--------------------------------—-----— ----------— --------- ■ ~ ~ fwm m ^m • mrw w,rvm Pf -P" I List 31. t 1 ■i m A ' ^ <1 ' f J jf ^ * * 1 «I 0 »Ji m • * fl. m» % $ 1 . > • Y i * « 4 ^ v d V J ^ TI v lecaj LX. » i in narodne I po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejet npravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (iuserate) vzprejemlje npravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 16 vm., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 1. avgusta 1902. Uspehi obstrukcije. Ko je bilo zasedanje deželnega zbora vsled obstrukcije katoliških poslancev zaključeno, ne da bi bil mogel deželni zbor potrditi proračun, pisalo se je po katoliških listih in govorilo po katoliških shodih, da je s korist tem deželi in kmetu storjena velika m čitati je bilo celo izjav, v katerih se odobrava, da so katoliški poslanci razbili deželni zbor in onemogočili vsako delovanje. Teh izjav nismo razumeli in jih tudi danes smatramo samo za izraz politične nevednosti. Kako tudi drugače! Ljudje se vesele, da so oškodovani! Verjamemo radi, da večina katoliških volilcev niti pojma nima o dolžnostih in pravicah deželnega odbora, ter ne ve, da je deželni odbor s a šilni organ deželnega zbora. Deželni odbor nima druge pravice, kakor da stori to, kar deželni zbor sklene, zlasti glede poslovanja z denarjem ima tako vezane roke, da se ne more ganiti. m iz vr Katoliški poslanci m katoliški listi razširjajo tako, da ob lastnem poroštvu v nobeni rubriki ne sme prekoračiti proračunanih izdatkov. Ravno tako se proračunski presežki ali prihranjene svote v posameznih rubrikah brez dovoljenja deželnega zbora ne smejo porabiti za druge namene, nego za kar so bile proračunane. Vender se deželni odbor pooblaščuje, v deželnih zadevah nujne, v proračun ne postavljene izdatke do 1000 gld. v vsakem slučaju posebej dovoljevati in iz deželnih novcev izplačevati, toda deželni odbor mora potrebo in nujnost take izvenredne izdaje opravičiti prihodnjemu deželnemu zboru8. Tako govori zakon in deželni odbor ima dolžnost, da se po tem zakonu ravna, sicer stori hudodelstvo zlorabe uradne oblasti in deželni zbor lahko primora deželne odbornike, da deželi povrnejo iz svojega vse, kar so izdali brez njegovega dovoljenja. Deželni odbor je sedaj v jako sitnem položaju. Deželni zbor mu je namreč meseca decembra dovolil, pobirati dosedanje doklade, proračuna pa vsled obstrukcije katoliških poslancev ni mogel skleniti in zato tudi deželni odbor ni opravičen, porabljati deželna sredstva-v druge, kakor v redne namene deželne uprave, podpor in prispevkov za dovoljevati. mnenje, da sme in da mora deželni odbor dovoljevati vse tiste podpore in prispevke za razne naprave, ki jih ljudstvo pričakuje in potrebuje, čeprav, jih se ravna po zakonu investicije pa ne sme Deželni odbor tudi spoznava svojo dolžnost in torek, dne 22. julija, je imel in pn- deželni zbor ni potrdil. To stališče je popol-, deželni odbor sklepati o raznih podporah noma napačno, ter je v nasprotju z veljavnim spevkih in jih je vse odklonil. Slučaji so naslednji: 1. Za podporo mizarski zadrugi v Št. Vidu Oblast deželnega odbora glede porabe deželnih sredstev je jasno določena v posebnem zakonu. Ta zakonom. kron. je bila v proračun postavljena svota 10.000 Mizarska zadruga potrebuje nujno malih mašin, ker mora pravočasno izvršiti za škofove zavode potrebna „Deželni odbor oskrbuje navadno gospodarstvo mizarska dela. Ker pa deželni zbor rečene podpore ni glede deželnega imetja, deželnih zakladov in zavodov, dovolil, je deželni odbor sklenil, da se mizarski zakon je „navod za deželni odbor" in določa v m je pri tem na potrjene proračune vezan zadrugi nič ne izplača. NOVICE Letnik LX. Planina na Notranjskem je nujno potrebna nagodbo. V ta namen je spravil pred tirolski deželni zbor vodovoda. Upeljano je že vse, kar treba za napravo projekt o avtonomiji Trentina. Poskus se mu sicer ni posrečil, vodovoda. Tudi pogodba zaradi zgradbe je že skle- ^ , v m., ----------------------- - — to se pravi. mej tem, a zato ne, ker hočejo Italijani, da naj se 1 a din ska njena in bi se lahko vodovod začel takoj graditi. Deželni odbor je že svoj čas obljubil, da plača dežela za to napravo 20 odstotkov vseh stroškov. Ker pa de- S kim delom dežele, naj se zida železnica od Bolcana v Fassa-dolina gospodarski zveze s Tridentom naj se od Tridenta napravi Železnica v to dolino ko hočejo Nemci, naj se ta dolina gospodarski zveze z nem- želni zbor tega ni mogel potrditi sklenil deželni Fassa-dolino. „Narodny Listy" menijo, da ustreže Körber odbor, da ne plač za dovod in tudi že sklenjene pogodbe ni odobril. Zgradba vodovoda se je s tem zavlekla vsaj za eno leto, če ne za dlje časa. obema strankama in da zgradi obe ti železnici. Na Češkem poskuša Körber pridobiti Čehe za spravo z Nemci. Gre se mu za to. da bi Čehi ne delali Nemcem obstrukcije. Körber hoče, naj se pri spravnih pogajanjih vzemo samo nekatera vprašanja češko-nemškega razpora v pretres, in naj Čehi s Za podporo pogorelcem in oškodovancem koncesijami plačajo Nemcem privoljenje, da se po ujmah je bila v proračun postavljena svota 16.000 kron. Ker deželni zbor vsled obstrukcije te svote ni odobril, je deželni odbor sklenil, da ne more deliti nobenih podpor. proračun je bila postavljena svota 20.500 za kron borom. podpore občinam in Ker deželni zbor vsled cestnim obstrukcije od-tega zneska ni potrdil, je sklenil deželni odbor, da ne izplača ničesar. Zadolženi cestni odbor v Ribnici bo tega posebno vesel. 5. Za nakup plemenskih bikov je bila postavljena v proračun svota 5200 kron. Ker deželni zbor vsled obstrukcije tega ni mogel potrditi, je deželni odbor sklenil, da se letos biki ne kupijo. zopet uvede češki notranji uradni jezik. Čehi nočejo o tem ničesar slišati. Tudi na Štajerskem je Körber dosegel malo spravo. Listi trde, da se je potom porazumljenja dosegla rešitev celjskega vprašanja in namigavajo, da se celjska utrakvistična nižja gimnazija premesti iz mesta, a le v predmestje, ter spopolni v popolno gimnazijo. Deželni zbori so- skoro vsi pretrgali svoje zasedanje in šli na poletne počitnice. V štajerskem deželnem zboru je bila volilna reforma pokopana in se bodo letošnje volitve vršile zopet na podlagi starega volilnega reda. občinah se bo torej zopet volilo po volilnih možeh V deželni zbor želni letos vender dognal volilno reformo kmetskih Koroški Novi de- zbor bo štel 44 poslancev. Mesto Celovec je dobilo jednega poslanca več, nova kurija, sestavljena po kurije pri državnozborskih volitvah, pa bo imela izgledu po- slance. jeta V dalmatinskem deželnem zboru je bila letos spre adresa, s katero se zahteva zjedinjenje Dalmacije s Za vodovod v Novi Sušici je bila po- Hrvatsko. stavljena v proračun svota 5100 kron. Ker deželni zbor vsled obstrukcije tega zneska ni potrdil, je deželni odbor sklenil, da se ta znesek ne izplača, to se pravi, da se vodovod ne zgradi. Nemiri v Galiciji. — V 17 okrajih so nastali kmetski nemiri, ki zadobivajo prav nevaren značaj. Kmetijski delavci in mali kmetje so začeli