovredne onim v zapadni Evropi in Ameriki, potrebna pa so nam zdrava igrišča, hitro dostopna, z najpotrebnejšim konfortom in estetskim zunanjim licem. Športne organizacije in društva se trudijo dovolj in doprinašajo velike žrtve, tudi mate-rijelnega značaja; potreba je, da se jih podpre, seže pod ramena in ne pusti omagati na idealno začrtani poti proti cilju, radi finančnih neprilik.
Voditelji športnega gibanja v Drav-
ski banovini in športniki sploh bomo zadovoljni in ponosni, če bomo s svojim delom doprinesli k razvoju tujskega prometa ono, in še več, česar se od nas zahteva. Veseli bomo, če se tudi z našo pomočjo razvije tujski promet do še višje stopnje, da postane važna panoga našega narodnega gospodarstva. Razviti tujski promet lahko da zaslužka tisočem pridnih rok, omili brezposelnost in vladajočo krizoj Naša dolžnost je, da v tem pravcu s skromnimi močmi tudi kot športni idealisti sogradimo na trdnih oporah močne, srečne Jugoslavije, .katere predpogoj je ekonomsko zadovoljstvo in blagostanje naroda.
j^edelio 31. t. m. ob 17"45 uri — Igrišče SK Ilirije — Državno prvenstvo
IBBSS GRADJANSKI SK (Zagreb) : ILIRIJA RSSTE
Predtekma: GRADJANSKI rez. : ILIRIJA rez. ob 16. url
lec istih je bil morda iritiran po kamenjanju žoge, kar je sodnik prezrl. — Zato pa je Primorje v 42. min. prvega polčasa pretvorilo prost strel v 1:0 (Jug II-Erman) in v 15. min. drugega polčasa enega redkih prodorov» Slaparja celo v 2:0 (Erman). V 20. min. končno postavi Mesaroš, d. zveza Slävije, na 2:1 in isti igralec doseže v zadnji minuti več kot zasluženo- izravnavo.
Sodnik g. Cimperman se je zopet enkrat uveril, da je silno nehvaležna naloga voditi tekme Primorja.
❖
Predtekmi: Prvi dan je Svoboda zmagala nad komb. rezervo Primorja s 5:2. Menda je bila vročina vzrok, da je bila igra nezanimiva. Svoboda je kot boljše moštvo zmago zaslužila. Sodil je g. Dolinar.
Rezerva Ilirije, ojačena z reprezenta-tivcem Jakšičem v golu, je drugi dan odpravila kombiniranega Hermesa s 6:0 po izvrstni, tehnično kakor taktično nadmoćni igri, v kateri so imeli glavno besedo centerhalf Černač ter napad v sestavi Rihtar-Domicelj-Grtintal-Lah-Ice. Sodil je g. Vidic.
ŠE NEKAJ DOMAČIH REZULTATOV.
V	II. razredu v Ljubljani se 24. t. m. ni odigrala najavljena tekma Jadran: Natakar, ker natakarjev ni bilo na igrišče. Jadran dobi torej par forfait s 3:0 ter se plasira s tem definitivno na prvo mesto v tabeli. V nedeljo 31. t. m. je na vrsti tekma Slovan:Reka.
V	Celju je igral SK Celje z mariborsko Svobodo; izid 4:3. Igra gostov je bila zelo slaba in tekma zato nezanimiva. SK Celje naj bi izbiral nasprotnike med boljšimi klubi.
Na Jesenicah je gostoval SK Hrastnik. Zmagal je nad domačim Bratstvom po lepi igri s 4:1. Tudi Bratstvo je igralo dobro. Ljublj. Svoboda je v ponede-Ije zmagala nad jeseniškim SK Borcem z 8:0.
V	Tržiču na proslavi desetletnice SK Tržiča je v nedeljo kombinirana rezerva Ilirije dosegla proti jubilantu, ki je razvil zelo odporno igro. 4:2.
JUGOSLAVIJA-MADJARSKA 3:2 (1:1).
Pretekli četrtek je zaznamoval naš nogometni šport velikanski uspeh, ki je odjeknil po vsem kontinentu. Naša, reprezentančna enajsterica je zasluženo premagala reprezentančno profesijonal-no enajsterico Madjarske s 3:2. Uspeh je prišel povsem - nepričakovano, kajti Madjari so poslali svoj najmočnejši team.
Preko 12.000 gledalcev je navdušeno vzklikalo našim igračem. Veselje Beograda in športne javnosti cele države je bilo nepopisno.
Tekmo, ki se je vršila v Beogradu, je sodil Dunajčan g. Göbel. Moštvi sta nastopili v postavah:
Jugoslavija: Spasič (JugosU—Ivkovič (Soko). Mikačič (Hajduk) Arsenije-vić (BSK), Premrl (Cone.), Djokič (Jugoslavija)—Tirnanič. Marjanovič (BSK). Hitrec (Hašk). Lemešič (Hajduk), Zeče-vič (Jugoslavija).
Madjarska: Galina—Török, Mandl— Borsany, Lutz, Korany— I änzer, Auer, Sarosy. Turay, Kohut.
Naši so imeli inicijativo tekom vse . igre v rokah in so zmago povsem zaslužili. V izdržljivosti so Jugoslovani prekašali goste kljub peklenskemu tempu. Najboljši del Jugoslavije je bil napad. posebno Hitrec. V krilski vrsti sta izredno ugajala Premrl in Djokič. Mikačič je znatno prekašal .Ivkoviča.
Tudi gosti so, imeli najboljšo formacijo v napadu.
Gole so zabili po redu Marjanovič. Auer. Hitrec (11 m) in Lemešič.
Razno
2U LETNICA BSK.
V neSijtf 31, t.\m, in. 1. junija proslavi Beogradski SponTKlub dvajsetletnico svojega' obstojsR||elovanje BSK je bilo izredno intenzivno' in plodovito. Sposobni voditelj so ga dvignili med najboljše, najbolj znane in najbolj zaslužne klube v državi. Na sijajnih uspehih, ki jih doseza beograjski nogomet in naša reprezentativna nogometna moštva v poslednjih letih doma in v inostranstvu, ima bistven delež BSK. Tudi v reorganizacijo nogometnega saveza je odločilno posegel ravno BSK po svojih članih, utrjenih športnih bor-
cev dr. Sv. Živkoviču, inž. B. Simonoviču, dr. Hadžiju, dr. Andrejeviču itd., ki so v mnogih ozirih dvignili JNS in ga finančno popolnoma sanirali.
Program jubilejnih športnih prireditev odgovarja sijajni preteklosti kluba in njegovi odlični sedanji poziciji: v gosteh ima madjarskega prvaka Ujpest, lanskega francoskega prvaka EC Cette in FK Eintracht iz Leipziga, dalje za juniorski turnir juniorje Vienne z Dunaja, končno nekatere nogometne in kazenske klube iz province. O poteku proslave bomo seveda še poročali.
Mnogoštevilnim čeistitkam in izrazom: priznanja, prihajajo te dni BSK-u, pridružujemo . tudi svoje iskrene čestitke!
JNS hoče strožje nadzirati tekme svojih klubov in podsavezov v inozemstvu. Zahteva odslej 15 dni pred terminom prijavo vsake tekme v inozemstvu in približno sestavo moštva. Slabim klubom in nekompletnim moštvom ne bodo več dovoljene tekme v inozemstvu.
Jugoslavija:Španija. Po »Sportisti« posnemamo, da je delegat JNS-a na berlinskem kongresu FIFA dr. Andreje-vič sklenil za prvo nedeljo v aprilu 1932 meddržavno tekmo s Španijo. Igralo se bo v Jugoslaviji, najbrž v Zagrebu.
Zagreb:Miinchen medmestna tekma se odigra to nedeljo v Zagrebu.
Strelci v drž. prvenstvu. Največ go-gov v dosedanjem prvenstvu beleži Marjanovič (BSK) in sicer 7. V zagrebški ligi so dosegli po dva gola Uršič (Primorje), Velimirovič (Gradjanski), Hitrec in Leinert (Hašk), dočim so med igralci, ki so dali po 1 gol, Doberlet in Košak (Ilir). Erman, Zemljak, Slamič in Slapar (Prim).
BSK:Soko 3:1. Preteklo nedeljo je BSK sigurno porazil Sokola in prevzel vodstvo v drugi ligi.
Za Binkošti smo imeli širom Jugoslavije precejšnje število tekem: v -Zagrebu je Wiener Sportklub premagal Haška s 4:2 a je podlegel Gradjanske-mu s 1:2.
V Sarajevu je gostoval GAK. Proti Slaviji je 2:1, izgubil pa proti Šišku jz 0:6.
V	Splitu je Hajduk dvakrat premagal budimpeštanskega Nemzetija s 3:1 in 1:0.
V	Novem Sada je gostovala madjarska Pecs-ßaranya in obakrat zmagala, nad NAK s 3:1, nad Juda Makabi s 4:0.
