LETO 19 mdbr 2n mlrbe *Big Star* Big Star* to *“* CTC3 (✓) * to ero* O) r-< & -t * to Cro' Un B ~' ‘Big Star* Big Star* ~ v trgovini Big Star * Živjo, je kdo doma? * Spet je na svetlem nova izdaja Stezic. Ime ostaja. Se vedno. * Dočakali ste jih tudi tisti, ki ste popolnoma obupali med nami (kdor počasi dela ...). * Zapihal je svež veter in prevetril že skoraj zakoreninjeno, dolgočasno, zamegljeno tradicijo gimnazijskega častnikarstva (HELP). * Spremembe so očitne in obljubljamo ti A LOT OF FUN, razen, če nisi sam zadrt in zdolgočasen (tu ti ni pomoči). * Če se ne strinjaš z imenom ali vsebino, se oglasi v prostorih uredništva (šol. knj., okrogla miza naravnost skozi vrata) vsak dan od 10.30 do 10.45 ali pa predloge vrzi v “purple kišto” pri zbornici. * Torej: Stezice so, sekret papirja in žajfe na WC-jih pa še vedno ni. Gimnazija ie očitno bankrotirala (ali pa preveč porabila za kurjavo in fotokopirne stroje, ki preveč mečkajo). * .........se nadaljuje (hopefully) Uredništvo +iosOT3!w OAJSIUp9JQ (Apnpdop) afnljnpnu as •(ofojosiu 33A9jd iq ‘afops 9UJidoqojoj ui OAnpn>[ ez npqmod 99A9jd nd i[n) u[u.mo.i>{uuq 0UJI90 af nfiznuiui{) •ju oup9A as nd qif-DA\. dffvž ui vfuidvd jau^ds ‘os 90iz9i§ ilhjoj, •piujoqz ud ltojsiq ajdjnd,, a izja 9§o[p3jd ud i\u gpoi °P OUOl po unp qnsA (bjuja izoqs isouaujuu uziui tt[§0J>[0 ‘Tu>[ qos) UAjsiupoan quojsojd a istq§o as ‘ouiq9SA i[u uiouami z snfuujs au as 93 * •(ipoiuod iu tj ni) u3SB90§{opz ui ijpnz ums isiu 99 ‘U9ZBJ ‘Nfld dO 101 k p ounifiqnfiqo ui 9uii90 os 9qm9ui9jds * •(dTHH) BAisimnuisno n§9qsfiznuuii§ ofioipiui oualjSaiunz ‘ousnooSjop ‘ou9fuiu9Joqnz fejoqs 9Z p.I19A9jd UI J919A Z9AS 9f p?qidl3Z * •(••• npp isnood jopq) iiunu paru ipidnqo nuiou[odod 91 s i>[ ‘jisji ipni qif 9is qmpi90Q * 'OUp9A 9§ 'nrinso 9UIJ '91Z91S nfupzi UAOU UI9P9AS UU 9f 19d§ * ^euiop op^j of‘ofAjz * zavarovalnica tilia d.d. novo mesto 3 DIJAKI Očitajo nam, da smo mi, dijaki, pasivni. Ali smo res? Ali je to le utvara in prepričanje profesorjev? Vsi nekaj hočejo od nas. Sola, kot ustanova, bi rada, da bi bili dijaki bolj ustvarjalni in s svojimi deli častno zastopali šolo in tako na nek način poskušajo prihraniti padec Gimnazije na vseh področjih (ali skoraj vseh). In končno se nekaj premakne. Tu in tam se najde dijak, ki je pripravljen izstopiti iz enoličnega vsakdanjika in nekaj narediti. Se trudi, poskuša izbezati še ostale dijake iz "zavetij" razredov. Pa se prvo navdušenje in prvi zagon kmalu poležeta. Ugotovi, da je ostal sam v svojih prizadevanjih. Profesorji pa nimajo časa, da bi se ukvarjali z njim. Verjetno se sprašujejo: "Zakaj bi pa ravno jaz spreminjal šolo? Zakaj bi se po nepotrebnem izpostavljal nevarnosti, da bom osmešen? Zakaj bi ravno jaz moral žrtvovati svoj prosti čas?" Njihovo navdušenost in zagretost smo lahko opazili na popoldanski izvedbi "Malomeščanske svatbe ", ki sojo dijaki izvedli v četrtek 26.10.1995. (Ta podatek je za tiste, ki vabila niti pogledali niso). Zvečer ob 1911 je le peščica profesorjev sedela med gledalci. Pa vendar so (skoraj) vsi dobili vabila. Ali so bili vsi tako zaposleni s popravljanjem kontrolk? Ali pa se jim le ni dalo iz udobnih foteljev? In potem naj dijaki -predvsem novopečeni (ta stari so že tako ali tako "iz") navdušeno delajo. Seveda profesorji radi dajo status kulturnika, športnika. Naj se vidi, koliko zagretih in nadarjenih dijakov imamo. Pa se nemalokrat sliši med dijaki :"Raje ne spominjam profesorjev, da imam status. Zdi se mi, da na to ne gledajo z odobravanjem." (Včasih pa tudi dijaki izkoriščajo status, to je treba priznati). Saj ne rečem, da so krivi samo profesorji, ker posvečajo dijakom le toliko časa, za kolikor so plačani (seveda se najdejo tudi izjeme). Tudi dijakom je veliko lažje, če jim ni potrebno nikjer sodelovati. Zakaj pa bi svoj prosti čas namenili šoli, ko pa jo imajo sedem do osem ur čisto dovolj? In gredo med prostim časom (med prostimi urami) veliko raje v "kafiče" in tam zalivajo žalost nad usodo Gimnazije. Nekateri pa si med tem časom ogledajo novosti v trgovinah. Le naj marljivejši žrtvujejo svoj čas za prepisovanje domačih nalog (ostali to naredijo med poukom). Kaj je potem tu še sploh šola - nujno zlo? Velikokrat pa vidiš nekaj navdušenih dijakov, predvsem prvo- in drugošolce, ki so svoj idealizem prinesli že iz osnovnih šol. Pa niso krivi samo profesorji, da jim ugasne. V veliki meri nosijo krivdo tudi ostali dijaki, saj so ti "čudaki" razlog za njihov posmeh.Torej dvignimo se iz mrtvila, vsi skupaj, dijaki in profesorji!!! Helena Jaklitsch, 4.d PASIVNI ? Začetek konca konec začetka Zadnji človek je sedel v majhni sobici. Kot vsi ostali bo tudi on umrl zaradi radiacije, to je vedel, kot je vedel tudi, da se ne bi smel jeziti na tistega bedaka, ki je sprožil napačno stikalo in s tem pognal v zrak vse jedrske elektrarne, ki so bile povezane v "jedrsko zvezo". Ampak ni si mogel pomagati. V nekaj dneh bo šel tja, kamor je šlo že vse ostalo človeštvo in živalstvo, in to samo zaradi enega bedaka, ki Kako že gre tista humoreska? Višja rasa v vesolju pregleduje spisek inteligentnih vrst v vesolju, s katerimi bi lahko prišli v stik. "Aha, Zemljani. A že delajo jedrske poskuse?" je vprašal minister za zunanje zadeve. Majhni, kramežljavi tajnik mu pritrdilno odgovori. "Kako pa prevažajo jedrske naprave na druge planete?" Tajnik se obotavlja in končno spregovori: "Nikakor. Poskuse delajo na lastnem planetu!" Minister nekaj časa premleva zadevo sam pri sebi in nato pri napisu Zemljani naredi križ. Zadnji predstavnik človeške rase je sedel v majhni sobi in čakal na dokončen udarec radiacije. Pogledal je navzven in z enim pogledom zaobjel mesto. Nič drugačno ni bilo kot prej. Le ta tišina, ki je zamenjala hrup avtomobilov, smeha, hrup življenja. Ni mu šla iz glave tista knjiga, ki jo je bral nekoč, tistega davnega leta 2351. Tako pusto naj bi izgledala tista dežela mrtvih. Charles Williams jo je napisal. Stavbe so bile le fasade, samo lupina sveta. Kot bi iz želve pobrskal vse meso in potem vrgel oklep stran. Ta oklep bi imel popolnoma enak učinek. Človek se je usedel nazaj v naslonjač. Teden in pol nazaj je bil "veliki pok". Dve milijarde mrtvih še tisto sekundo. V naslednjih treh dneh je radiacija ubila še tri milijarde ljudi. In tako lepo do konca. Enajstmiljiardpetstoosemnajstmilijonovšestoosemindvajsettisočdvestoenaintrideseti človek na svetuje sedel