štrajkati in nečejo delati na grajščin-skih posestvih. V raznih krajih so bili že jako veliki in krvavi redi. Vlada je poslala vse polno vojaštva v dotične kraje bora. ker, To so sklepi jedne same seje deželnega od- in je že na stotine ljudi aretovanih Deželni odbor je postopal popolnoma zakonito Bolgarska. Poroča se, da namerava turški sultan kakor smo zgoraj pojasnili, nima pravice, na svoj rojstni dan proglasiti bolgarskega kneza za kralja dovoljevati take izdatke. In tacih sej bo še dosti. Tu vidijo sedaj ljudje, kake sadove je rodila obstrukcija katoliških poslancev, tu Tema se dostavlja, da stori to na željo Rusije se to zgoii, je to nevarno vprašanje snČno rešeno, ne da bi mogle velesile ugovarjati. vidijo, kako škodo so jim storili tisti, katere so Italija je ta teden uprizorila veliko demonstracijo Po- slala je večja brodovja pred Tripolis in v Albanijo v namen. poslali v deželni zbor, da bi varovali njihove koristi, da s tem pokaže svoje aspiracije na te dežele. - V Berolin pojde italijanski kralj že prihodnji mesec. Politični pregled. Notranji položaj. Minoli teden je bil v Ischlu, kjer se zdaj cesar mudi, kronski svet. Pod cesarjevim predsedstvom so tam zborovali minister zunanjih del grof Groluchowski, cislitvanski ministrski predsednik dr. Körber in ogrski Francija. Vlada je svoj sklep, zaključiti redovniške šole, z veliko eneržijo izvršila. Večinoma se je to zgodilo lahko, ker se redovništvo ni upiralo. Klerikalna stranka je v Parizu in tudi drugod poskusila provzročiti izgrede in tako ministrsko krizo, a ni mogla ničesar opraviti. Primerile so se pac demonstracije, a brez pomembne. ministrski predsednik Szell. Šlo se je za nagodbo mej Cis-litvansko in Ogrsko ter za mejnarodne trgovinske pogodbe. V nasprotju s poročilom neodvisnih listov naznanjajo oficiozni listi. da kronski svet ni bil brez uspeha V naravi nagodbenega mm Obrtnija konflikta je ležeče tako pravijo oficiozni listi da se na- sprotja ne dajo kar hipoma poravnati, vender konstatirajo, da so se ta nasprotja poravnala vsaj deloma in da sta po Ischlski prizadeti vladi porazumljenju bližji, nego sta konferenci obe bili kdaj poprej Körberjevo spravljenje. Ministrski predsednik Körber dela na vseh koncih in krajih sprave. Italijani in Nemci mu je posebno pri srcu, ker v parlamentu Italijane na strani Nemcev, da Sprava rad mej imel mu Iz trgovske in obrtniške zbornice Kranjske. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko je imela dne 25. julija javno plenarno sejo, kateri je predsedoval zbornični predsednik Lenarčič, vladni komisar udeležil se je kot seje vladni svetnik votirajo Kulavics, ki je s toplimi besedami pozdravil zbor- Letnik LX Stran 303 nične člane ter izjavil, da bode delovanje trgovske Nastanjenim trgovcem in obrtnikom bode pač vsakdo in obrtniške zbornice vselej rad podpiral. priznal pravico, računati na odjemalce svojega stano- Prestopivši k dnevnemu redu, naznanil je pred- višča. To je njih naravni delokrog. Prav v tega pa sednik, da je zbornica prošnjo tovarnarja Karola jim posegajo v vedno znatnejši meri veletvrdke in Mallyja v Tržiču v zadevi komisijskih skladišč na producenti, izpodkopavajoč pri tem temelj eksistecci Ogrskem s priporočilom predložila trgovinskemu mi- onim, ki so poklicani, da posredujejo med proizva-nistrstvu. Nadalje je predsednik naznanil, da je poštno jalcem in velezaložnikom ter konsumentom. Po vsej in brzojavno ravnateljstvo v Trstu povodom pritožbe državi je zategadelj nastal odpor trgovcev in obrt- tvrdke V. Majdič v Kranju zbornico obvestilo, da nikov proti §§ 59. in 60. obrtnega reda, ki dovoljujeta bode vlak. ki ob poldvanajstih dopoludne prihaja v iskati naročil tudi pri privatnih strankah. Plod dolgo- Ljubljano, jemal seboj tudi taka pisma,, katerih ni trajnih prizadevanj je prememba §§ 59. in 60. cbrt- odpravil poštni urad, marveč so se na kolodvoru nega reda z zakonom z dne 25. februvarja 1902, ki vrgla v poštni nabiralnik. Pri tej priliki nasvetoval stopi v veljavo sredi septembra letošnjega leta. Last- zbornični svetnik Luck mann, naj bi zbornica na niki obrtov bodo poslej smeli sami ali po svojih za- pristojnem mestu vložila prošnjo, da bi sploh vlak stopnikih iskati naročil na svoje blago v svojem sta- jemal seboj pisma, ki se na kolodvorih mečejo v jališču ali izven istega le pri strankah, ki potrebujej poštne nabiralnike. 'Zbornični svetnik Petrič pa je blago ponujane vrste v svojem opravilnem' obratu. dodatno še predlagal, naj bi se na kolodvoru pobirala Iskati naročil pri zasebnih strankah glede špece- pisma res le pet minut pred odhodom vsakega vlaka, rijskega, kolonijalnega in materijalnega blaga kratko- ker se nabiralnik navadno vsaj ure pred od- malo prepovedano; glede druge vrste blaga je iskati hodom vlaka izpraznjuje, vsled četrt česar marsikatero naročil v stajališču samem dopustno, izven stajališča pismo zaostane. Zbornični tajnik dr. Mu mik je poročal o sodelovanju trgovskih in obrtniških zbornic pri obrtni štetvi ter naglašal važnost, katero bi imel prepis štetvenega materijala za posamezne zbornice. Ker pa zbornično osobje tega ogromnega dela poleg obilnega svojega posla ne zmore, najeli naj bi se trije pisarji, ki bi to delo v šestih tednih opravili. Zbornica je nasvetu pritrdila, ter ob jednem dovolila potrebni kredit. Računski zaključek zbornice za 1901 > terem je temeljito poročal zbornični svetnik Mejač, je bil brez ugovora odobren. Potem pa je zbornični svetnik Roh rman poročal o prošnji občine Jesenice pa dovoljeno le na izrecen pismen poziv, ki se mora glasiti na določeno blago. Trgovinski minister pa je upravičen v oziravrednih slučajih zaslišavši trgovske in obrtniške zbornice in prizadete zadruge dovoliti olajšave za posamezne okraje ali za določeno blago ali za poedine obrte in sicer v tem smislu, da je dopustno iskati naročila tudi brez izrecnega poziva. Poslužujoč se te pravice, sestavilo je trgovinsko mini- strstvo seznam onih vrst blaga, za katero naj bi se dovolile olajšave ter pozvale zbornico, da pove svoje o mnenje. Zbornica je sklenila, oddati svoje mnenje v tem smislu, da se olajšave omeje na kmetijske stroje, strojne naprave, motorje, stavbne in tehnične potreb- ščine, šivalne in pisalne stroje, kolesa, klosete in za dovolitev tedenskega sejma vsak torek. Jesenice cerkvene utenzilije, glasbene inštrumente. imajo jako sedaj približno 7000 prebivalcev, med temi naslednjih točkah dnevnega reda je poročal mnogo uradniških in delavskih rodbin, katere zbornični tajnik dr. Murni k. Kot zbornični zastopnik jako pogrešajo tedenskega sejma za živila. Zbornica v centralni komisiji za obrtno šolstvo je bil izvoljen je po nasvetu poročevalca sklenila, da se prošnja predsednik Lenarčič, kot zastopnik v odboru obrtne županstva na Jesenicah s priporočilom predloži c. kr. nadaljevalne šole na Bledu pa tamošnji trgovec Viljem deželni vladi. Istotako se priporoča prošnja občine Rep6. V podporo kranjskih udeležnikov tečaja za Škocijan za pomnožitev letnih in živinskih semnjev izobrazbo učiteljev risanja na obrtnih nadaljevalnih