Škotska reprezentanca m na kontinentalni turneji žela triumfov. Avstrija jo je katastrofalno odpravila s 6:0, Italija s 3:0, dočim so Škoti težko premagali Švico s 3:2.
Bolgarija:Kalija B 2:2. Tekma se je vršila v Sofiji. Rezultat je jako laskav za Bolgare.
Nov triumf je zaznamovala Avstrija, ki je v nedeljo katastrofalno porazila Nemčijo v Berlinu s 6:0.
Dve zmagi Dunaja. Za praznike je igrala druga garnitura Dunaja v Kölnu in Duisburgu proti tamošnjima mestnima reprezentancama. Dunaj je zmagal s 6:1, oz. 6:2.
SK Ra,Pid rez:SK Mura 9:4. Rezerva SK Rapida je gostovala v nedeljo v Murski Soboti in je dosegla zgornji rezultat.
SK Viktorija (Zagreb) v Mariboru.
V nedeljo gostuje v Mariboru prvak Zagreba SK Viktorija. Igrala bo- proti SK Železničarju.
ASK Primorje:SK Rapid. Dne 7. junija gostuje v Mariboru moštvo »Primorja« iz Ljubljane proti SK Rapidu.
Železničarski turnir. 13. in 14. junija se bo vršil v Maribofu velik turnir jugoslovanskih železničarskih klubov.
Predstavnika slovenskega nogometa
v Bigaln
Nogometno moštvo SK Ilirije.
Od leve na desno: Pfeifer, Bergles, Belak, Unterreiter, Černe, Varšek, trener Baar, Doberlet, Oman, Dekleva. Košak, Strehovec, Žitnik, Malič (kleči).
Nogometno moštvo ASK Primorje.
Od leve na desno stoje: Hassl, Pišek I, Svetle, Slamič, Erman, Uršič, Jančigaj; čepe: Jug I, Slapar. Korce, Jež, Zemljak.
Rapid (Maribor) v Salzburgu. V nedeljo je igral mariborski Rapid v Salzburgu proti Salzburger A. C. 3:3.
VAŽNI SKLEPI NA KONGRESU FIFE.
Kongres mednarodne nogometne federacije v Berlinu, kateremu je prisostvovala po dr. Andrejeviču tudi Jugoslavija, je prinesel važne sklepe.
Sklenilo se je, da more igrač, ki je v eni državi igral v državni reprezentanci, igrati za drugo državo še-le po 3 letih.
Izbran je bil poseben odbor, ki naj organizira tekmovanje za svetovno prvenstvo.
Sprejete so bile naslednje spremembe nogometnih pravil: •
1.	Vratar sme nositi žogo 4 korake (do sedaj samo 2).
2.	Ako meče sodnik žogo in se je kak igrač dotakne predno je padla na zemljo, se met ponovi (do sedaj se je dotik kaznoval s prostim strelom).
3.	Napačno metanje outa se ne kaznuje več s prostim strelom, temveč out meče nasprotna stran.
Nova pravila stopijo v veljavo, čim jih razglase poedini savezi v svojih državah.
Pesju© Iz 8«SaHfe©ra
ŠPORTNE BINKOŠTI V MARIBORU.
Prazniki v Mariboru so minuli v znamenju športa. Občinstvo je imelo priliko prisostvovati lepim nogometnim tekmam, otvorila se je tudi plavalna sezona in .vršil se je pomemben teniški turnir za prvenstvo Dravske banovine. Vreme je bilo izredno sklono prirediteljem, žal je tudi radi tega večina športnega občinstva pohitela iz mestnih zidov ter obisk prireditev ni bil baš najboljši. Vendar so gledalci pri vseh prireditvah prišli na svoj račun.
Nogomet:
MOLNP v Mariboru je organiziral mladinski turnir, na katerem je sodelovala tudi najboljša mladina Gradca Kästner & Oehler, ki je prinesla s seboj krasen pokal za zmagovalca. Žreb je določil sledeče protivnike:
v nedeljo Rapid:Železničar 3:5 (2'.3'-Zmagalo je odločnejše moštvo belo-rno-drih zasluženo. Prava propaganda za nogomet je bila druga tekma Kastrier & Oehler: ISSK Maribor 0:4 (0:1). Obe moštvi sta predvedli visoko štoječ sport, brzina., elan, fairnesa so poleg taktične in tehnične izvežbanosti bile odlika juniorjev. Igra je bila prvi polčas . popolnoma odprta, v drugem pa je Maribor prevladoval in dosegel zaslužen rezultat.
V ponedeljek sta si stali nasproti moštvi premagancev prvega dne: Kästner & OehIer:Rapid 4:0 (2:0). Tu so Gradčani sigurno zmagali nad neodločnimi Rapidovci. — Finale sta odigrala ISSK Maribor:ŽeIezničar 5:2 (3:1). Igra kvalitativno ni dosegla one prvega dne. Bilo je precej razbijanja po nogah, kar je imelo za posledico izključitev štirih igralcev. Belo, črni so zmago zaslužili. —
Po končani tekmi je predsedstvo MO izročilo zmagovalcu pokal Kastner & Oehler s primernim nagovorom.
Mladini Gradčanov je bil v spomin na prvo mednarodno juniorsko tekmovanje v Mariboru izročen od prirediteljev lep kipec. Številni gledalci, v glavnem mladina, je z zanimanjem sledila borbam in navdušeno pozdravila zmagovalca.
ISSK Maribor je imel v gosteh simpatično moštvo SK Orient s Sušaka-Oba dneva SO' tekme končale neodločno, v nedeljo 1:1 (0:0), v ponedeljek Pa 4:4 (1:4). Rezultati so reelni, domačin* so morali sicer oba dneva postaviti dva rezervna igralca, vendar tudi ostal0 moštvo ni bilo tako borbeno kot v Pr' venstvenem tekmovanju. Gostje so za pustili ugoden utis. Fizično lepo razvu in izredno hitri, goje izraziti kick rush sistem. Glavna opora moštvu * neumorni centerhalf, pa tudi obrarnD je svoje delo dobro opravila. Napad hiter, manjka pa odločnosti pred lom: levo krilo je najboljše. Pri I°e črnih je bil oba dneva junak bran1 . Bertoncelj Stanko, ki je bil obenem najboljši mož na polju. Vsi drugi igrali pod svojo formo. Le drugi dan, ^ stanju 4:1 za goste se je moštvo, bo no po svojih kibicih s tribune trg*11 j-v efektnem' stilu zabilo 3 gole ter
nači'lo. Oba sodnika, g. Vesnaver in g. dr. Planinšek sta svojo nalogo opravila brezhibno'. Sušačani so tudi posetili kopališče na Mariborskem otoku, ki ga niso mogli prehvaliti. Obisk tekem je bil radi prelepega vremena slab.
Pismo iz Osjeka
(Od našega rednega dopisnika.)
INTERNACIONALNE UTAKMICE U OSIJEKU.
Osijek, 26. maja 1931. Na oba dana katol. Duhova gostovao je u Osijeku Grazer Sport Klub. Prvog je dana igrao protiv Gradjanskog, a drugog proti Hajduka. Oba je dana pobijedio, a vratio se u Graz sa golrazlikoni 9:1 u svoju korist, što ne baca baš najpovoljnije svjetlo na osječki sport.
Grazer Sport Klub:Gradjanski 5:0 (2:0).
Grazeri su prvoga dana igrali prosječan nogomet, samo su pokazali mnogo taktike i rutine. Oni su igrali vrlo efikasno, dočim su pokazali dosta malo smisla za kombinatornu igru.
Gradjanski je igrao dosta slabo, da već ne kažemo jadno. Ali po- starom običaju i sada se veli: kriv je ONP, sudac, publika itd., samo se neće prstom uprijeti na glavnog krivca, a to je -
Gradjanski, koji nije dorasao Grazerima.
On nije Grazerima dorasao zato, jer si je dao nametnuti igru dugih pasova. Gosti su dugim poluvisokim prenašanjem lopte brzo osvajali teren i došavši pred gol snažno su odapeli i oštre lopte brzo su našle put u cilj.
Toj taktičkoj nadmoći i drugim dobrim osobinama, a svojoj nedoraslosti u tom pogledu može Gradjanski zahvaliti svoj poraz, a svi drugi zgovori su »lomatanje« prazne slame. Još jedan razlog navadja se ovom velikom neuspjehu Gradjanskoga. Taj bi imao biti: omalovažavanje protivnika. Čudno! Kao da momčad Gradjanskoga nije već u prvim minutama igre mogla vidjeti, da su Grazeri ne samo ravnopravan, već i u mnogim bolji protivnik. Ali to Gradjanski nije mogao primjetiti i prema tome udesiti svoju igru, znak je, da vrlo teško prepoznaje kvalitetu protivnika. I d°k se tako traže sve moguće i nemoguće isprike, Grazeri su od početka do konca igrali jednako snažnim tempom i uspjeli da svojom velikom prednošću:
odličnim snalaženjem pred golom i snažnim pucanjem
Poluče ne samo lijepu, nego i posve zasluženu pobjedu, koja je uz šance u II. Poluvr. mogla biti još i veća.