v sobi. Bil je zadnji in edini. Morda celo edino življenje na Zemlji. Morda je na Antarktiki ostal še kak pingvin živ. Ali pa ščurki.Ti so bili zdržljivi. Potipal je po žepu in stopil iz sobe po pepsikolo. Bila je sicer topla zaradi pokvarjeneha hladilnika, vendar je bila v redu. Čas je mineval in človek je ugotovil, daje elektrika prišla nazaj. Prej, ko so bili še ljudje, so izpadi trajali tudi po več mesecev zaradi široko razpredenih omrežij, ki sojih roboti morali pregledati. Sedaj pa, ko za elektriko ni potrebe, se je vrnila v tednu in pol. Človek je porinil CD v player in zavrtel zadnjo tekmo NBA v zgodovini človeštva. En teden in pol nazaj so se tile znojili ob metanju na koš, sedaj pa se zadnji človek ne more znojiti zaradi mutacij, ki jih je povzročila radiacija. Zadnji človek na Zemlji je sedel v sobi, pil Pepsi in gledal tekmo NBA. Počasi seje nočilo in avtomatska ulična razsvetljava je zažarela v temo. Zunaj puščava, v človekovi sobi pa vpitje: "In zadel je koš! Ali lahko sedaj gostujoča ekipa sploh doseže razliko tridesetih točk?" Zadnji človek na Zemlji je sedel v sobi. Pravzaprav je bil zadnje živo bitje na Zemlji. Ščurki niso zmogli... Naenkrat je nekaj potrkalo na vrata, pritisnilo na kljuko in škripaje odprlo težka vrata v sobo... Jure POGAČNIK BLUZENABLUZDVA Blues I. Zadelo meje. Zadelo meje direkt v glavo. Bilje zadetek v prazno. Blues II. Gorelo je. Gorelo mi je pod lasmi. Gorelo mi je za očmi. Gorela je slama. Pa mi je mama lepo rekla, naj ne mislim preveč. •09A9jd mijsim 9u feu ‘np[9J odaj mireui af im •nmnjs af ejajor) •irnao nz af im opjor) irnsnj pod af im op.109 •af 0|9J00 'II sanjg •ouzmd a ^ajapnz af p g •OAU|§ A l>[9Jip af am ojapnz ■af am ojapBZ 7 sanjg vAazmavNazma Teater 250, gimnazijska gledališka skupina, trenutni hit Gimnazije Novo mesto, je svoj prvi izdelek, produkcijo št. 1, vrgel na plan, in sicer s predpremierno predstavo Malomeščanske svatbe nemškega dramatika Bertolta Brechta. V predstavi nas je predvsem navdušila dobra interpretacija likov ter kakovost in prefesionalnost predstave, zato smo se o predstavi pogovarjale tudi z igralci oziroma ustvarjalci predstave. 1. Kako je prišlo do izbora prav tega teksta Malomeščanske svatbe? Branko Jordan , "ŽENIN JAKOB" (tudi organizator projekta) Iz televizije sem se spomnil, da je nekdo bruhnil čez celo mizo in da se je neka ženska "natepavala" s smetano in potem pljuvala. Na podlagi tega smo potem izbrali tekst. 2. Vendar je ta tekst v predstavi malo drugačen od izvirnika. Branko Jordan: Ja, šlo je za dramaturški poseg, za rezanje teksta. V osnovi smo izrezali vse tisto, kar je bilo povezano z gibanjem. Tako smo odigrali krajšo verzijo. 3. Po kakšnem principu ste si razdelili vloge? Klemen Dvornik . "NEVESTIN OČE" Vloge so bile razdeljene glede na medsebojno spoznavanje. Na začetku se nismo dobro poznali, zato so bile vloge razdeljene po naključju. Res daje bila vloga dana Dejanu že na začetku, ker igra na kitaro, pa Katarini, seveda, ker njena osebnost ustreza osebi, ki jo igra. 4. Glede na to, da si imel ti edini glasbeno točko, nas zanima, če si sam izbral tudi glasbo. Povej nam še kaj o Baladi o deviškosti v d - molu. Deian Dular. "NJEGOV PRIJATELJ" Joj, ni d - mol, ampak je G - dur. No, to je res, glasbo sem izbral sam. Pomagal pa mi je tudi učitelj kitare. Balada o deviškosti namiguje, da je nevesta noseča, vendar ne s svojim možem. 