ter prošnja občine Preserje za preložitev letnega šolah, ki se ima prihodnje leto vršiti na državni semnja od 8. na 15. junija vsakega leta. Zbornični pristav dr. Windischer poročal obrtni šoli v Gradcu, je dovolila zbornica prispevek 200 kron. Glede prošnje mizarja Frana Vidali v Ljub- o načrtu izvršilne odredbe k zakonu z dne 25. febru- Ijani za podelitev koncesije za pokopavanje mrličev je zbornica izrekla svoje mnenje v tem zmislu, da ni varja 1902 o premembi in dopolnitvi obrtnega reda. Po sedanjih določbah obrtnega reda imetnikom lokalne potrebe za novo tako podjetje vlogi neka v obrtov dovoljeno, da iščejo naročil na blago ne kraju svojega stališča, marveč tudi okoli potujoč in sicer tako pri zasebnikih kakor pri obrtnih strankah terih trgovcev in obrtnikov selške doline se bode razpravljalo v prihodnji zbornični seji. Po končanem dnevnem redu je stavil provizorični Poslužujoč se te pravice narejajo prosilci in produ- predsednik Baumgartner nasvet, naj se za R. Hös centi hudo konkurenco srednji in mali trgovini ter sigovo knjigo „Tarif-Wegweiser* dovoli 100 kron pod- obrtnikom s tem, da ne obiskujejo le obrtnih strank, pore ter naj se trgovinsko ministrstvo naprosi, da čim ampak se oglašajo tudi direktno po konsumentih. prej napravi telefonsko zvezo med Ljubljano in Trbižem * NOVICE s potrebnimi postajami na Gorenjskem. Oba predloga sta bila sprejeta z dodatnim predlogom, naj bi se naše južne dežele po telefonu zvezale z Ogrsko. Kmetijstvo Zbornični svetnik Tönnies je predlagal, naj se finančno ravnateljstvo v Ljubljani naprosi, da Gojitev lešnikov. c. kr. glavne davkarije ne premesti na Žabjek, kakor Glasilo „Hrvatsko - slavonskega gospodarskega se baje namerava, ampak naj jo preloži v središče društva" v Zagrebu, „Gospodarski list mesta, ker bi to za stranke, ki imajo a ima v svoji tam bilo mnogo ugodnejše. opraviti, 13. letošnji številki zanimiv članek pod gorenjim naslovom, ki zasluži, da njega vsebino tudi naši čitatelji Zbornični svetnik Kregar je pričel čitati dolgo poznajo. Ta članek o „gojitvi lešnikov" slove takole: razpravo o razvoju pošte v raznih državah, govoril o vseh mogočih rečeh, ter na ponovno prigovarjanje, naj vender pove, kaj hoče, naposled razodel, da naj se v Ljubljani poštno poslovanje primerno reformira. Predlog se bode postavil na dnevni red prihodnje seje. Med proizvodi, katerih se vsako leto iz ino- zemstva v našo monarhijo uvaža, zavzema lešnik jedno prvih mest. Denar, ki se za ta pridelek pošilja iz Avstro • Ogerske v inozemstvo, znaša velike svote. Iz tega se da sklepati, da se pri nas gojitvi lešnika Potem je predsednik ob osmih zvečer zaključil oziroma sploh lupinastega sadja ne posvečuje toliko javno sejo. pozornosti, kakor drugemu sadju. Najbolj se to vidi Obrtnijske raznoterosti. na pošiljatvah, ki o Božiču in Veliki noči dohajajo nam iz inozemstva, posebno iz Italije in Španije. Iz Zakupni razglas. Zaradi zagotovljenja posteljne slame teh dveh držav pošiljajo v Avstro-Ogersko ogromne za brambovska bataljona v Ljubljani za dobo od 1. septembra 1902 množine lešnikov, ki se ne rabijo samo za igračo. do konca avgusta 1903 se bode vršila ponudbena razprava dne 29. julija 1902 ob 10. uri dopoludne v računski pisarni v brambovski vojašnici) v Ljubljani. V navedeni dobi dobaviti bo v osmih rokih skupaj 39.000 kg posteljne slame v Gojitev lešnikovega grma se pa zanemarja najbolj zaradi tega, ker ljudstvo ne pozna koristi, katerih bi zamoglo imeti od tega sadeža in zategadel je dobro, Ljubljani. Sprejemajo se pismene in ustmene ponudbe. Pismene da se o tem predmetu obširneje spregovori. Lešnikov ponudbe, kolekovane s kolekom za 1 K za vsako polo, naj se grm se zadovoljuje z vsakim podnebjem in z vsako vlože v gori navedeni pisarni do 29. julija 1902 do 10. ure dopoludne. Ob isti uri se pa začne tudi javna ustna obravnava ravno tam. Ponudniki morajo predložiti izpričevala o zadostnem zemljo, peto leto potem ko je bil vsajen, pa že začne roditi in donašati lepega sadu, posebno ako se raz- premoženju in zmožnosti za prevzetje te kupčije. Ta izpričevala umno goji. Zares žalostno je, da se to koristno grmovje izdaja protokoliranim tvrdkam trgovska in obrtniška zbornica, pri nas po vrednosti ne ceni. Koliko leži puste ne- drugim pa c okrajna glavarstva oziroma mestni magistrat Izpričevala se morajo vsaj en dan pred razpravo po obrtnijski in trgovski zbornici ali po politični oblasti poslati poveljništvu navedenih bataljonov. Podrobni pogoji in navodila se lahko dobe v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. porabljene zemlje, ker drugo sadje zaradi nerodovitih tal ne uspeva, a lešnik bi prav dobro obrodil, zatorej more, prazne puste prostore na naj vsakdo ki svojem vrtu in drugod posadi z lešnikovim grmom. Intendanca c. in kr. 3. voja v Gradcu je uposlala trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani izkaz o prilični potrebščini za zavarovalno dobo 1902/1903 za c. in kr vojsko in c. kr. domobranstvo v oskrbovalnicah v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Trstu, Gorici in Pulju. Dobavati bo: pše- Najprikladnejši kraj za lešnikov grm pa so obronki bregov in strmine in tudi razna obrežja kotlov in dolin. Tudi tam uspeva, kjer prerašča tla nekoristno grmovje in drevje. Ako se pri tem uvažuje, da ni nico, rž, oves, kruh, seno, slamo, drva, premog itd. Izkaz je treba nikakih izvanrednih priprav za branje in raz- na vpogled v pisarni imenovane zbornice. pošiljanje lešnikov in tudi grm sam na sebi ne za Dobavni razpis C. in kr. vojno ministrstvo namerava hteva posebne gojitve, se mora človek zares čuditi, po javni konkurenci pri malih obrtnikih si zagotoviti za da lešnik ni bolj razširjen. Lešnik se goji kot visoko steblo v obliki grma ali špalirja. Pred sajenjem se priporoča rigolanje (pre- udeležiti dobave, vender pa mora v obeh slučajih posredovati kopavanje) tal od 40—50 centimetrov globoko. Ako leto 1903 različne potrebščine iz usnja za vojaško upravo. Dobaviti je vsakovrstne čevlje, jermena, tornistre, taške itd. kot ud kake obrtne zadruge Vsak obrtnik se more sam ali pristojna zadruga Ponudbe kolekovati s kolekom za 1 krono se tla zrahljajo in pognoje, bo več in boljšega sadu. in najkasneje do 15. septembra 1. 