Sudija g. Petraello bio je objektivan.
Publike oko 1200.
Grazer Sport Khib:Hajduk 4:1 (2:1).
Grazeri su na ovoj utakmici igrali mnogo bolje nego li dan ranije. Oni su ovdje pokazali sve odlike austrijskog nogometa.
Hajduk se odlično branio, a da je imao više sreće pred protivničkim golom, rezultat bi bio još časniji.
Sudac g. Schmidt nije zadovoljio. On je već u početku trebao spriječiti grubu i po život opasnu igru nekih Hajdukovih igrača, što je za osudu.
Publike je bilo oko 2500, dakle mnogo više nego li dan ranije.
Lahka atletika
K BINKOŠTNI ŠTAFETI.
Na Binkoštni pondeljek se je vršila v Ljubljani že šestič štafetna tekma za Prehodno darilo »Jutra«. Nastopili sta le dve moštvi in sicer zopet samo Primorje in Ilirija, vsak z osmimi tekači, jb so si razdelili 2220 m dolgo progo.
°tek tekme je bil žal moten tako, da M dosegla svojega namena.
Za Ilirijo so startali: Zupančič Neli, ^rel, Outrata, Šifrer, Otahal, Habič, ”Iarchiotti, Stepišnik. — Za Primorje: tUS’~ Petkovšek, Perovič Ivo, Žorga, tručl, Puti n ja, Kovačič, Korče.
Kmalu po enajsti uri sta otvorila pafeto Neli Zupančič in Jug. Neli je do-'1 že na prvih 100 m znaten naskok 'rije,^ ki ga je moštvo držalo vse do esrečnega slučaja, ko je pri predaji na tau nikovem trgu bahala (Ilirija) spod-.Ml primorjanski tekač Tručelj, ki je [/'[Jtel od zadaj. S tem je Ilirija svoj ^ skok izgubila in voditi je začelo Pri-
0rie. Na zadnjj progi se prj:p,eü pl0nov_
nesreča: Korče vodi, za njim pa
1 /portniki!
>
M
Med prostim časom berite knjige
ODRE PTICEc
sprinta Stepišnik; pod noge mu pride pes in Stepišnik pade težko po cesti tako, da so ga morali spraviti v bližnjo hišo. Med tem je tekel skozi cilj tekač Primorja Korče, ki je zaključil štafeto svojega kluba s časom 4-58.9.
Vsi so smatrali, da bo štafeta radi slučaja med Otahalotn in Tručljem razveljavljena, vendar so bile izpovedi pomožnih sodnikov na progi in prizadetih tekačev sporne in sodniški zbor je tekmo verificiral.
Stanje štafete je sedaj po šesti tekmi izenačeno: Primorje in Ilirija beležita po tri zmage. Vse pa kaže, da je bila to zadnja tekma po starem načinu, zakaj
sistem tekmovanja
je ponesrečen in zahteva temeljite reforme. Že poročevalci v ljubljanskih dnevnikih so izrazili mnenje, da termin ni ugoden. Veliki prazniki vsaj pri Slovencih niso primerni za štafetne tekme; ne le zato, ker so ljubljanske ulice polne občinstva, temveč tudi radi sodnikov in atletov, ki žele izrabiti proste dneve za alpinistiko in podobno.
Napaka sistema je zlasti v tem, da so proge za ulico prekratke. To nam potrjujejo ponovne nesreče. Zato je le pozdraviti misel, da bi se prenesla »Ju-trova« štafeta na lahkoatletsko tekali-šče. Izpeljiva bi bila najlažje med odmorom kake velike nogometne tekme in bi pa ta način svoj propagandni namen boljše dosegla.
»Jutrova« Binkoštna štafeta je vse prej kot propagandna, ker tekmujeta le dva kluba. »Jutro« samo bi moralo skrbeti, da se tekmovanje vrši regularno, ker obstoja sicer nevarnost, da se ta ali oni prihodnjič sploh ne bo udeležil teka. Povsem nerazumljivo je bilo postopanje predstavnika »Jutra«, da je dal svoj glas pri verifikaciji rezultata, ko so se vendar godile tako očividne nepravilnosti, ki so sicer splošno znane, vendar jih bomo še enkrat našteli.
Jury se sploh ni prepričal, da-li so vsi tekmovalci na svojih mestih in je starter že odpustil prva tekača, ko je odhajal tekač Ilirije Habič na svoje mesto. Niti toliko časa,ni imel, da bi se slekel in je moral teči oblečen, kar je pomenilo velik handicapi.
Tekača Ilirije — Otahala je pri Vodnikovem spomeniku spodtaknil tekač
Primorja in je llirijan padel ter se tako občutno poškodoval, da je moral pozneje iskati zdravniško pomoč. Ni čuda, da ni mogel teči kot običajno.
Zadnjega tekača Ilirije — Stepišnika je podrl pes tako, da sploh ni mogel pasirati cilja.
Vse te nepravilnosti so se vršile pred očmi gledalcev, vendar je kljub vsemu temu predlagal predstavnik »Jutra«, g. Struna, da se gre preko tega.
Neumestno je pisanje »Jutra« o ne-prijateljskem duhu- obeh najmočnejših ljubljanskih klubov. Pri takem načinu in izvajanju sporta, pri katerem ni podana prav nikaka garancija za regularno tekmovanje, mora vsakemu vzkipeti kri. »Jutrova« štafeta je predvsem propagandna — če je tako' tekmovanje kot letošnje propagandno pač ne vemo — zatorej konec taki propagandi. Pisec poročila v »Jutro« to sam uvideva, vendar tega ne pove odkrito, pravi le, da »krivda ni današnja, temveč precej tradicijo-nalna in očividno — neiztrebljiva«. Ako je torej pisec sam uvidel, da je »neiztrebljiva«, zakaj potem tirati stvar naprej in apelirati na klube k udeležbi? »Jutro« je imelo vsekakor najboljši namen propagirati lahko atletiko, ko je razpisalo štafetni tek — sedaj bo pa moralo uvideti, da bo treba temeljite reme-dure —■ ali pa se štafeta ne sme več imenovati propagandna!
PROPAGANDNI ŽENSKI LAHKOATLETSKI MITING SK ILIRIJE.
SK Ilirija je priredila v soboto 23. t. m. na svojem igrišču propagandni ženski lahkoatletski miting, ki je veljal s privoljenjem saveza za Tratnikovo
(Ilirija) tudi kot izbirni miting za Firen-co, kamor je odpotovala naša državna ženska lahkoatletska reprezentanca, da se udeleži velikih internacionalnih ženskih lahkoatletskih tekem. V propagandnem oziru je miting slabo uspel. Pičlo število atletinj in slabi rezultati razen onih, katere je dosegla Tratnikova so napravili prireditev docela nezanimivo in dolgočasno. Na startu so se pojavile samo atletinje Ilirije, po doseženih rezultatih sodeč, z izjemo Tratnikove, menda samo druga garnitura.
V posameznih disciplinah so bili doseženi sledeči rezultati:
Skok v višino z zaletom: 1. Tratnikova 1.40 m, 2. Hafner 1.20, 3. Janežič.
Skok v daljavo z zaletom: 1. Tratnikova 480.5 cm; od ostalih ni nobena dosegla 4 m.
Disk 1 kg: 1. Tratnikova 29.70 in pol metra (izvrstni rezultat je bil dosežen z metom z mesta).
60 m : 1. Janežič 9 sek., 2. Hafner, 3. Papež I.
100 m: 1. Janežič 14.6, 2. Papež N. 3. Hafner.
Od nastopivših atletinj je vzbudila posebno pozornost Janežičeva, ki kaže izreden sprinterski talent. Z marljivim treningom utegne postati v kratkem naša najboljša tekačica. V splošnem se je opazilo', da so vse tekmovalke še brez treninga.
Naša damska reprezentanca je že
odpotovala na lahkoatletski meeting v Firenco. Ekipo sestavljajo Tratnikova (Ilirija) in Zagrebčanke Batelkova, Šo-jatova, Stefaninijeva ter iz Pančeva Kaj-novićeva.
Drago Ulaga:
Tek na kratke proge
Kdo naj ga trenira? Vsakdo: nogometaš ali atlet katerekoli vrste, smučar, skakač in boksar, edina izjema so plavači, njim to škoduje.
Med vsemi panogami atletike je tek na 100 m najpopularnejši; vsak športnik, vsak telovadec in vsak dijak se je že preizkušal na te progi in vendar so tako redki oni, ki so že tekli pod 12 sekund. Za dober čas sta potrebni dve stvari: 1. naravna sposobnost, t. j. srednje velika in srednje močna postava, ki razpolaga s hitrim živčevjem in s hitrimi mišicami, 2. dolgoleten trening, ki je prepleten z igrami, z gimnastiko, s skoki, s startanjem in teki na kratke in srednje proge.
