3
Uvodnik/Leading article
NAM MANJKA LE NALEZLJIVA VNEMA?
Predstavniki sekcije mladih zdravnikov so me povabili na de-
lavnico o pisanju medicinskih prispevkov. Sprva le nova de-
lovna sončna sobota, krog prijaznih, mladih, iskrivih oči, želj-
nih novega znanja, nekaj znanih cenjenih obrazov, na koncu
pa globoki vtisi in občutek koristno izrabljenega časa.
Velika volja je bila mnogo pomembnejša od številnih začetni-
ških napak in stavkov: »Zajeli smo čisto naključno izbrano
populacijo študentov v obeh letnikih«, ki sodi v vojaške revije,
kjer se specialna enota veseli zajetja naključno izbrane večje
skupine osebkov iste vrste oziroma neumazanih študentov
obeh letnikov. »Pravkar opravljenem«, »precej slabo«, »v veči-
ni primerov«, »novejše oblike«, »majhnih otrocih«, neskladje
med cilji in zaključki, pomanjkljiva struktura članka ... so bili
med množico izvrstnih podatkov, pridobljenih z obilo napor-
nega dela velikega števila sodelavcev, povsem nepomembni.
Nekateri jasni zaključki pa skrb zbujajoči: »Na lutki bi znalo
pravilno izvajati umetno dihanje in zunanjo masažo srca 60%
študentov prvega in 40% študentov petega letnika medicine.«
Bil sem navdušen nad organizacijo dela, pri kateri sem sodelo-
val, in občutkom, da se med mladi rod zdravnikov zopet vrača
nalezljiv entuziazem, ki so ga po zmoti ali napaki uspeli ubiti v
zadnjih nekaj letih. V času spletk in afer, dvojnega točkovanja,
utežeh, avstralskih modelov..., ukrepih za lastno varnost, brez
sodobnega informacijskega sistema, zapletenih birokratskih
postopkih nabave osnovnih sredstev, natančnega kodiranja in
drugega administrativnega dela, ki se ga zdravniki nismo učili
ne na dodiplomskem in ne na podiplomskem študiju. V času,
ko je postalo samoumevno, da morajo zdravniki znati tuje jezi-
ke, obvladati delo z računalnikom, poznati pedagoške pristo-
pe, andragogiko, metode znanstvenoraziskovalnega dela in pu-
bliciranja, pravilno uporabljati preštevilne šifre in točke, sode-
lovati v številnih strokovnih komisijah, odborih, skupinah, or-
ganizirati strokovna srečanja in mednarodne kongrese, pisati
zavarovalniška, izvedenska in druga mnenja, sprejeti vsaj 50
dni na leto ločenega življenja in upam, da ne nazadnje, vedno
pravilno in s prijaznim nasmehom zdraviti ljudi.
V članku udeleženke sem z navdušenjem prebral: »Če se znan-
stveniki v majhnih državah odločajo za objavo svojih naj-
boljših člankov v časopisih z visokim dejavnikom vpliva revi-
je, potem je usoda domačih revij slaba, saj se zaradi neobjav-
ljanja najboljših člankov kakovostna raven domačih revij zni-
žuje. Dolgoročno to pomeni stagniranje izdajanja domačih
zdravstenih revij.« Koliko najboljših člankov je skritih pred
očmi slovenske medicinske javnosti in ni bilo nikoli niti ome-
njenih v 4100 izvodih Zdravniškega vestnika vsak mesec. V
medicini imamo akademike, ambasadorje za znanost RS, pa
jih žal širša strokovna javnost po njihovem kliničnem in raz-
iskovalnem delu sploh ne pozna. Če se ne predstavijo sami s
svojimi prispevki, bi jih bilo smiselno spoznati vsaj preko in-
tervjuja. To so ljudje z nedvomno največjim kapitalom, zna-
njem in izkušnjami, ki jih lahko predajo mlajšim generacijam.
Razmisliti velja tudi o spremljanju objav naših avtorjev v tujih
revijah in v Zdravniškem vestniku objaviti naslove prispev-
kov in revij ter tako omogočiti, da jih preberejo tudi tisti, ki
nimajo dostopa do ozko usmerjenih, dragih tujih revij.
Na delavnici sem izvedel, da ni prevladujočega vzorca sood-
visnosti med deleži objav in deleži sredstev za ustvarjanje no-
vega znanja, za razvoj raziskovalnega sistema in raziskovalno
infrastrukturo ter da delež objav narašča. Žal sem iz pregle-
dnice publikacij, objavljenih v slovenskem jeziku od 1992 do
2003, iz članka jasno razbral, da je bilo leta 1992 število izvir-
nih znanstvenih člankov 203, primerljivo z 221 objavljenimi
članki iz leta 2003, število preglednih člankov se je zvišalo od
18 v letu 1992 na 179 v letu 2003. Močno je poraslo tudi števi-
lo objavljenih prispevkov na konferencah: 369 v letu 1992 in
1559 v letu 2003. Morda bi lahko sarkastično ugotovili, da se
je ob bogatem sponzoriranju farmacevtske industrije razvil
domači in tuji konferenčni turizem, ki rešujeta število objav-
ljenih strokovnih del. Objave v kongresnih zbornikih, ki so
omejene zgolj po številu napisanih besed in strukturi članka,
zelo malo pa po strokovni in vsebinski plati pomešajo dobre
in slabe prispevke, ki so na voljo udeležencem kongresa. Le
udeleženci kongresa imajo priložnost vse prispevke tudi sli-
šati, dodatna pojasnila pa dobiti med razpravljanjem ali kon-
gresni avli, med kosilom.