5. Povej nam, kje je več treme, pred sošolci ali pred zunanjo publiko? Katarina Klepec. "ŽENA EMMI" Mislim, da kakšne posebne treme ni nikjer, vsaj pri meni ne. Če pa že je, to gotovo ni pred sošolci, ker jih zelo dobro poznam. 6. Koliko stolov ste v predstavi zlomili? (uničevanje stolov spada v igro-op. p.) Katarina Klepec: Stoli so taki, da ko se zlomijo, jih lahko spet nastavimo, tako da se še vedno uporabni. 7. Se je bilo težko vključiti v skupino, glede na to, da si najmlajša? In nam lahko pojasniš, koga je predstavljala lutka? Nina Rustia . "NJENA SESTRA" Ne, ni se bilo težko vljučiti v skupino. Lutka pa prestavlja mojega ljubimca Hanza. Lutka pa je zato, ker živa oseba ni imela dovolj interesa. Deian Dular: Ne, ne, bo Branko povedal. Nina Rustia: Ja kaj pa je bilo z njim? Branko Jordan: Hočemo pokazati, da lahko pri projektu živo osebo nadomestimo z neživo. 8. Kako si prišel do interpretacije svoje vloge? Mitia Ličen , "NJEN MOŽ" Ne vem. Nič posebnega ni bilo. (smeh) Ni bilo težko priti do interpretacije (smeh...) 9. Je bilo kaj treme, glede na to, da ste igrali s hrano prvič šele pred publiko? Katja Vukčevič. "ŽENINOVA MATI" Jaz nimam nikoli treme, samo zardim. Drugače pa je šel tisti zrezek zelo težko z vilice. 10. Kdaj ste se začeli resno ukvarjati s predstavo? Saša Ucman , "NEVESTA MARIJA" Pred dvema mesecema. Drugače pa smo začeli že na koncu prejšnjega šolskega leta. Zdaj je seveda igra krajša, manj je teksta. prispevek pripravile: Mirna, CNN Mojca, SKY NEWS Lili, BBC Hvala vsem M A D M A N Nobody could understand his fcclings. Nobody knew what was going on in those brains of his, what kind of processes wcre happening in his hcad. His confused words and his strange appearance made pcople gct sick whcn he vvas near. They just wantcd to run away from hitn. People thought he vvas taking drugs like LSD and that he vvas hallucinating vvhen he opened his mouth to say something and ali they could hear vvas babbling vvithout meaning. Hie eyes in colour of bluc sky vvcrc so lifelcss that they scared even his hamster, vvhich he alvvays hcld in his lap. But if anyone vvould mention cars, his eycs vvould lighten up and become vvarm, kind and sometimes a tear vvould come from his eyes and roli dovvn his face. He never said vvhy he vvould become so happy vvhen cars vvere mcntioned. Well, maybe he did, but nobody could understand him. Othervvays he vvas elosed and nobody could get to him to knovv vvhat he vvas thinking or feeling. His cmotions vvere hidden in that impregnable shell from vvhich nothing except the vvord car could drag him. He vvas never making troubles like most of the others, so they allovved him to vvalk freely over the building. He liked to go to park, vvhere he just sat vvith his hamster and vvatched nothing vvith those blue cold lifelcss eyes. Usuallly he vvould stay there for hours until somebody vvould go° and get him. They vvere ali kind vvith him. Doctors and nurscs of that mcntal institution treatcd