1902 do 12. ure dopoludne vložiti pri trgovski in obrtniški zbornici, kjer ponudnik biva, na Kranjskem torej v Ljubljani. Varščine in vzorcev ni treba predložiti. Natančnejši pogoji ponudbeni vzorci in zaznamek predmetov in cen se lahko upogledajo v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani Za gojitev v velikem se priporoča oblika grma, dobra pa je tudi oblika špalirja. Razdalja mej grmi bodi po do 2 5 metra, pri špalirju 5 metrov. Vsakoletno obrezovanje stebla in grma pospešuje plodovitost. Angleži goje lešnik v obliki kotla in ga redno obreza vajo; tudi mu stalno gnoje, zaradi tega dosezajo posebno obilen pridelek. Pri obrezavanju naj se pazi na to, da se odreže pregoste izrastke in se iztrebi suh les. Lešnik vzgojen zraste tudi dokaj vi- Letnik LX. NOVICE Stran 305. soko. Visoko grmovje bi se smelo priporočati zaradi dolce far niente. Popoldansko solnce se je zastonj tega, ker lešnike na nizkem grmovju otroci lože kradejo, trudilo prodreti skczi gosto vejevje orjaške bukve, Pomnožuje se lešnik najbolj z grobanjem. Mladiki, ki se pričvrsti k zemlji, pokrije se s prstjo tako, da se vidi iz zemlje samo vrh. Drugo leto že požene pa dobro vzgajati lešnik iz semena ali s grm. Ni spresajenjem s korenino, ker se v tem slučaju dobre vrste pokvarijo. Ako se vodi lešnik v vrste, naj se ga tudi okopava, ker se s tem zemlja zboljša. Od lešnikov poznamo kot dobre posebno tri vrste: zellski, Lambertov in gozdni lešnik. • Zellski lešnik je dobil ime od samostana Zeli, na kateri je zeleno perje skrivnostno šumelo nad menoj. Gost leskov grm mi je zapiral pogled k lahko-nogemu studencu, ki mi je peval zibeljčino pesem. Mislil nisem o ničemur in o vsem. Hudomušni duh se mi je podil iz domačih planin v ogrsko pusto, od ondod v ruske stepe in je preskočil, ponudivši se trenutek v mrzli in na visokem Tibetu, v amerikanske prerije. Malomarna fantazija ni mogla nikjer osredotočiti nepokornih mislij. Zuborenje studenčevo pa me je zazibalo v stanje, kjer ga stalno in mnogo goje. Znan po kratki ki bi se dalo primerjati z narkozo ali hipnozo. Za- lupini. ki sad samo do polovice pokriva. dremal bi bil, ne vsled utrujenosti, temveč iz nemar- Te vrste lešnik je dvojen, moški in ženski, prvi nosti, da me niso prebudile stopinje. Rahko in pre- je okrogel in drugi podolgast. vidno sem upognil leskove vejice in pokukal zvedavo Lambertov lešnik se imenuje zaradi tega tako, proti stezici, ki vodi studencu. Krepko dekle, ru- ker zori o sv. Lambertu. dečih lic, visoko podrecana. je nosilo na glavi škaf. Tretja vrsta so gozdni lešniki. Ti se odlikujejo po trdi in veliki lupini. Ta lešnik raste divji po gozdih in mejah. Sad je navadno okrogel malokdaj podolgast. Lešniki se bero, ko so popolnoma zreli. Ko se suše, jih treba po večkrat premešati, da se ne pokvarijo. Iz lešnika se napravlja tudi izvrstno olje, ki je za mnogovrstno porabo. Sicer se ga rabi za razne vrste, testenino in fino pecivo, torto itd. Razni trgovci s t rži j o za lešnik, ako znajo uporabiti prav mnogo priliko. Nobenega dvoma ni, da bi se gojitev lešnikov vsakomur dobro izplačala, ako bi imel dovolj dobre volje, da goji ta sad v veliki meri, za kar bi imel priložnost pač vsaki posestnik. * * ■K Dospevši k vodi, si opere najprej noge, potem pa si umije obraz. Bele rokave si zaviše še višje, in pokaže se bela koža. katere se ne bi sramovala niti nežna gospica. Ni še bila z umivanjem gotova, ko opozori njo in mene peket konjskih podkev. Težka konjska mrha se privali iz gostega bukovja, nerodno stopajoč po ozki stezi in zadevajoč se s podkvami ob korenine in kamne. Za njo stopa čvrst fant v kratkih irhastih hlačah s pisanimi obramnicami. » No, Jera, ali bo voda za večerjo?" ogovori prišlec dekleta, sedajoč na pripraven kamen, dočim kobila pridno srebe v se hladno vodo. » Za večerjo, Miha Ali boš pa kobilo napojil a vrne ma Jera vprašanje, ozrvši se zadovoljno nanj. „Taka je v gorah! Zjutraj se reže trava še dovolj dobro, čez dan se tudi še nekaj suši, in zvečer vedno Mi bi pa zlasti svetovali našim Kraševcem, da kaj pomašimo v svisli. A noč ti je nekoliko predolga, se začnejo resno pečati z gojitvijo lešnikov v ogromni ee nisi vajen z drugimi vred hoditi spat. — Doma je Vedno se čujejo tožbe, da Kraševci nimajo no- Vse kaj druzega. — Po večerji deneš klobuk po strani na glavo, pa na vasi zaukaš, da se vse krog tebe men. benih virov dohodkov, zlasti, ker je zamrla trta. Tu pa se jim ponuja samo ob sebi najizdatnejši viri strese, in hajdi pod okno! Tu v rovtih pa spi cel trop dohodkov. Kras je povprečno zelo prikladen za go- Da svislih; če pokličeš jedno, oglasi se jih pet. — Za jitev lešnikovega grma. Naj bi se Kraševci torej resno ponočevanje tukaj ni. — Pod tvojim oknom je že oprijeli tega pridelka, ki jim bode donašal tisočake gotovo pognala trava ta čas, kar se parimo v rovtih; na leto. treba jo bode na novo teptati. Koliko let že hodim dfc A'A^fesiwft^ A^ÄvA A^jft&twlwl^ 91 ^^ ^ f^ P|p ^ f ^ # lw * ' f 1 ' I 1 rI" ' V 1 ' f 1 ' V 1 ' V 1 ' v ' 9 S 1 # I 1 ' V 1 ' f * 1 9 1 1 F 1 ♦ ■ 1 r f ' r i * ' V 1 r r 1 ' f v ' IT * ' rr> "t" rt" 'Tn Hn ^T ™ T rJi^ . • - . * . . m - . t . . 1 . - 1 ilL. . 1. JL . . JL. v A, - 9 j . 1 . \ A. r s -ft a ' * J lwJ,, . i I t f UL; f u»?4 r vJU i uJLw JI i vJL. > Jč, 1 , < ^ < A, za tabo?a » Ti nepridiprav ničvredni!" huduje se navi dežno dekle. n Če nisem všeč, bodem primoran poiskati si Pri studencu. drugo, pa še lepšo kakor si ti. Pred tremi leti je bilo, ko sem gnal našo Lisko nam je tole našo guro Na uho mi je bilo ljubko žuborenje, bližal sem storila, sem na vodo. Tamle gori na ovinku sva se urni planinski vodici. Pleče jo imenuje ljudstvo, se srečala, pa takrat nisi bila tako moška, ker nisi Pripovedujejo namreč o ovčjem plečetu. Katero je še fanta imela. Vprašal sem te, ali naj pridem pred časi glodal kosmati medved tu pri studencu, tebi povasovat; takoj si bila zadovoljna in rekla, da Pokleknil sem na kamen in srebal iz smrekove skorje imate dovolj močne gavtre. Prišel sein precej prvi studeno pijačo. Nato sem nemarno razpoložil lene dan, ko smo se vrnili domov, hodil sem celo jesen, svoje ude po mehki travi, ter pričel snivati lepi san: celo zimo, celo leto, še eno leto in še eno! a NOVICE Letnik LX. „Oh, pa takele besede imaš! Ali nisi bil v ne- kako Tatjana piše Oneginu ljubavno pismo. Tretja deljo pri pridigi, ko so nam gospod Šimen tako lepo slika donese izpoved Oneginovo, ki je ob jednem pravili, kako naj se vedemo na planinah? a » ko Gospod bi fantovanja za tako hudo ne imeli, bili sami fant, kakor nas jeden. zavrnitev Tatjane. Drugo dejanje nam kaže domači ples v.hišiLa-stara, rina, kjer pride do prepira med Oneginom in Leuskim glej jo, kam sili v grmovje!" Kobila se vstavi in ter do poziva na dvoboj. Ta se nam prikazuje v drugi prične trgati konjsko preslico, ki raste ob vodi. „Včeraj," nadaljuje Miha, H sva ogledovala z očetom tisto smreko, ki stoji za kočo. Stari so sliki tega dejanja, po sloviti ariji Leuskega, na po-zorišču in skonča s smrtjo Leuskega. Tretje dejanje nas vede na ples pri knezu Gre- bili kaj dobre volje, ker se nimamo čez vreme nič minu, kateremu se je Tatjana udala. Onegin se vrne pritoževati, in kar sami so napeljali govor na ženitev. v domovino in pride na ta ples. Tu se mu porodi na jeseni mi bodo dali čez, sami pa si bodo z novo ljubezen do Tatjane, ki se nam razodeva v ve- materjo vred izgovorili kot in hrano Dolga ne bom liki sceni v drugi sliki tega akta. Vendar zmaga v preveč prevzel, s pošteno doto bi se dal takoj ves po- Tatjani dolžnost in ona zavrne Onegina. plačati. Naši zemlji ni razun farovške para daleč Dasi so te e slike a med seboj v zelo rahli zvezi, na okrog, živino imamo dokaj lepo, hiša in hlev sta vender so jako srečno izbrane in združene. skoro nova. Zgoraj samo letos pobeliti, junčka bomo Kaj rečeš, začeli pitati, le mlade nam še