Žal, da nimamo Slovenci ljudskih iger, kakor jih imajo drugi narodi. Nemci brez dvoma ne bi imeli cele čete sprinterjev, ki tečejo pod 11 sekund,
P
O
z
o
r
NAJVEČJA IZBIRA BLAGA ZA SPORT IN TURI5TIKO PRI
A. & E. SKABERNČ, LJUBLJANA
S
P
0
P
t
n
1
k
»
1
¥
ako bi ne imeli tekalnih iger kakor je n. pr. Schlagball-, Völkerball- ali Schlenderballspiel. Take igre so izboren trening ža mladino, ki se pozneje posveti sprintu. V zadnjem času so se pri nas udomačile nekatere igre kakor rokomet ali odbojka in te je treba gojiti pri juniorskih treningih.
Vsakdo, kdor hoče postati dober sprinter, mora veliko teči. S časom si mora privzgojiti dober lahek stil in vztrajnost, da mu ni naporno teči na 800 do 1000 m. Pri treningu na prav kratke proge se mora zlasti truditi, da je močno naprej nagnjen in da se samo odriva z nogo, ki je zadaj; napačno bi bilo podaljševati korak spredaj, to je »grabiti naprej«. Praksa je pokazala, da so v treningu prav uspešne sledeče vaje:
L Stoj pokonci, stopali vzporedni, roki dvigni v tekaško pozo; nagni se naprej in začni teči s pol metra dolgimi koraki, Teci tako 100 do 400 m, korak je ves čas le pol metra dolg, pazi na to, da je koleno noge, ki je zadaj, izpro-ženo.
2.	Teci kakor pri gorenji vaji; pri vsakem tretjem koraku energično iztegni nogo, ki je zadaj tako, da je ta ;orak dolg; tempo vedno hitrejši, ves
RESTAVRACIJA E S T A V R A C I J A
S
LON
LJUBLJANA
Shajališče vseh domačih in tujih športnikov!
Izborna kuhinja! Izbrana vina!
Cene zmerne!
čas ostani naprej nagnjen, da tvori noga, ki je zadaj, s trupom ravno linijo.
3.	Začni teči kakor pri prvi vaji; pri vsakem tretjem koraku energično dvigni koleno; pri tem pazi, da ohraniš ves čas sprintersko držanje trupa.
To so sprinterske vaje, ki služijo v prvi vrsti izboljšanju stila. Vaditi jih je treba pri vsakem treningu, zakaj noben tekač nima idealnega stila. Znano je o Engelhardu, da ima od nemških tekačev na srednje proge najboljši stil teka; in če ga boš videl na treningu, se boš prepričal, da vadi gorenje vaje vsaj pol ure. Zato mu tudi ni težko teči na 100 m v 11 sek.
Sprinter, kakor lahkoatlet ne sme vaditi gimnastične vaje kar vse po vrsti. Marsikatera Vaja n. pr. od sprostilnih ali razteznih bi mu lahko škodovala, so pa druge vaje, ki jih bi moral vsak dan gojiti. Omenim le najsmotrenejše:
1.	poskakuj na mestu visoko v zrak;
2.	poskakuj visoko le na eni nogi;
3.	iz nizkega čepenja se odrini v visok poskok, doskoči zopet v nizko če-penje in vajo ponavljaj;
4.	skoči kvišku in med letom po zraku izvedi skrčko (prednos, škarje itd.);
5.	energično dviguj koleno do prsnega koša; to delaj čim hitreje, z vsako nogo Po 20krat;
6.	na tleh začrtaj s kredo kvadrat s stranico 30 cm; stopi v ta prostorček in vadi sprint na mestu; to delaj čim hitreje in pazi, da je kljub hitrosti delo z rokami, t. j. mahanje, ki spremlja gibanje z nogami, mehko in sproščeno;
7.	ob vsaki priliki teci po stopnicah gor, nobene stopnice ne smeš preskočiti.
Slednji dve vaji priporoča tudi Abrahams, angleški prvak in olimpijski zmagovalec na 100 m 1. 1924. Tako gimnastično delo ni dolgočasno, kajti ves čas se moraš študirati in popravljati: enkrat pazi na vzporednost stopal, drugič na izrabljanje vseh sklepov v nogi, na držanje trupa in glave in podobno.
To je predtrening, ki šele ustvari bazo in pogoje za sprintanje. Tak predtrening mora trajati pri nekaterih le eno, pri drugih več let. Brez dvoma pa je, da vodi k uspehu, zakaj naši atleti so prav tako zmožni sprintati kakor Nemci ali Američani, saj so tudi ti le iz mesa in krvi. Pri treningih in pri mitingih se lahko prepričaš, da imamo zmožne sprinterje, katerim pa vsem manjka vaje: po startu odletijo večinoma s sijajno hitrostjo v pravilnem stilu, pri 50 m že tečejo pokonci, t. j. z napačno tehniko in nazadnje omagajo, popuste tudi na brzini. To je uspeh stare metode, ko so mislili da zadostuje, če tečeš za trening 5 ali 10 krat svojo progo. V naslednjem preidem k startu in bo pozneje govora še o tehniki, stilu in taktiki in končno o treningu za tekme.
Start.
Najprej se postavi za startno črto tako, da gledaš proti cilju. Stopala so vzporedna in peti nekoliko narazen; skozi osi stopal zariši na tla dve črti pravokotno na startno linijo. Na teh črtah izkoplji startni jamici in sicer prvo 15 do 25 cm za startno linijo. Prvo jamico narediš za ono nogo, ki je močnejša, s katero se pri skokih odrivaš. Nato stopiš v to jamico in poklekneš tako, da je koleno klečeče noge ob prednjem stopalu. Tako lahko določiš mesto za drugo jamico, ki jo izkoplješ tako, da je zadnja stran strma in trdna, ko si se prepričal, da sta jamici dovolj odporni in v pravilni razdalji, tedaj poklekni prav udobno in se opri z rokami ob tla tik za startno črto: palca sta obrnjena na noter, kazalca z ostalimi prsti na ven. To je bilo povelje »Na mesta!« Prvi korak po startu je dolg povprečno 80 do 85 cm. Zase mora vsakdo točno vedeti, kam bo stopil s prvim korakom, to mora s poizkusi določiti in izmeriti. Na tem mestu mora zarisati črto, ki je vzporedna startni. Ko pride povelje »Pozor!«, tedaj se nekoliko dvigne, nagne se naprej in gleda na črto, kjer bo napravil prvi korak. Teža trupa je deloma na rokah in deloma na sprednji nogi. križ je višji od tilnika. V tem trenotku mora biti tekač duševno zbran, miren in fizično sproščen in lahek. Le tako more v najkrajšem času reagirati na strel in razviti že v prvi sekundi čim večjo, naraščajočo hitrost. Pri startu je zlasti paziti na sprednjo nogo, da se ž njo čim bolj od-
»ALPINA« z™2“ LJUBLJANA,
Športne in turistovske potrebščine: za nogomet, lahko atletiko, turistiko: cepini, vrvi, dereze, nahrbtniki, taborenje: šotori, tricot-obleke, razna alumin. posoda, thermos-steklenice in drugo.
rineš (koleno iztegniti!) Nagnjen si močno naprej, z rokami pa začneš že pravilno delovati: če si dvignil levo nogo, si moral izvesti istočasno protigib z desnico. Ne vem zakaj naši atleti to pretiravajo tako, da sunejo z roko gor. Gibanje rok mora biti le normalno, pri prvem koraku pride dlan le do višine brade; vsako pretiravanje ovira!
(Težko si je pravilen start predstavljati le iz opisa. Za to je priporočljivo, da si atleti omislijo knjige s slikami, kjer morejo videti rekorderje v najrazličnejših fazah. Predvsem pa bi morala vsaka lahko atletska sekcija razpolagati z malo strokovno knjižnico!)
Med tekom.
Pod sprintom razumemo neprestano odrivanje naprej, zato tečemo le po prstih. Ker se torej odrivamo, zato moramo biti tudi ves čas nagnjeni naprej: od starta do cilja. To mora vsak tekač zavedno vaditi, če ne se bo kmalu vzravnal in ne bo mogel več izrabiti sile nog; to je napaka, ki jo opazimo pri 99% začetnikov. Pravilno držanje trupa dosežemo takrat, kadar gledamo 6 do 8 m pred se v tla — pri tem morata trup in glava tvoriti ravno črto.
Kako dolg bodi korak? S predolgimi, pa tudi s prekratkimi koraki izgubimo na hitrosti. Tukaj je težko postaviti normo, ker je le-ta odvisna od postave in od hitrosti tekača. Za 1.70 visokega tekača bi bil v splošnem primeren korak 2.20 m. Gotovo pa je, da je zanj 2.40 m preveč ali nasprotno, le 2 m premalo. Kadar si v treningu dosegel izredno dober čas, vzemi merilo, izmeri korake, njih dolžina je zate najbrže primerna. Dovršen tekač napravi v vsakem tekmovanju enako število korakov in njegova tehnika je popolna šele takrat, kadar je postal stroj, pri katerem so koraki prvega teka do centimetra enaki onim ponovnega teka.