Največje število publikacij, objavljenih v angleškem jeziku, pa
je bilo med letoma 1996 in 1998, kar kaže na ustvarjalno boga-
to okolje v letih 1993 do 1995. Vrednost objav v tuji literaturi je
nedvomno velika, pa vendar obstajajo tudi SCI revije, ki jih je
moč »zakupiti«, kar posameznemu avtorju omogoči objavo tu-
di več kot petih prispevkov v eni reviji. Vrednost objave se »teh-
ta« in ne sešteva. Največjo težo pa imajo prispevki, ki so plod
večletnega kliničnega dela ali raziskav, ki vodijo do novih, bolj
uspešnih in manj invazivnih metod zdravljenja in pomemb-
nih bazičnih spoznanj, na katerih zdravljenje temelji.
Pri pregledu objavljenih člankov po strokah (kirurgija, inter-
na medicina in ostalo) smo ugotovili, da je bilo od leta 2000
do leta 2003 v Zdravniškem vestniku objavljenih 355 strokov-
nih člankov, od tega 33 oziroma 9,26% s kirurško vsebino,
111 (31,26%) z internističnega področja in 211 (59,43%) iz osta-
lih strok.
Vsem, ki se ukvarjamo s kliničnim delom, je poglavitni cilj
npr. urediti raven sladkorja v krvi, izrezati maligni tumor, se-
staviti zdrobljeni zlom, sprostiti utesnjeni živec, prepoznati
in pozdraviti angino, spremeniti estetski videz, skratka zdrav-
ljenje akutnih in kroničnih bolezni in bolezenskih stanj ter
poškodb. Natančno in predano klinično delo odriva razisko-
valno delo povsem na obrobje. Pri nekaterih pa že zbrani re-
zultati končajo na dnu predala. Opravičil je res veliko. A če so
nekateri vedno na voljo vsakemu novinarju rumenega tiska
in opravljajo njihovo delo za lastno promocijo, drugi prepo-
gosto in v večjem številu potujejo v eksotične kraje poslušati
že znane podatke, tretji s prisiljenim nasmehom utrujeni
opravljajo delo v zasebnih ustanovah ali sestankujejo na po-
svetih in urgentnih sestankih, ki jih v enem dnevu popolno-
ma razvrednoti volja ljudi, je jasno, da je za seznanjanje slo-
venskega zdravništva z novostmi in dosežki medicinskih strok,
širše izobraževanje zdravnikov, uveljavljanje slovenske me-
dicine doma in v svetu, utrjevanje slovenske strokovne medi-
cinske besede, skrb za medicinsko etiko, spremljanje zgodo-
vine medicine, širitev splošne kulture med zdravniki ter aktu-
alno odzivanje na tiste družbene pojave, ki vplivajo na zdrav-
je ljudi, potrebna le volja.
In kakšne so možnosti mladih zdravnikov?
Spominjam se Londona, decembra 2003, ko me večerja z voj-
vodo Edinburškim ni pritegnila, priljubljena italijanska pice-
rija čez cesto je bila zaradi zasebne zabave zaprta, v lokalu
Pizza hot pa ni bilo proste mize. V mali hotelski sobici, brez
razgleda, z umazanim tapisonom nedoločljive barve sem se-
del na stari postelji, ki bi lahko našla mesto v starinarnici, in
ZDRAV VESTN 2005; 74: 3–4
4 ZDRAV VESTN 2005; 74
na kolenih imel notesnik. Bil je dan po nastopu pred 300-gla-
vo množico rednega letnega srečanja Britanskega združenja
plastičnih kirurgov. Vrsta zanimivih predavanj, novih spo-
znanj, izmenjave izkušenj, pritajene tekmovalnosti med ude-
leženci. Toda misli je vzvalovilo predavanje profesorja D. A.
McGrautherja: The redefinition of Plastic Surgery. Čustveni
govor z značilnim naglasom in zaključek: The most important
... infectious enthusiasm.« Nalezljiva vnema ali močna čustve-
na vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa. Do-
movinski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos. Pomeni
delati z velikim zanosom, poletom, vnemo.
Nekaj že slišanega, nekaj že (prej) doživetega, nekaj, česar nam
danes primanjkuje. Glede na sedanji razvoj dogodkov sem
sam še ujel poslednji vlak. Vlak, ki me je že v času študija pe-
ljal po strmih in skritih progah, preko številnih mostov, tudi v
tujino. Vožnja, ki je obogatila moj svet, širino razmišljanja in
dojemanja sveta in ožjega strokovnega področja. In kdo je
poganjal ta vlak: nalezljivi zanos, nalezljivi polet, nalezljiva vne-
ma.