manjka, kam bi šli po njo?" Nisem se mogel več vzdržati in zavpil sem » Kosmaču po Jero! u » n Marija z Lušarij, Bokalov študent!" Ti preklicani skric!" F. G. Eugen Onegin. Libreto si je zložil glasbenik sam; ne čudimo se torej, da je za glasbo zelo pripravno in efektno izvršen. Peter Iljič Čajkovski se je porodil 1840 na Uralu, v mestecu Votkinskem, kjer je bil oče rudarski načelnik ; pozneje je postal vodja tehnologiškega zavoda v Petrogradu in tu je Peter slušal pravoslovne nauke. ljubezen do glasbe ga je napotila, da je ustopil v konservatorij, katerega je bil ustanovil A. Rubinstein. Postal je profesor glasbe na konservatoriju v Moskvi, a 1879 odložil to službo in se povsem posvetil glasbi Med najslavnejša dela velikega ruskega pesnika in skladateljstvu. Umrl je 6. novembra 1893 v Petro- Puškina moramo šteti njegov roman v verzih „Eugen # Onegin", katerega je napisal 1823—1831. Postal je med Rusi najpopularnejše delo. Ta roman je služil v podlago libretu isto tako v Rusiji popularne opere Čajkovskega. A ne samo v Rusiji, temveč tudi drugod (n. pr. v Lipsiji, na Dunaju, v Pragi, v Zagrebu) si je stekla ta opera najlaskavejše priznanje. Prav je torej, da se i Slovenci spoznajo s tem veljavnim ruskim delom. Saj je delo slovanskega duha, preveč potujčenim, dvakrat dobro itak ki nam je, došlo. Puškin je v Oneginu in v Leuskem, v Tatjani in Olgi stvaril nasprotna si moška, oziroma ženska bitja; z izredno ljubavjo pa je načrtal pesnik Tatjano v najlepših žarkih svoje poezije. Libreto pridržal je po možnosti dejanje in duh Puškinovega dela, da celo besede in verze, ako in kjer je to bilo mogoče. Seveda je bilo treba mnogo krajšav in nekoliko prememb, da se je mogel epos uporabiti v dramatično obliko. „Lirične scene" se skromno nazivlje ta tekst, pri katerem ne smemo gradu za kolero. Mnoga orkestralna dela Čajkovskega se proizvajajo pri koncertih pri nas in v Nemčiji; od mnogih njegovih oper (Vojvoda Opričnik Vakula E. Onegin Devica Orleanska Mazepa Snegulčica) se razširil Onegin tudi izven Rusije. E. Onegin se je 1884 uprizoril v Petrogradu z največjim uspehom. Skladatelj jo je zložil 1877, a znana in priljubljena je bila po koncertih. Carju se je tako dopadala ta glasba, da je ukazal, naj se delo uprizori v carski operi. In res je glasba tako melodi-jozna. instrumentacija tako gracijozna, da se takoj priljubi slušalcu. tudi gledalca visoko zadovolji bogata scene-Krasne ruske narodne noše, veliki plesni sceni nja. sta zlasti na velikih odrih — prava paša očem. Na Dunaju si je ta opera, krasno uprizorjena in proizvedena od najboljših pevcev, stekla najsijajnejši uspeh. Slovanom neprijazno politično obzorje je pouzročilo, da se je zadnje leto zanemarila, v žalost vseh ljubiteljev istinite umetnosti. Z. pozabiti, da bil pisan za občinstvo, kateremu je bilo Puškinovo delo dobro znano. Tujca torej sem ter tje kaj težkoče. moti, kar Rusom ni delalo niti najmanjše t t t * Prva „slika" prvega dejanja nas seznani z rodbino Larinovo in s pojavom ljubezni Tatjanine do Osebne vesti. Deželnosodni nadsvetnik v Gradcu gospod Anton vitez Karnitschnig je imenovan dvornim Onegina; druga slika donese nam grandiozno sceno, svetnikom pri najvišjem sodišču na Dunaju; nadsvetnik v Letnik LX. Stran 307. Gradcu gospod dr. Josip vitez Scheuchenstuel pa podpredsednikom višje sodnije istotam. — Nova izdaja Prešernovih pesmij je ravnokar izšla v založbi L Schwentnerja, knjigotržca v Ljubljani. Novo izdajo je uredil A. Aškerc. Poleg Prešernovih pesmij obsega knjiga tudi pesnikov življenjepis in estetično cceno njegovih umotvorov. , — Samostojna župnija je postala dosedanja kapela-nija Slap pri Vipavi. — Okrajni cestni odbor radovljiški je sklenil oster protest proti obstrukciji katoliških poslancev v deželnem zboru. — Tiskovna pravda. Državni poslanec dr Ferjančič toži „Slovenca" zaradi žaljenja na časti. Stvar pride že v prihodnjem zasedanju porotnega sodišča na vrsto. — »Gospodarska zveza«. Ustanovitelj in dosedanji načelnik „Gospodarske zveze" gosp. dr. Ivan Šusteršič je odstopil. Ta odstop je v zvezi s premembo, ki se zgodi pri „Gospodarski zvezi" na zahtevanje ministrstva. Le pod pogojem, Če se izvrše gotove bistvene premembe pri Zvezi, je ministrstvo dovolilo svojo podporo. — Planinske vesti. „Orožnovo kočo" na črni prsti v Bohinju bodo razširili, na Lisci pa je napravilo „Slovensko planinsko društvo" novo kočo, ki se otvori meseca avgusta. — Delo v Bohinjskem predoru dobro napreduje in je geološka formacija še vedno prav ugodna in od začetka sem malo izpremenjena. Na bohinjski strani so že precej nad 1 km, na goriški pa čez 600 m daleč v zemlji. Toplota v rovih je normalna, ker niso plasti nad njimi zelo visoke in se pridno prezračvje. Upa se, da bode torej proga Jesenice-Gorica-Trst do določenega Časa, t j. do 1. oktobra 1905. 1. gotova in se ta dan izroči že prometu — Na premog bodo raziskavah plasti v Bohinjski Bisfrici, in sicer z ročnim vrtanjem v globočino 200 m. Geološka mnenja so sicer različna, želeti pa bi bilo dobrega vspeha. — Vipavska železnica se dogradi do 31. avgusta in se 15 septembra na njej otvori promet. v — V Šmarju pri Jelšah bo v nedeljo 3. avgusta velik ljudski shod, na katerem bo govoril tudi dvorni svetnik dr. Ploj. — Novo vrsto šolskih tabel je izumil slovenski mizar Anton Bec na Bregu pri Celju. — V Spodnji Polskavi na Štajerskem so pri občinskih volitvah 22. m. m. Slovenci propadli in imajo v novem občinskem odboru Nemci večino. — Celjski župan gosp. Stieger, ki je deset let župa-noval v Celju, je odstopil. — Suspendiran odvetnik Graška odvetniška zbornica je celjskega odvetnika dr. Stepischnegga, tasta razupitega Wolfa, suspendirala za eno leto. — »Učiteljski dom« v Celovcu Za vsprejem v „Učiteljski dom" se je oglasilo 25 prosilcev. Odbor jih je vsprejel 7, ki se bodo dali na dobra zasebna stanovanja, dokler društvo ne more sezidati svojega doma, kar se bo najprej ko mogoče pričelo. Sprejetih gojencev je 5 Korošcev in 2 iz Štajerske — Ljudsko štetje v Trstu. Gospodje na tržaškem magistratu so se zopet izkazali prave mojstre. Dolgo časa niso prišli na dan z zaključkom ljudskega štetja. Vse je bilo radovedno, koliko Slovencev utaje. In res — prekosili so sami sebe. V mestu in v celi okolici so našteli vsega skupai — 26 000 Slovencev. To je škandal prve vrste. — Čedni ljudje. O tržaških komoristih se izvedo vsak dan lepše stvari. Tako je sedaj razkril „Sole", da je državni poslanec Leop Mauroner lastnik treh hiš, kjer so nastanjeni gotovi „instituti", deželni poslanec dr. Venezian pa je njegov administrator. — Kavarniški uslužbenci v Trstu štrajkajo že ves teden. Zahtevajo zvišanje dohodkov. Od februvarja sem so v Trstu štrajki na dnevnem redu. — Osmi shod avstrijskih ognjegascev bo prve dni meseca septembra v Solnogradu. —■ Kaplana so ubili. Minoli teden so v Makolah na Štajerskem kmetski fantje ubili ondotnega kapelana Antona Mikliča.. — Ponesrečen samomor. Mizarski pomočnik Janez Voršič v Mariboru, je te dni skočil v Dravo z namenom, da se usmrti, a voda ga je streznila