Roki imata pri teku nalogo, da lovita ravnovesje da se trup ne nagiba v katerokoli stran, temveč da se pomika naprej kakor na vozu. Le to nalogo imata roki in zato ima Abrahams prav, ko kritizira pretirano mahanje nemških tekačev. Roki igrata podrejeno vlogo, zato tekač ne sme misliti na to, da jih dviguje visoko ali da ž njima »reže«. Pač pa mora pri treniranju paziti, da jih ne drži krčevito, da ne stiska pesti in da skrbita za statičnost trupa. Ali pest ali dlan? To' je vseeno: Williams drži zakrivljene prste, Abrahams tudi, Körnig, Houben, Lammers itd. drže dlani in prste skoraj iztegnjene in vsi tečejo 10.4 do 10.6.
Sprint obsega proge od 100 do 300 metrov. Med tem, ko je treba pri teku na 100 m z največjo hitrostjo začeti in to hitrost držati in (vsaj po* volji) stopnjevati do konca, si mora tekač na 200 ali 300 m že svojo moč razdeliti. Tehnika sama pa se približuje v prav malem obsegu teku na srednje proge: trup je pokončnejši, ker je brzina manjša. Na 200 m je treba teči še po prstih, med tem ko pride pri teku na 300 m za prsti tudi stopalo na tla. Tehnika se razlikuje torej le v malem, pač pa mora biti trening usmerjen na vzdrževanje hitrosti.
Trening.
Glavna stvar je splošna telesna iz-šolanost, o kateri je bilo govora uvodoma. Vsakemu sprinterju je priporočljivo, da pogosto sprinta tudi počasi: v sprinterski tehniki počasi teči. Tako se lažje kritizira in odvadi se krčevitosti, kateri skoraj vsak tekač zapade, ko hoče teči z največ jo brzino. Važen del treninga je dalje menjavanje hitrosti: tekač se poda na 400 metersko progo in teče 50 m počasi, nato 20 hitro, se izteče, teče zopet počasi ca 50 m, nato stopnjuje hitrost do skrajne možne meje itd. Pri vsakem1 treningu mora vaditi startanje z iztekom na 20 do 40 m. Dolžino proge je pogosto menjavati. To velja zlasti za začetek sezone, ko zamore teči na 50 ali 60 m. Ko je s časom prišel zopet v formo, mora teči enkrat na 80, drugič na 100, na 120 m in podobno1. Ako opazi, da mu manjka na hitrosti, tedaj se mora le-tej posebej posvetiti. V tem slučaju trenira pogosto le sprint na 40 do 50 m; ko je v tem hiter, podaljšuje polagoma progo:	prvi teden
trenira zlasti na 50 m, drugi teden na 60, šesti teden na 100 itd. V sprintu kakor sploh v sportu ni enotnega programa, temveč se ta vedno izpreminja. Tudi je težko reči, koliko je treba trenirati
Velik uspeh Ilirije, ki si pribori dve državni prvenstvi: Dečmanova v damskem singlu, brat in sestra Gerzinič v mixed doublu,
Dolgo časa je trajalo preden je savez razpisal državno prvenstvo. Namesto v februarju se je vršilo šele za Bin-koštne praznike, kar je za to športno panogo vse preje kot ugoden termin. Razen velike vročine so trpeli vsi tekmovalci in je bila kvaliteta posameznih iger na zelo nizki stopnji. Večina igračev, posebno oni iz Ljubljane, so igrali znatno izpod običajne forme. Savezovo poslovanje vsekakor ni bilo neoporečno in pričakujemo, da bo prihodnje prvenstvo razpisano in odigrano pravočasno v zimski dobi, ko je sezona table tenisa na višku.
Organizacija turnirja je bila skrajno pomanjkljiva, poznalo se je, da je vse breme ležalo na hrbtih samo nekolikih posameznikov.
Tehnična stran turnirja je kolikorto-liko zadovoljila. Zastopani so bili z izjemo Janeza Nemca vsi najboljši igrači in igračice Jugoslavije. Potek je pokazal, da prevladuje v moških disciplinah Somborsko Sportsko Udruženje, dočim je v damskih točkah dominirala ljubljanska Ilirija. Tekmovanju sta dali pečat dve veliki individualnosti: Somborčan Maksimovič in Ilirijanka Dečmanova. Oba sta znatno nadkriljevala sotekmo-
Anton Legat
Ljubljana, Miklošičeva 28
špecerija - delikatesa zajtrkovalnica
na en dan, če je trening trikrat tedensko. Ob normalnih razmerah (ako je tekač zdrav, močan, polnokrven, dobro hranjen) bi lahko rekli, da se mora tekom treninga večkrat spotiti in večkrat spočiti. N. pr.:
1.	lahek tek na 400 m za razgibanje in ogretje mišic;
2.	trije starti;
3.	5 do 10 minut gimnastike;
4.	en start in nato najostrejši sprint na 80 m;
5.	počitek;
6.	lahek tek na 300 m s spurtom na 100 m;
7.	po kratkem počitku počasen sprint na 100 mi;
8.	na 100 m dvigovanje kolen v teku v tričetrtinskem taktu (na vsak tretji korak energično dvigneš koleno);
9.	suvanje krogle ali delo z medi-cinbalom;
10.	izpreminjevanje hitrosti v teku na 400 m.
Fo bi bil le primer, ne pa norma treninga; enemu bi bil tak trening premalo', drugemu preveč. Vsakdo mora sebe študirati in izbirati izkušnje, posvetovati se s trenerjem in na ta način se lahko ustvari od časa do časa smotren program. V splošnem pa lahko rečem o slovenskih atletih, da trenirajo prenežno; premalo kapljic potu pada na naša teka-lišča, zato so suha in nočejo roditi.
Cenj. naročnike prosimo, da nam vsako izpremembo naslova takoj javijo.
Upj-ava lista.
valce v svojih točkah. Prvi je sijajen tehničar in taktičar, dočim je mlada Ilirijanka briljirala s svojimi drivi ter je njena igra povzročila splošno senzacijo. V Maksimoviču in Dečmanovi je prinesel turnir pač najvrednejša prvaka.
Zagrebčanom samim turnir ni prinesel lavorik. Dobili niso niti enega prvenstva, zadovoljiti so s~e morali z nižjimi mesti. Vsa prvenstva so odpotovala v Sombor oziroma Ljubljano in Mursko Soboto. Sombor je dobil tri, Ljubljana dve in Murska Sobota eno prvenstvo.
Prvenstvo moštev.
Nastopilo je 8 klubov, prvo kolo se je odigralo po cup sistemu, premaganci so izpadli, zmagovalci so nadaljevali borbo po sistemu na točke. Rezultati so bili: SombonPoštari 5:0, Željezničar: Cepin 5:0, Maraton:Uskok 5:2, Ilirija: Makabi 5:1.
Finale: Ilirija:Maraton 5:2, Sombor: Ilirija 5:1, Željezničar:Maraton 5:0, Že-Ijezničar: Ilirija 5:3, Sombor :Maraton 5:0, Sombor:Željezničar 5:1.
Končno stanje: 1. Sombor, 2. Željezničar, 3. Ilirija, 4. Maraton.
Gospodje single.
Nastopilo je 20 tekmovalcev. I. kolo: Koncz-Miiller 21:5,12,16, Heger-KIein 21:l6vl0,16, Nemec L. - Frntič 21:15, 12:21, 21:19, Maksimovič-Nagy 21:17, 15,12. II. kolo: Schwarz je premagal Talana, Griinfeld-Masnak w. o., Hexner je dobil proti Gradjanskemu, Weiler proti Korenčiču, Gerzinič L. proti Krea-čiču, Györgyfalvay proti Gerziniču S., Koncz proti Hegerju, Maksimovič proti Nemcu. III. kolo: Koncz-Scwarz 21:12,
15.15,	Hexner-Grünfeld 22:20, 21:10, 16, Weiler-Gerzinic L. 21:16,14,13, Ma-ksimoviö-Györgyfalvay 21:11,18,12. Semifinale: Koncz-Hexner 21 :.15,13, 10:21, 21:14, Maksimovič-Weiler 21:10,10,15. Finale: Maksimovič-Koncz 21:12,11,17, za 3. in 4. mesto: Hexner-Weiler 21:15,
17.15.
Končno stanje: 1. Maksimovič (Sombor), 2. Koncz (Željezničar), 3. Hexner (Sombor), 4. Weiler (Željez.).
Gospodje double.
Nastopilo je 9 parov. Oba para Ilirije sta izpadla že v I. kolu. Končno stanje: 1. Maksimovič-Hexner (Somb.), 2. Stel-ner-Gradjanski (Sombor), 3. Koncz-Györgyfalvay (Željez.).
Finale:	Maksimovid-Hexner: Steiner
-Gradjanski 13:21, 21:19, 17:21, 21:12,l2; Za 3. in 4. mesto: Koncz-Györgyfalvay-Weiler-Frntič 17:21, 21:14, 18, 19.