Biti pripravljen sprejeti naloge ne glede na čas in nagrado,
prepoznati skupne cilje, dopolnjevati ideje, udejaniti sanje,
premagati razočaranje. Ko dan ne sestavljajo ure in minute,
zajtrk, malica, kosilo, večerja, dan in noč. Ko so dnevi le okvir-
ne oznake ... za srečanje ob novih izzivih, meritvah, rezih ...
Tudi današnji mladi zdravniki potrebujejo spodbudo. In spod-
buda ni le OD na koncu meseca, diploma. Potrebujemo ljudi
z nalezljivo vnemo.
Le kaj je bilo v govoru profesorja D. A. McGrautherja takega,
da niti pomislil nisem na soseda, ki letno zasluži 10.000.000
GBF ali dobro zastraženega »patrona edinburškega«. V isti dvo-
rani ob istem času. Ne denar in ne modra kri, pač pa govor, iz
katerega sem slišal veselje človeka, ki verjame v svoje delo in
je nanj ponosen, govor, v katerem so se izmenjali domovin-
ski, ljubezenski, mladostni, ustvarjalni zanos, poudarjeni s škot-
skim naglasom.
Ustvariti je potrebno pogoje in omogočiti tudi izobraževanje
mladih v tujini, ki bo zagotovilo primerjavo, izmenjavo idej,
kritično oceno, spodbudo, pa tudi prepričanje, da so naši uči-
telji in mentorji v svetu spoštovani in nas dobro učijo.
Mladi zdravniki ne ustvarjajo več v ugodnem ozračju, ko je
javnost opazila le uspehe medicine, replantirani prst, zazdrav-
jenega raka ... Danes so na prvih straneh časopisov, ki obliku-
jejo javno mnenje, zdravniški neuspehi, napake, malomarnost,
sodbe samooklicanih »sodnikov« in kritikov brez znanja.
Načeta samozavest, strah pred neznanim, strah pred pomemb-
nim, velikim, so ovira za mlade zdravnike. Na začetku potre-
bujejo pomoč, zaščito in zaupanje. Pomembna je »kilometri-
na«, ure ob bolniški postelji, število statusov in anamnez, šte-
vilo šivov, rezov, nato pa ura resnice, primerjava s tujimi vrst-
niki: teoretično znanje, razprave o kliničnih primerih, prak-
tično delo.
In kot se preventiva ukvarja s preprečevanjem bolezni in va-
rovanjem zdravja, je tudi naložba v mlade zdravnike del varo-
vanja zdravja, zato bi jim lahko namenili denar iz tobačnega
ali alkoholnega tolarja in jim ponudili tudi štipendije po kon-
čanem šolanju.
Denarja za izobraževanje na kliničnem oddelku univerzitet-
ne terciarne ustanove, ki piše doktrine zdravljenja za RS, je za
enega zdravnika približno 50.000 tolarjev (200 evrov) letno,
za višje in srednje izobražene delavce pa 33.000 tolarjev (137
evrov) ali 1–2 dni bivanja v 8 m2 veliki sobi cenenega hotela.
Marketing in vlaganje v raziskave, kartica zlatega donatorja in
sponzorja, del denarja iz samoplačniških ambulant in veliko
volje bodo morda obranili tradicijo in ugled slovenske medi-
cine in zapisane strokovne besede, ki so jo gradile generacije.
In morda bodo delavnice o pisanju člankov dale tudi nove
recenzente, ki bodo vestno, hitro, kakovostno, brez finančne-
ga nadomestila ponosno sprejeli odgovorno nalogo in zame-
njali preobremenjene, brezvoljne in morda že samovšečne
strokovnjake. Upam, da bo uvodnik sprožil kritike in razprav-
ljanje o pisanju strokovnih prispevkov v obliki številnih no-
vih kakovostnejših prispevkov, natančnih recenzij in aktual-
nih odmevov. Pasivno mrmranje in delitev med zdravnike »pi-
satelje – znanstvenike« in zdravnike »delavce« pa je povsem
neumestno, saj je prav trdo klinično in sočasno raziskovalno
delo lahko temelj kakovostnega izdelka v korist bolnika in
stroke. In tisti, ki še niso napisali nobenega članka, lahko z
enako vehemenco kritizirajo peka pri zvijanju prest in plete-
nic kot pisca, ki se je trudil s pravilno strukturo članka, meto-
dami, rezultati in razpravljanjem, kajti lastnih spoznanj o teži
problema nimajo ne pri prestah in ne pri strokovnem pisnem
izražanju.
In zunaj pada dež, v Koloseju je kaj klavrna izbira hollywood-
skih uspešnic z vnaprej znanim, že videnim koncem, otroci
spijo in (mož) žena je dežurna. Mar niso izpolnjeni idealni
pogoji za pisanje?
Mladi, ne pozabite na nalezljivi entuziazem, nalezljivi polet,
nalezljivo vnemo, bodite pripravljeni sprejeti naloge ne gle-
de na čas in nagrado, prepoznati skupne cilje, dopolnjevati
ideje, udejaniti sanje, premagati razočaranja.
Uroš Ahčan