tako, da je hitro priplaval k bregu. — Grozna nesreča. Dne 12. m. m opoldne je padel 141etni Ivan Šiberle, pastir v Plešerki, občina Hodiše na Koroškem z visokega javorja 4 metre globoko na spodaj stoječi plot. Kol mu je predrl prsi, da je bil takoj mrtev. Šiberle je bil pristojen v Kranj. — Utonil je v soboto popoludne pri kopanju v Pivki neki vojak 27 pešpolka, kralj Belgijcev, ki je sedaj na vajah v Postojni. — Samomor. V nedeljo se je v Ljubljani zastrupila gospa T. Kompare. Pripeljala se je s svojim soprogom stariše obiskat. Ko je bila v sobi, je rekla soprogu, da naj gre iskat solnčnik, ki ga je pozabila v vozu. Mož jo je res ubogal, a ko je prišel nazaj, je ležala gospa v sobi nezavestna. Popila je strup in vsled tega umrla. Pri sebi je imela tudi nabasan revolver. — Veliko poneverjenje. Minoli teden je nenadoma izginil sodni oficiai in jetnišničar na Žabjeku Vinko Š o r n. Splošno se je mislilo, da je v hipu duševne zmedenosti zapustil svojo službo, da se pa že zopet vrne. Tako so sodili tudi Šornovi predpostavljenci, ki so bili sploh mnenja, da je Som vsled smrti svoje žene postal melanholičen, in sicer tako, da je včasih napravil utis, kakor da ni več zdrave pameti. Sedaj seveda se ve, da je bila ta melanholija — le strah. Šorn se je bal da pridejo na dan njegova poneverjenja. Samo če bi bil avanziral, bi bil mogel prikriti storjene nerednosti. Pred kratkim je izvedel, da ni avanziral, da je postal oskrbnik drug uradnik in v tem trenotku je bilo tudi gotovo, da se poneverjenja razkrijejo, čim nastopi novi oskrbnik svojo službo. Šorn je pobegnil. Kakor rečeno tudi njegovi predpostavljenci niso slutili nič zlega, dokler ni revizija dognala, da je Šo rn poneveril okrog 11.000 kron uradnega denarja. Šorn se zdaj policijsko zasleduje. — Nesreča. V ponedeliek se je ubil pod Šambijami pri Trnovem trgovec z lesom, znan z imenom „črni Jože" iz Rupe. Splašili so se mu konji, padel je raz voz in se ubil. — Umor v Pazinu. V noči od 21. na 22. m. m. je sedel lovski čuvaj Ivan Uljanic v neki žganjarni v Pazinu. O polnoči je prišel v tisto žganjarno črevljar Ivan Ferenčič, popil čašo žganja, potem pa sunil Uljaniča trikrat z nožem tako, da je mož na mestu umrl. Ferenčič je umoril Uljanica, ker je ta pred nekaj dnevi morilčevega očeta pretepel. Morilec je zbežal, a dobili so ga čez nekaj dni v Žminju. — Veliki Dunaj. Dunajski občinski zastop je nedavno sklenil, da se 12 občin na levem bregu Donave združi z Dunajem. Te dni je nižjeavstrijski deželni zbor razpravljal o tem vprašanju. Vlada je po svojem zastopniku izjavila, da iz gospodarskih ozirov ne more pritrditi načrtu. Država bi imela samo za policijo do 400.000 več stroškov. Glavni pomislek pa je. da Donava na tem kraju ni pravilno uravnana in bode morda treba odpreti Donavi zopet staro strugo. Vlada se načeloma ne upira združenju dotičnih občin z Dunajem najmanj pa občine Florisdorf, le meje je treba prej natančno določiti. Liberalni govorniki so proti združenju. Konečno je večina Stran 308. NOVICE Letnik LX. vsprejela predlog, naj deželni odbor v dogovoru z vlado prouči vse vprašanje o tem in svojeČasno poroča. — Mehmed-Beg Kapetanović. V Sarajevu je umrl od kapi zadet mnogoletni župan Metmed-Beg Kapetanović. Po okupaciji Bosne mu je poverila avstrijska vlada organizacijo občinskih uradov. Za svoje zasluge je postal vladni svetnik, ter dobil komturni križ Franc-Jožefovega reda ter red železne krone prve vrste. Njegova rodbina je najstarejša in najbogatejša v deželi. Deloval je tudi literarno. — Petelina s štirimi nogami imajo v Egghass Eadoč na Ogrskem. Star je tri mesece in stopa po dveh nogah, ostali dve nogi, ki sta krajši, vlači za seboj. — Hrvatska tvornica razglednic. Kako znameniti trgovinski predmet so razglednice, svedoči najbolje to, da je na Hrvatskem tvrdka, ki je v zadnjih 10 mesecih naredila nad 4,000 000 razglednic, od katerih se je en četrt razprodalo na Hrvatskem, ostale pa so romale na Dunaj, London in Pariz. Mesečno pride na Hrvatsko in Slavonijo 3 do 4 milijone razglednic, ki reprezentirajo vrednost do 60.000 kron. — Smrten bučelin pik. Iz Gmundena se poroča, da je grofico Karolino Belcredi, hčer ekscelence grofa Riharda Belcredi, pičila buČela v prst. Prst je kmalu nato začel otekati in pokazala so se znamenja krvnega ostrupljenja. Le hitro poklicani zdravnik preprečil je vsako daljno nevarnost. — Ponarejene znamke. V bolgarskem mestu Sofija so prišli na sled velikanski slepariji. Dobili so namreč tvrdko, ki je kar v velikem ponarejala pismene znamke in jih po svojih agentih razpečavala po deželi. Vso goljufijo je vodil poseben konzorcij, oegar glava je bil stotnik Bukovski, ki je tvrdko tudi preskrbel s potrebnimi stroji. Znamke so bile tako fino ponarejene, da se ne dado ločiti od pravih. — Nov prerok! V Advorce v Slavoniji je vstal nov, 19 let star „prerok", ki pripoveduje, da ga je angelj zbudil iz spanja in ga peljal v cerkev v Bresin, kjer je dobil kolajno z napisom: „Zadnje potovanje Jezusa". Ko ga je njegova mati v cerkvi v Požegi ravno zbranemu ljudstvu pokazala, je kar naenkrat izpred oči ljudstva — izginil. Ljudstvo zdaj pričakuje, kdaj da pride obljubljeni prerok. — Strašen zločin blazne ženske. Iz Szoke pri Te-mešvaru poročajo: 451etna vdova Valerija Muntyana, pridna kmetica, je te dni dopoludne zblaznela Vzela je sekiro, šla v sobo, kjer sta se igrala 41etna hčerka Ana in 71etni sin Pavel, ter oba pobila. Potem je poleg trupel pokleknila in glasno molila. Še le pozno zvečer se je zapazila nesreča. Sosedje so našli vso sobo v krvi, otroka s preklanimi glavami in pri njima na glas molečo žensko. Le s silo so jo odstranili. Brat morilke je uradnik v Pančevu. Blaznico so odvedli v bolnišnico za umobolne. — Poštena delitev. Da se dobi na svetu še sočutnih in poštenih ljudij. Ki ne izpodkupujejo eden drugemu obstanka z umazano konkurenco, kaže sledeči slučaj iz Kuncendorfa v okraju Sagan Ondi sta se oba gostilničarja dogovorila, da se bosta vrstila. Eno leto izvršuje prvi gostilničar svoj obrt, drugo leto drugi, ki je med tem <5asom zaprl svojo gostilno. — Ogromen krof. Iz Steyerja javljajo: Nedavno so tu operirali 641etnega Antona Fischlauerja, ki je imel ogromen krof v obsegu 124 metrov. Fischlauer se je dal že enkrat operirati, toda operacija ni imela nikakega uspeha. Sedaj se je pa vse dobro izvršilo; oteklina, katero so bolniku odrezali, ne tehta nič manj kakor 27 kilogramov. Fischlauer se popolnoma dobro počuti. — Mladi odlikovanec je sin nadvojvode Friderika. Deček je star še le pet let. Odlikovan je od perzijskega šaha s častno svetinjo za hrabrost. Ko je namreč perzijski šah bival v Karlovih Varih, seznanil se je z nadvojvodovim sinom Albiehtom ter bil ž njim mnogo skupaj. Šahu se je dopadlo, da se deček ni bal streljanja, ne konj in je pri vsaki priliki pokazal svojo hrabrost. Sklenil je okrasiti ga s častno svetinjo, kar je tudi storil. — Angleži in Buri. Dne 19. m. m. se je vršil v mestu Žižkovu krvav tepež med Angleži in Buri. Ondotni Šolarji so se namreč razdelili v dva sovražna taborja, ki