Franc Slamič, Ljubljana
Tvornica mesnih izdelkov in konzerv — Velemesarija Prodajalna: Gosposvetska cesta 6, Telefon štev. 2973
Naslov za brzojavke: Slamič Ljubljana
Za športnike so nadvse prikladne mesne konzerve
in pastele
(se uživa mrzlo)
jetrna pašteta	gosja paste a
šunkina pašteta	fazanova pašteta
srnina pašteta	sardelna pašteta
zajčja gasteta	jezik v aspiku
(se uživa goiko) goveji gulaž	klobasa z zeljem
telečji gulaž	šunka z zeljem
prašičji gulaž	rebrca z zeljem
segedinskigulaž rebrca z grahom hrenovke v dozi
Praška šunka
prašič, glava v aspiku
v dozi!
Dnevno sveže izdelave: praška šunka, ogrska in domača salama, kranjske klobase, hrenovke, safalade, fini narezki, roulade itd.
II Za trgovce, hotele, gostilničarje en groš cene I Razpošilja se tudi po pošti! | |
Državno prvenstvo za leto 1931 v table tenisu
“S"' XI. LJUBLJANSKI VELESEJEM
od 30. V 1931 do 8. VI. 1931	==__=
Mixed double.
Tekmovalo je 7 parov. Že v 1. kolu je naletel ilirijanski par Dečmanova-Nagy na najmočnejši zagrebški par Ma-linarjeva-Weiler ter zmagal s 25:23, 15:21, 21:12, 21:16. Kolm-Rosenfeld sta brez igre prišla v nadaljne kolo, ker nasprotnik ni nastopil. Brat in sestra Gerzinič:Kraus-Miiller 21:18,10,12. V II. kolu sta zmagala Cimpermanova-Nemec L. proti Dečmanova-Nagy s 21:16,18,15 radi slabe igre Nagya. Par Gerziničeva-Gerzinič je prišel radi nenastopa nasprotnika brez igre v finale. Finale: Gsrziničeva - Gerzinič : Cimpermanova-Nemec L. 21:19.7.18.
Končno stanje: 1. Gerziničeva-Ger-zinič L. (Ilirija), 2. Cimpermanova-Nemec L. (Mura), 3. Dečmanova-Nagy (Ilirija). 4. Kohn-Rosenfeld (Makabi).
Dame single.
Nastopilo je 6 tekmovalk. I. kolo: Dečmanova (Ilirija) :Malinar:eva (Že-Ijez.) 21:19,14,19, Gerziničeva (Ilirija): Kohnova (Makabi) 21:6,9,14. II. kolo: Dečmanova:Qmpermanova 22:20, 21: 19,17, Gerziničeva :Krausoya (Makabi) 21:8,3.8. Finale: Dečmanova:Gerziniče-va 21:16, 21:17, 10:21, 21:17.
Končno stanje: 1. Dečmanova (Ilirija). 2. Gerziničeva (Ilirija), 3. Cimper-manova (Mura), 4. Krausova (Makabi).
Dame double.
Tekmovali so samo trije pari, od katerih par Kohn-Kraus (Makabi) sploh ni nastopil. Par iz Murske Sobote je dvakrat premagal par Ilirije, ker je bila prva igra radi nepravilnega štetja sodnika anulirana. Cimperman - Kardos: Dečman-Gerzinič 25:23, 21:16, 10:21. 19:21, 22:20 ter 21:14, 7:21, 21:15, 18: 21, 21:14. Dvojica Mure je zmagala založeno, pri Iliriji je popolnoma odpo-\ edala Gerziničeva.
Končno stanje: 1. Cimperman-Kar-doš (Mura), 2. Dečmanova-Gerziničeva (Ilirija), 3. Kohn-Kraus (Makabi) w. o.
Terašs
BELI SPORT v BELI LJUBLJANI.
Dve vrsti belega sporta sta najbolj Priljubljeni: v snegu smučanje, na suhem tenis. Smučanje te vodi v krasote narave, tenis te vodi v družbo in v tem se oba sporta izpopolnjujeta. Vsak po svoje doprinese k oblikovanju naravnega in družabnega človeka, ki ga imenujemo športnik. Sedaj, ko ni več snega, bomo za nekaj mesecev pozabili na smučanje in prav je. če obrnemo naše oči na tenis.
Vsakdo je že' videl veselo družbo, ki je zatopljena v svojo igro, ko z loparjem udarja belo žogico od ene strani mreže na drugo stran. Zgodaj zjutraj, ko navadni zemljani še spijo, so igralci na prostoru in prožna zagorela telesa Pričajo, da goje zdrav sport. Neumorno skačejo naprej in nazaj, na desno in na Wo in z zbranimi silami živčevja sledijo elastični žogi. Tenis je trening in Wis je igra, oboje istočasno. Tenis ob jutranjem hladu je najboljši trening za
a. GOREČ ÄA
Ljubljana
y palači Ljublj. kred. banke ■n Gosposvetska cesta št. 14 Telefon 30-06
I
portnikom
priporočamo najboljša kolesa in vse potrebščine zanje —
Wanderer kolesa s pomožnim motorjem — Automobiino
blaso in pnev-^ matiko.
Najceneje!
one, ki morajo čez dan v službe in za one, ki morajo v šole.
Sedaj se nudi Ljubljani prilika, da se beli sport popularizira, zakaj tenis je za vse sloje enako lepa, zdrava in zabavna igra. Ilirija je > znatno povečala svoja igrišča tako, da razpolaga danes z osmimi prostori in to bo vsaj za enkrat zadostovalo številnim prijateljem belega športa. Za krasnim športnim kopališčem nam je postavil naš najstarejši klub še
povečano tenis igrišče, in s tem postaja Ljubljana tudi s športnega vidika moderno mesto.
Danes stoje igrišča pripravljena; veseli. športniki trenirajo in se zabavajo. Pozabljene bodo žrtve in žulji, ki jih je rodila ljubezen do slovenskega sporta, ostali pa bodo1 spomeniki onega zdravega športnega idealizma, ki se ne izživlja v besedah, temveč v dejanjih.
Tenis prostori SK Ilirije.
Pnrens&¥0 Dravske banovine
Teniški turnir, za prvenstvo Dravske banovine, ki ga je za Binkošti priredil marljivi ISSK Maribor na svojih novih, krasnih prostorih, je presegel vse pričakovanje. Bila je to prvovrstna prireditev, na kateri so sodelovali najboljši igralci iz cele Slovenije, ter odlični gostje iz Zagreba. Vsi udeleženci niso mogli prehvaliti lepote novih prostorov, konfortno urejene klubske hišice, kot tudi gostoljubnosti prirediteljev. Elita reprezentantov belega sporta se je sestala v boju za častne naslove.
Najlepši uspeh je dosegel izvrstni Hitzl, ki je po lepi zmagi nad zagrebško gardo osvojil zopet prvenstvo Dravske banovine. Mnogo odpora mu je nudil mladi Kukuljević (ATK Zagreb), ki je po zmagi nad Leyrerom zasedel drugo mesto. Tretje mesto si delita Ley-rer in Antolkovič.
Damsko prvenstvo si je priborila ga Schweikhard po ostrem boju z rutinirano domačinko go. dr. Ravnik. Na tretjem mbstu sta gdč. Hribar in Lirzer.
V	tekmovanju gospodov v dvoje sta si osvojila prvenstvo izvrstno vigrana Zagrebčana Kukuljević - Hagenauer z zmago nad Hitzel-Holzinger. Tretje mesto je pripadlo parom Bergant-Antolko-vič in Freudenreich-Brigič.
Zmago v mešanih dvojicah sta dosegla Schweikhard-Hitzel pred Babič-Antblkovič. Tretji so dr. Ravnik-Ber-gant in Schweikhard W.-Brigić.
V	konkurenci juniorjev je zmagal talentirani Ilirijan Šivic pred svojim klubskim kolegom Bankom. Tretje mesto si delita Pušenjak in Unger.
Razpisano darilo za najboljšega sod-
nika si je že tretjič osvojil gosp. Evgen Bergant.
Rezultat zadnjih kol:
Gospodje posamezno: Leyrer:Kfnet 6/0. 6 0, Kukuljević:Novak 6 1. 6/2, I1i-tzeLFreudenreich 6 0, 6/1, Antolkovič: Brigič 6 1, 4/6, 6/2, Kukuljević:Leyrer 6 4, 3 6, 6/3, Hitzel: Antolkovič 8 6, 4/6,
6	2; finale Hitzel:Kukuljevič 4 6, 6 4,
7	5. 6/3.
Double gospodov; Hitzel-Holzinger: Freudenreich-Brigič 6/3, 6/4, Kukuljevič-Hagenauer:Bergant-Antolkovič 6/2, 6/1; finale Kukuljevič-Hagenauer.Hitzel-Hol-zinger 6/0, 6/4, 2/0 ret.
Dame posamezno: Schweikhard:Lir-zer 3 6. 6 2. 6 0. dr. Ravnik:Hribar 6 1, 6 1: finale Schweikhard:dr. Ravnik 7 5. 6/2.