sta se do krvavega spoprijela. Polena in kamenje je padalo na vse strani, da je kmalu kri porudečila zemljo. Ker se je boj poostril do skrajnosti, bila je hitro poklicana policaja, pred katero so se Buri in Angleži složno spustili v beg. — Iz prirodine računske knjige. Naša zemlja prehodi v svojem jedenkratnem diru okoli solnca 934 milijonov kilometrov, toliko kilometrov pota. bi se reklo, stori človek z zemljo vred v jednem letu. Starček, ki je romal z zemljo skupno 100 let skozi večnost, je premeril torej blizu jeden bilijon kilometrov zemskega pota. Človeško srce napravi na leto nekaj čez 36 milijonov udarcev. V vsaki minuti umrje in se obrodi v naši krvi 175 milijonov krvnih zrncev. — Naše telo ima čez 2 milijona potnih luknic v koži ali žlezic; naše truplo ima nadalje čez 200 različnih kosti razne velikosti in oblike in pa Čez 500 mišic, kojih vsaka se hrani v krvi in stoji pod vodstvom živčevja. — Zmaga proti malariji. V okolici Rima, zlasti v pokrajini Ostia, divja leto in dan znana huda mrzlica malarija. Vsi poskusi, da bi to strašno bolezen zatrli, so bili zaman, in prebivalstvo tega kraja je bilo tako obupano, da se je trumoma izseljevalo in je vsled tega malo ne izginil ondi človeški sled. Zdravniki so si ubijali glave, ali bi ne bilo mogoče najti kako sredstvo, da se ta grozna mrzlica vsaj prepreči. To bolezen namreč zanašajo strupeni moskiti, katerih je polno v teh krajih; kogar je piknil ta moskit, obolel je na malariji. Konečno se je pa posrečilo profesorju Grassiju v Rimu naiti neko sredstvo. To sredstvo obstoji namreč iz neke zmesi solnokislega kinina in citronokislega železa, arze-nikove kisline in grenkosolnega ekstrakta. Iz te zmesi je Grassi naredil pilule, katerih more vzeti odraščeni po šest na dan. In glej, to pomaga! Izmed 120 delavcev je 60 uživalo pilule 60 ne, a prvih se malarija ni prijela, dočim je onih 60 obolelo takoj na piku enega moskita — Turški sultan in gledališče. Turški sultan zelo ljubi gledališke predstave, tem bolj. ker mej istimi nekoliko pozabi vednega strahu, v katerem živi pred izdajalci in zale-zovalci, ki mu, kakor si domišljuje, strežejo po življenji. Sultanovo privatno gledališče v Carigradu je ne velika stavba, ter predeljena v dva oddelka, v enem se predstavljajo turške igre, v drugem evropejskem pa so opere in sploh stvari, ki niso zrastle na turških tleh. Umetniki in predstavljalci znešeni so iz vseh delov sveta, toda večinoma so samo možki igralci ter tudi ženske uloge igrajo navadno možki. Sultan je izdal postavo, da vsak gledališki umetnik kakoršne koli stroke, ki pride v Carigrad, mora vsaj enkrat nastopiti na deskah sultanovega gledališča. Glasovitim umetnikom podeli sultan navadno kako odlikovanje, a umetnicam pokloni kako dragoceno darilo. Vzlic temu se tuji umetniki le neradi uklanjajo tej postavi sultanovi, ker oni so vajeni visokih svetlih prostorov, polnih občinstva, v sultanovem gledišču pa je tesno in vse na pol zračno uprav kakor kaka boljša ječa. Tudi gledalce, ki smejo prisostvovati predstavam sultanovega gledališča, bi skoro na prstih obeh rok lahko seštel, kajti razun največjih sultanovih zaupnikov nima vstopa vanj nikdo. Navadno prisostvuje kak princ, kaka princezinja s svojo spremljevalko ter k večjemu kak minister, ako je slučajno v milosti pri sultanu. Sultan sam pa sedi daleč v ozadji, kjer gleda skozi gosto omrežje na oder, a njega nikdo ne vidi. Kadar pade zastor, tedaj pride k umetniku eden ali drugi sultanovih komornikov, da mu v njegovem imenu izreče priznanje v par navadnih frazah. Strogo je zabranjeno tudi časopisom, da kaj poročajo o predstavah v Jildiž-palači, tako se namreč imenuje gledališče. Sploh se po Letnik LX. NOVICE Stran 309 zapovedi sultanovi o njegovih zabavah in delih ne sme ničesar objavljati. Sultan je ljubitelj glasbe toda za klasično glasbo nima prav nikakega razuma. V svoji mladosti se je učil na glasovirju, a sedaj se ne bavi z njim, pusti se rajše zabavati od drugih. — Dvoboj med dvema ljetnima dečkoma. Te dni se je vršil v mestu Erfurtu na Nemškem pravcati dvoboj med dvema 141etnima smrkovcema. Eden izmed teh dečkov je dobil težko smrtno nevarno rano v prsa! — Iz svetovnega mesta. Iz Berolina se poroča, da so ondi prišli na sled pravcati roparski druhali. Svoje domovanje je imela v nekem zapuščenem zidovju v berolinski okolici, v kateri se je zadnji čas opetovano na najpredrznejii način kradlo, ne da bi se moglo priti dotičnim tatovom na sled. Nekega dne so pa opazili proti večeru tropo sumljivih ljudij, ki je kar naenkrat brez sledu izginila. Ko je policija na tistem mestu preiskala, prišli so do vrat, ki so peljala s pomočjo železnih lestev do roparske luknje, ki je bila zelo čudno opravljena. Tičkov ni bilo več v luknji, pač pa so našli mnogo praznih steklenic in drugih ukradenih stvarij. — Moderni telovniki. Neki trgovec v Charleville na Francoskem je iznašel posebne vrste telovnike, skozi katere ne prodere nobena kroglja in nobeno orožje. Kdor nosi tak telovnik, ta je varen pred vsakim napadom. Iznajditelj imenuje te telovnike „najvažnejšo in najkoristnejšo iznajdbo tega stoletja" in ga priporoča v svojem prospektu pred vsem za potnike, trgovce, poslance, policaje, žurnaliste, kralje in cesarje ! Telovniki stanejo samo 40 kron, se delajo po telesni meri v vseh dolžinah in širinah in se pošiljajo na dom „poštnine prosto". Trgovec da telovnik tudi na poskušnjo. Kdor hoče kupiti, sme popreje telovnik obleči in za poskušnjo nase streljati ! Ako se telovnik ne obnese, vzame nazaj in ga zamenja. — Polkovnik Grimm. Polkovnik Grimm, ki je bil, kakor znano, zaradi vohunstva obsojen na dvanajst let posil-nega dela v Sibiriji, je bil te dni odpeljan tje. Bil je uklenjen ter privezan k nekemu drugemu navadnemu hudodelcu, ki so ga peljali v Sibirijo. — Parniška katastrofa v Hamburgu. Kakor se nam podrobneje poroča, ponesrečeni parnik „Primus" ni bil prek-morsko vozeč, marveč le lokalen izletniški parnik in da se je nesreča predminolo soboto na večer pripetila, kaže baje, da so bili ponesrečeni večinoma židje, ki so s tem praznovali svoj sobotni praznik. Kraj nesreče leži na potu od Kuxhavena do Hamburga — torej še v kanalu Labe in sicer leži Blankenese na levem bregu, na strani Kuxhavena, Nienstedten pa pa na iztoku severnega Labinega rokava blizu Altone. Nesreča je nastala takole: Prevlačni parnik „Hansa", ki je last Hamburg-Ameriške Linije, zadel je izletniški parnik „Primus", vračajoči se z izletniki v Hamburg, in ki je pri Blankenese napačno manevriral, oziroma prezgodaj zavil iz južnega vodnega tira na severni tir, — v prostor, kjer so stroji. — Parnik „Hansa" je poskusil najprvo „Primusa" z odrinjenjem spraviti do suhega, a naletel je sam na tla. „Primusa" je odnesla voda kakih 150 m od „Hanse", kjer se je potopil. S pomočjo lestev in vrvi „Hanse" rešilo se je takoj kakih 50 oseb, kakih 70 oseb zasedlo je „Hansine" rešilne Čolne, ki so bili takoj na vodo spuščeni, nekaj oseb je plavalo na obrežje, nekaj se jih je pa tudi rešilo na parnika „Delphin" in „Harmonia", ki sta slučajno priplula mimo, kakor tudi v druge čolne, ki so na grozoviti parnikov pisk „Hanse" prihiteli od bregov. „Primus" sam je imel le en rešilen čoln in le za kakih 15 oseb seboj. Posledice kolizije so bile toliko grozneje, ker se je kotel parnika „Primus" takoj razpočil, ter je bil parnik v teku nekaj sekund poln vode. Število ponesrečencev se je mnogo zmanjšalo, ker se je mnogo izletnikov še našlo; izmed 195 izletnikov so doslej našli 8 mrtvih in le kakih 14 oseb se še pogreša. — Edisonov akumulator. Edison javlja v nekem severoamerikanskem listu, da dela sedaj poskuse z nekim akumulatorjem, ki bode v bodočnosti provzročil velikanski prevrat. Štirje večji poskusi so se mu dobro obnesli. Sedaj poskuša še, ako more akumulator sprejeti elektriko, ki bi zadostovala za 5000 angleških milj. — Sramežljiva dama. V morski kopeli Yormuth se je pritožila neka postarana devica pri mestnem poglavarstvu, da se neki gospod redno vsako jutro uprav pod njenimi okni koplje. Poglavarstvo je na to zaprosilo mladega gospoda, naj se koplje nekaj kilometrov dalje, da se stara devica ne bo imela več vzroka sramovati in pohujševati. DotiČnik je ubogal toda stara devica se zopet pritoži: „Gospod si je sicer res izbral oddaljenejše kopališče, toda morem ga še vedno videti z daljnogledom". Nato pa je poglavarstno gospodično poučilo, naj zre s svojim daljnogledom na nebo, pa ne bo videla ko-pajočega gospoda. — Zrakoplov »Melin«. Stanley Spencer, po rodu Anglež, je pred kratkim poskušal svoj zrakoplov „Melin". Dotični poskusi so se mu radi ugodnega vetra prav dobro obnesli. Obakrat se je dvignil v zrak pri znani londonski kristalni palači. Zrakoplov se je dvigal, in padel brez vsakih težkoČ in je vsem zahtevam izumitelja ustregel. đ — Nove vrste slamnike upeljali so letošnje poletje v Ameriki. Zovejo se panama slamniki in so napravljeni iz neke vrste perja, ki raste na Columbiji. Pravi pristni panama slamnik stane od 1000 — 2000 kron, ponarejeni pa seveda več kot polovico manj. Da so te vrste slamniki tako dragi, povzročuje delo, katero traja včasih cel mesec, da se splete pristni panama slamnik, kateri mora imeti prožnost in mehkoto, da se ga potegne lahko skozi prstan. Ponarejeni pa se razlikujejo ravno v tem. da ne posedujejo one prožnosti, temuč se dado zviti samo toliko, da se jih lahko brez škode stlači v žep. Da si „pristne" napravijo samo bogataši, to vedo tudi ondotni časnikarji, ki vestno zasledujejo in poročajo svojim čitateljem o ceni slamnika tega ali onega amerikanskega velikaša. — Jedilnice v tramvaju napravijo si v kratkem v Ameriki. Američan namreč jako štedi s svojim časom. Med potjo, ko se pelja v svojo trgovino ali delavnico, čita in puši, sedaj pa so si zmislili, da bi zajutrkovali tudi lahko med vožnjo, da bi ne bilo treba časa muditi zastonj. Na gotovih postajah bo tramvaj naložil zajutrek ali kosilo, ter kedor bode želel, jedel bode mej potjo. — Največji kresovi. Vsa večja angleška mesta so pripravila kresove, ki bi se zažgali na dan kronanja angleškega kralja. Te dni so pa dotične kresove zažgali na čast ravnokar ozdravljenemu kralju Edvardu. Tako so v mestu Ulverston zažgali kres, ki ni meril nič manj kakor 65 čevljev na dolgost in ki je obsegal 4000 centov lesa. Še večji je bil oni kres pri Kodnoju, ki je sestojal iz 2500 bukovih tramov, 2060 centov druzega lesa, 200 centov vejevja in 440 centov olja in smole. Mesto Withehaven je dalo narediti celo 120 čevljev visok stolp, čegar temelj je meril 155 čevljev. Stolp je bil iz bičevja spleten in je bil napolnjen s 16.000 centi lesa, ki so namočili s 1000 galonami petroleja in z ravno toliko smole. «-Na dano znamenje se je ta stolp zaŽgal s pomočjo električne baterije. — Z avtomobilom iz Pariza v Kijev. Ta teden je prišel v Lvov znani knez Galicin s svojim avtomobilom, s katerim misli narediti pot iz Pariza v Kijev. Po majhni repe-raturi se je odpeljal proti ruskemu mestu Kijevu. — Mir v južni Afriki. Angleško časopisje je poročalo, da so se udali Buri z veseljem ter da so radi odložili orožje, ker so bili vojne zelo naveličani. Iz Durbana pa poročajo, da Buri v Merebank dolgo niso verjeli, da je mir sklenjen, ko pa se je vest potrdila, so bili hudo razočarani in žalostni, da so bile vse žrtve zaman Angleški listi so trdili, da* je bil Stran 310. Letnik LX. Schalk Burger v vseh koncentracijskih taboriščih sprejet z navdušenjem ; resnica pa je, da ga je morala ščititi policija, sicer bi ga bili Buri pobili. Burske žene so ga psovale, klele, mu grozile s palicami ter ga zapodile. Tudi v raznih taborih Burov so se primerili prizori, o katerih so morali angleški listi molčati. Grotovo je, da je mnogo Burov danes z mirom nezadovoljnih. Dvojno uporabljanje poštne dopisnice. Marsi- kedo, ko se poslužuje dopisnice, bi želel, da ista obseza še enkrat toliko prostora, da se dalo še to in ono napisati. Temu zadovoljiti ni tako težko, ako se ima na razpolago dve barvi črnila. Recimo na primer, dopisnica se napiše vprvo z rudečim Črnilom, ko se ta posuši, vzeti je zeleno ali kakoršno koli barve črnilo in z istim piše se zopet po celi dopisnici brez ozira na prejšnjo pisavo. Iz tega nastane na prvi pogled vse skupaj mešanica črk, katera se pravilno le težko čitale, pomočjo stekla pa enake barve kakor sta črnila, da se pisava prav dobro ločiti. Skozi rudeče namreč videli bodemo samo one Črke, ki niso bile z rudečim črnilom pisane in ko smo prečitali iste, vzamemo steklo v barvi druge pisave in skozi Jk> V isto bodemo videli samo črke, i stekla zakrije namreč črke, so rudeče. Vsaktera barva so pisane z isto barvo. Zgodovina dežnika. Sredi 17. stoletja je prišel podjeten trgovec na idejo, posojevati vseučiliščnikom v neki Oksfordu sedanjim dežnikom nekoliko podobne priprave. tem hotel pripomoči, da so lahko hodili poslušat predavanja tudi pri največji plohi. Začetkom so se smejali dežnikom, a zamore ceni bazarski tržni robi okom priti, me je ena največjih švicarskih tovarn ure pooblastila tako dolgo, zaloge, klamo, žepne ure prav fino izdelane skoraj zastonj prodajati. ker so jih nosili samo štuientje, so jim še odpustili. Dolgo časa se ni nobeden drugi pokazal na cesto z dežnikom, i t prvi prišel na cesto njim dokler ni neki Hanway Hanway je bil dalje časa v Kini in je videl, da se ondi rabi dežnik ne le proti dežju, ampak tudi proti solnčnim žarkom. A komaj se je prikazal na cesto, takoj ga je obsula velika množica, ki je začela delati na njegov račun razne neslane dovtipe. Imenovali so ga „prismojenega". A izkušeni Hanway se ni brigal za predsodke svojega časa in je dosledno nosil dežnik, četudi je bilo lepo vreme. Ko so se ljudje naveličali delati dovtipe, pričeli so premišljevati, da ima vender ubogi Hanway prav, in začeli so nositi dežnike. Tako je Hanvay prodrl s svojim dežnikom. Hanway je nosil dežnik vsak dan do svoje smrti kontinent. Angleškega se dežnik razširil tudi na gld. 210 gld. 4*20 a T s i» A'A V * V i'/ v- ^ , ■t I /J I tr r w r f . w 7 ! ' » ' r. te \ * < te r / fk */ A A / 9 I # t i M/// • i > . 9 % - •h wm i. ' V //' C* V >1V