Mixed double: Hitzel-Schweikhard .I.:Brigić-Schweikhard W. 6 1 ret. An-tolković-Babić:Bergant - dr. Ravnik 6/0, 6 2. finale Hitzel-Schweikhard J.:Antol-kovič-Babič 6 3. 6 1.
Juniorji: Šivic:Unger 6 1. 6 3, Ban-ko:Pušenjak 6 2. 6 1: finale Šivic:Ban-ko 6 2, 6 0.
Turnir je pokazal visoko stopnjo tennisa v Mariboru. Bila je to tudi družabna prireditev prvega reda. ISSK Maribor si je s tem turnirjem svoj renome še povečal. Takih prireditev je le malo v Jugoslaviji. Vodstvo turnirja je bilo v preizkušenih rokah gg. Babiča, Gillija. prof. Seunika, dr. Ravnikove. Šepeca. ter je brezhibno poslovalo.
Ob zaključku je udeležence z lepim nagovorom pozdravil g. prof. Seunik, na kar je g. Babič kot vodja turnirja razglasil rezultate. V imenu Jug. tennis
saveza je pozdravil navzoče odbornik g. Šepec, ki je izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad uspelo prireditvijo.
Teniški eksodus Madjarov. Za Binkošti bi se moral vršiti v Zagrebu teniški dvomatch Jugoslavija:Madjarska. Prvi dan sta Jugoslovana Schäfer in Kukuljević zmagala in je Jugoslavija vodila s 2:0„ nakar Madjari niso hoteli nadaljevati dvomatcha kot meddržavno tekmo temveč kot medmestno tekmo Zagreb-Budimpešta. Naš savez naravno ni pristal na to — Madjari so pa kratko-malo odpotovali.
Davis cup. — V Kopenhagnu je Danska zmagala nad Poljsko s 4:1. Z enakim rezultatom so v Newyorku USA porazile Kanado.
Celje:Bled, turnir za teniško prvenstvo moštev, bi se moral odigrati o Binkoštih v Celju, a je SK Bled odpovedal nastop, ker brez letoviščarjev oči-vidno ne more sestaviti primernega moštva. Bled izpade iz nadaljnih tekem, SK Celje igra dalje.
Plavanje
Plavalno sezono je otvoril ISSK Maribor s propagandnim meetingom na Mariborskem otoku. Odziv s strani tekmovalcev je bil zadovoljiv. Posebno so bili pozdravljeni dijaki inženjerske čete. ki se po vzpodbudi svojega komandanta g. inž. pukovnika Putnikoviča marljivo udejstvujejo v vseh športnih panogah. Tudi v plavanju so dosegli lepe uspehe. Startalo se je v sledečih točkah: gospodje 50 m prosto, 50 m hrbtno, 100 m prsno, mešana štafeta 3X50 metrov, dame pa 50 m prosto, 50 m hrbtno in 50 m prsno. Odlikovali so se Jandl, Bertoncelj, Kožuh, Napolič (Sokol) in inž. dijaki Knol in Kacenarovič. Od dam so bile najboljše gdč. Paher, Gaberc, Vadnu in Leskovar. Lepe propagandne skoke so izvajali Gala, Bertoncelj in Mlekuš.
Obenem se je odigrala tudi prva waterpolo tekma v Mariboru. Protivnika sta bila Moštvo inž. djačke čete in kombinirani ISSK Maribor-Sokol. Zmagali so okretnejši inženerci s 3:1 (1:0). Vodstvo tekmovanja je bilo v rokah gg. Voglar, dr. Planinšek in Mlekuš ter je poslovalo zadovoljivo.
Plavačem se je poznalo pomanjkanje treninga, vendar je bilo opaziti veliko talentov, ki bodo z marljivim delom še mnogo dosegli. Številno občinstvo je z zanimanjem sledilo poteku tekmovanj.
Podsavezno prvenstvo LPP na Mariborskem otoku je zagotovljeno. Mariborska občina se je izjavila pripravljena dati kopališče na razpolago.
Kazni Debelak, Sancin, Marc (enoletna izključitev iz saveza in klubov) so v teku. Primorje je javilo JPS-u, da je navedene črtalo iz članstva. Navzlic vsemu navedeni še vedno niso oddali pod-saveznega arhiva, blagajniške knjige itd. LPP je radi tega. čeprav zelo nerad, zaprosil za intervencijo oblasti. Nepravilno in nerazumljivo je, da opravljajo diskvalificirani pod takimi okolnostmi še funkcije pri drugih savezili. Iako čitamo ime S. Sancin še vedno med odborniki JLAS-a in med bazenskimi sodniki in inž. Debelaka v odboru LNP. Na mestu bi bilo malo več občutljivosti pri teh forumih in več obzirnosti do športne javnosti. UpamiO1, da nam ne bo treba baviti se ponovno s površnostjo prizadetih športnih forumov!'
Članstvu plavalne sekcije SK Ilirije.
S prihodnjim tednom bo priznala uprava kopališča znižano vstopnino le onim članom, ki imajo urejene izkaznice in posebno potrdilo trenerja. Slednje se bo delilo vsak dan db sobote 30. t. m. ob 16.30 na kopališču- v sobi »Rešilne postaje«. V tem času se morajo zglasiti vsi oni. ki izkaznice že imajo, ostalim pa se bodo razdelile. — Treningi so vsak dan od 14. do 17. ure. Vsak član je dolžan, da se udeleži treh treningov tedensko; o tem se bo vodila točna kontrola.
Verificirajo se z 18. majem 1931 za:
Smučarski klub Ljubljana:	Pišljar
Stanko.
SPD Celje: Lah Ivan, Pečnik Helena, Višnar Slavko, Gerželj Trance.
SK Slavija, Sarajevo: Jokanovič Mišo. Zimmermann Oto.
Ski klub Sarajevo: Sončarenko Nikola, Kovačevič Krsta, Matič Miodrag.
Kosmos, Sarajevo: Babović Selim, Fukarek Pavao.
Römanija, Sarajevo: Špiler Ivan.
SK Ilirija, Ljubljana: Kuhar .lože, Mahkovec Lojze, Miklavčič Stane, Pö-schl Hugo, Zupan Vitomil, Pogačnik Miro.
JZSS-u javljene verifikacije za društva Zagrebškega zimsko - športnega podsaveza bodo objavljene prihodnjič in stopijo v veljavo 1. junija 1931, če bodo do tega dne predložene podpisane verifikacijske prijavnice. Oni, za katere ne bodo predložene podpisane prijavnice, bodo 1. junija črtani.
Črtajo se:
Mariborski smučarski klub:	Neu-
mapn Bogomir.
Smučarski klub Celje: Chiba Friderik, Tominec Avgust, Gerželj Franjo.
Prevedba:
Živkovič Jovan, do sedaj verificiran za Ski klub Sarajevo, se verificira za SK »Slavija« Sarajevo.
STANJE VERIFIKACIJ JZSS.
Z današnjimi objavami imajo posamezni klubi sledeče število verificiranih članov:
Gorenjski zimsko športni podsavez:
SK Bratstvo, Jesenice	70
TK Skala, Jesenice	30
SK Bled	13
Sokol, društ. Koroška Bela-Javornik 11 SPD Kranjska gora	9
Smučarski klub Dovje-Mojstrana 15
SK Gorje	13
Smučarski klub Begunje	7
Smučarski klub Bohinj	20
Ljubljanski zimsko športni	podsavez:
SK Ilirija, Ljubljana	81
Ljubljanski športni klub, Ljubljana	13
Smučarski klub Ljubljana	50
SK Reka, Ljubljana	15
Slov. Plan. Društvo, Ljubljana	12
Sokolsko društvo Tržič	4
TK Skala, Ljubljana	48
SK Tržič	14
Mariborski zimsko športni	podsavez:
I. SSK Maribor	75
SK Rapid. Maribor	85
SPD Maribor-Ruše	145
Mariborski smučarski klub, Maribor 122 SK Železničar, Maribor	21
TK Triglav, Maribor	38
SPD Črna-Mežica	28
Sokolsko društvo Maribor	21
SPD Celje	57
SPD Prevalje	14
SK Olimp, Celje	5
Smučarski klub Celje	74
SPD Šoštanj	8
Zagrebški zimsko športni podsavez
pogojno:
Hrvatsko Planinar. Društvo, Zagreb 61 Hrvat, akadem. sport, društ., Zagreb 64 Ski klub Zagreb	27
Marathon, Zagreb	19
Concordia, Zagreb	17
H PD podr. Velebit, Sušak	8
HPD podr. Bilo. Koprivnica	1
SK Viktoria, Sušak	7
Zagrebački atletski klub. Zagreb 1 Zagrebačko klizalačko društvo, Zagr. 17 Makabi, Zagreb	12
Runolist, Zagreb	85
Sljeme, Zagreb	41
Sarajevski zimsko športni podsavez:
Romanija, Sarajevo	15
SK Slavija, Sarajevo	14
Društ. planin, u Bosni i Hercegovini, Sarajevo	5
Ski klub Zagreb	7
Kosmos, Sarajevo	. 4
Tajnik II.
llsasDaitieit'lajpr^his
bluze, vindjake, dežne plašče i. t. d. v največji izbiri
J. Maček, Ljubljana
Aleksandrova cesta štev. 12
Kazena
Propagandna tekma v Tržiču.
V nedeljo 24. t. m. je priredil LHP v Tržiču propagandno bazensko tekmo, v kateri sta nastopila dva ljubljanska teama sestavljena po večini iz igralk Ilirije. Prireditev je vzbudila v Tržiču neobičajno velik interes, saj je bila to prva bazenska tekma v Tržiču, za večino Tržičanov pa tudi popolna novost. Ta dejstva so privabila na igrišče za Tržič naravnost rekordno število - gledalcev. ki so z največjim zanimanjem sledili rOs lepo podani igri. Družini sta predvedli prvorazredno igro, ki je napravila na vse navzoče najboljši vtis. Najboljša igralka na polju je bila Janežičeva, ki je bila to pot v vsakem oziru na višku. Družini sta nastopili v sledečih postavah:
A Šmuc (A) Papež III (10, Dovč (II), Trampuš (II), Kezele (II), Mirtič (A), Papež I (II).
B Pustišek (II), Hafner (11). Kaiser (A), Papež II (II), Janežič (II). Errath (II), Rupel (II).
Zmagala je družina B, po za oko lepši in daleko koristnejši igri, rs tremi goli razlike nad družino A. Pri družini B je ugajal zlasti napadalni trio.
Sodeč po navdušenju Tržičanov za to igro, bomo v Tržiču kmalu pozdravili rojstvo nove bazenske družine.
Službeno iz LHP
(Iz seje u. o. dne 21. maja 1931.)
Prvenstvena tekma SK Sav'a:SK Celje se preloži na 31. maja. Prizadeta kluba se' obvestita o tem brzojavno. SK Celju se sporoči, da nosi stroške ponovne tekme Celje, ker se odigra na njegovem igrišču. Na znanje se vzame obračun tekme Celje:Sava z drte 10. maja. Postopanje proti igralki SK Save Jäkil M. se radi pomanjkljivih' dokazov usta-
vi. SK Ilirija se poziva da sporoči, na katere termine ima prosto igrišče v svrho določitve termina za prvenstveno tekmo IIirija:Atena. SK Iliriji se dovoli prijateljska propagandna tekma proti SK Bratstvu dne 7. junija na Jesenicah. Dne 24. maja se priredi v Tržiču propagandna tekma dveh ljubljanskih tea-mov, katere sestavi tehn. referent. Čita se s pravom nastopa 28. maja t. 1. za Ilirijo Papež Ivica. Prihodnja seja u. o. je v četrtek 28. maja ob 18. uri v Emoni. — Tajnica.
Oglašajte v
„/PORTNEM LI/TU“
imeli bodete siguren uspeh.
Vse športne potrebščine
za tenis: Hammer-rakete, žoge;
za nogomet: prvovrstne žoge za tekme; za lahkoatletiko: diske, kopja in drugo; za turistiko: celotne opreme
ima stalno na zalogi in po ugodnih cenah tvrdka
Ant. Krisper,
Ljubljana, Mestni trg
Članom SK Ilirije s klubsko legi-tlmaciio 10% popusta.
S™ Priporoča se za izvršitev vseh tiskarskih izdelkov
I	'
fjISKARNA SLOVENiJA-LJUBLJANA SS
ALBIN ŠI
LJUBLJANA, GOSPOSVETSKA C 12 POLEG RESTAVRACIJE „NCVä S^ET“
Vse potrebščine za lo skš —i in nb rski s ort! Mr
Odlomki
iz no&om® nšh prsiiä
Danes ,bomo govorili o vratarju. Ta odstavek obravnava pravilo 8.
Predno preidemo k pravilu samemu, bomo spregovorili nekaj besedi o vratarju.
Vratar je velevažna osebnost v moštvu. To je mož, od katerega zavisi zadnja rešitev, zadnje upanje. Vratar, ki lovi žoge, ki se zde že v mreži, je idol in ljubimec klubovih pristašev. Gorje pa vratarju, ako ima slab dan. Nanj padejo vsi očitki. O komu se največ govori- in piše? O strelcu, ki je zabil največ golov in o vratarju, ki je obranil vse strele. O njih pišejo časopisi cele kolone in povedo celo dan rojstva, kaj jedo, kako spijo itd. Na svetu pa je več dobrih vratarjev kot dobrih strelcev in zato se o prvih mnogo več pisari. Ni treba, da je vratar posebno dober, zadostuje, da je pogumen korajža velja! Da se le vrže napadalcu pod noge — že ga poveličujejo in hvalijo na vse pretege, stari in mladi ga občudujejo.
Ni čuda, da se igrač ne prevzame radi tolikšnega hvalisanja, in slavospe-vanja. Kdo trpi radi tega? Sodnik. Vratarji si navadno dovolijo več kot drugi igrači in sodnik, ki nastopi proti temu, mora slišati celo kopico več ali manj »prijaznih« izrazov.
Razdelimo vratarjevo' funkcijo na tri dele in sicer:
L igra vratarja;
2.	igra proti vratarju;
3.	zamenjava vratarja.
Igra vratarja.
Vratarju je dovoljena uporaba rok v svojem kazenskem prostoru, ne sme pa žoge nositi.
Vratar nosi žogo, kadar naredi z njo več kot dva koraka, ne da bi jo vrgel ob tla.
Navodila sodnikom.
Vratar ne sme tekati z žogo, čeprav jo meče v zrak. Po drugem koraku ga je treba kaznovati. Ako se vratar dotakne žoge izven kazenskega prostora, se je pregrešil proti pravilu 9.
Vratar mora imeti dres, ki se razlikuje od soigračev in gledalcev.
Vratarju je dovoljena uporaba rok edino', ako ima žogo. Kakor hitro vlovi žogo, jo skuša udariti svojim napadalcem in sicer s skrajne meje kazenskega prostora. Ako nese žogo z roko preko
tega prostora, je zagrešil direktni prosti §trel.
Vratar ne sme nesti žogo več kot dva koraka. Prestopek se kaznuje z indirektnim prostim strelom. Vratar mora po drugem koraku vreči žogo na tla. Kakor hitro je žoga zapustila roko, naredi vratar lahko poljubno število korakov, sme pa žogo prijeti ponovno šele tedaj, ko se je že dotaknila zemlje. Dovoljena je izjema:
vratar je že napravil z žogo dva koraka in hoče streljati — to mu preprečijo nasprotniki; v tem slučaju je vratarju dovoljeno, da vrže žogo v zrak preko glav nasprotnikov in jih preteče ter zopet vlovi žogo iz zraka.
Povsem nepravilna je pa naslednja, pri naših vratarjih zelo udomačena razvada: po drugem koraku vratar ne vrže žogo ob tla, marveč se skloni in se z žogo samo dotakne tal in to početje ponavlja od gola do črte kazenskega prostora. Ta način nošenja žoge je — prepovedan. Ni bistveno, da se žoga dotakne tal, temveč da zapusti vratarjevo roko.
Vratar ima dolžnost, da se. čim hitreje iznebi žoge. Prestopek se smatra kot nešportno ponašanje.
Odstavek, ki govori o #bleki vratarja je jasen in ga ni treba razlagiti. Kako naj bi drugače razločil sodnik vratarja od ostalih igračev, posebno v gnječi?
Prihodnjič bomo razpravljali o preostalih določitvah vratarjeve funkcije.
Vsak zaveden športnik mora
biti naročnik
ŠPORTNEGA LISTA
SALDA-KONTE - ŠTRACE JOURNALE - ŠOLSKE ZVEZKE MAPE — ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
NUDI PO IZREDNO UGODNIH CENAH
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE
PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI, KOPITARJEVA UL. 6 II. NADSTROPJE
Z najmodernejšim komfortom urejene sobe, prvovrstna restavracija — krasen senčnat vrt. Zmerne cene!
OTEL ŠTRUKELJ, LJUBLJANA
(vogal Kolodvorske in Dalmatinove ulice)
BERGODAC & CO. Si
Dalmatinova 10 L3UBL3ÄNA Miklošičeva 16
Veletrgovina s tehničnimi in elektrotehničnimi potrebščinami vseh vrst. Motorji, aparati, instalacijski materijal, žarnice itd.
Naša specijalna ponudba!
NOVO!	MODERNO!
Samo 39 dinarjev.
TRAJNO!	POCENI!
Športniki in turisti!
fll MENJALNICA »PUTNIK«-A V HOTELU MIKLIČ
prodaja železniške vozne listke za tu- in inozemstvo brez doplačila ves da®* Za časa letne sezone ob nedeljah in praznikih od 4'30 ure zjutraj dal]e-Ugodno za turistovske vlake!