him vvell from the very beginning, vvhen he eame there. That lobotomy operation made him like he is novv. His parents thought he vvasn’t flexible enough and send him to that surgery hospital. Aftcr the operation he beeame flexible, but just vegetating, dead like a plant vvithout brains. And his parents didn‘t like that either. So he ended in that institution, vvhere pcople vvcrc like him. Mad pcople. By: Jure Pogačnik, 1995 HA... HA... HA... MOLITEV PRED JEDJO Verouk: "Maksi, ali morda pri vas doma prav pred vsakim kosilom molite?" je radoveden veroučitelj. " Ne, pač pa vedno takrat, kadar imamo za kosilo ali večerjo gobe, ki smo jih sami nabirali." Ura je že odbila deset - napol prazna kavarna, že zdavnaj prazna skodelica kave, pogovor pa kar noče zamreti. O čem sva se pogovarjala ? O grafitih - zanimivih, izvirnih, avtorskih in o tistih, ki jih rišejo, pa o policiji in o nekih sivih zidovih... Z njimi je bil popisan Berlinski zid, v Španiji so sredi mesta zgradili zid, ki je namenjen le njim. V Franciji je to umetnost, enakovredna vsem drugim, v Mariboru župcin spodbuja mlade k tej vrsti ustvarjanja, v Novem mestu pa nič... Kdor riše po zidovih, je še vedno osovražen, preganjan, zatiran in zdi se, ko da ni nikogar, ki bi se zavedal, da je to umetnost mladih, umetnost jutrišnjega dne. 1. Kdaj si se začel ukvarjati z grafiti ? V bistvu niti ne vem, zdi se mi, da mi je bila belina na stenah v moji sobi preveč pusta in sem jo popacal... Kake tri leta nazaj. Ko pa že vprašaš, kaj pravi ata na to... zanj sem pa že tako ali tako poseben primerek in se v to ne vtika preveč. 2. Kje dobiš ideje za grafite? Če bi rekel tako, kot npr. songs, da iz vsakdanjega življenja, bi se napol zlagal. Če gre za naročilo kake trgovine, potem je to gola komercialna zadeva v zvezi s trgovino... Če pa je to za dušo, potem je to moja življenjska izkušnja. 3. V čem je pravzaprav smisel tega, da greš preko sebe in rišeš po naročilu? To je zato, ker se ukvarjam z relativno drago stvarjo... Grafiti niso zgolj uživancija; npr. če si bolj ali manj brez denarja, kot sem jaz, potem moraš nekaj tega zaslužiti, da kupiš spreje. Komercialnost je zgolj preživetje v svetu pršečih barv. 4. Kako pomemben je zate čas (se popolnoma predaš) ali pa je to pri tej vrsti umetnosti nemogoče ? Najraje delam v miru, brez t.i. naključnih impresioniranih ljudi, ki komaj čakajo, da se v tem mestu kaj novega zgodi... Je pa tudi res, da se nanje počasi privajam... hm, hm na koncu bom še vesel, če bo sploh kateri pes polulal moj grafit. 5. Kdaj rišeš grafite, podnevi ali ponoči in ali te to omejuje? Ob polni luni, saj veš, bog mi pošlje luč zastonj... Ne vem, če je zakompliciran grafit, si skiciram zadevo že podnevi s kredo in ga dokončam ponoči, odvisno tudi od tega, na katerem javnem mestu je zamišljen. 6. Ali na grafitih najraje upodobiš kaj specifičnega ali pa je to le stvar trenutne ideje, trenutnega razpoloženja? Najraje združim "TAG Z GRAFITOM", se pravi napis v sliki, ali pa sam grafit (sliko). Če bi rekel, da hočem ne vem kaj impozantnega povedati z njim - to niti ne, mogoče trenutno jezo nad stvarmi okoli mene ali pa navdušenje, ki se mi pretaka v krvi... Ljubezen ima velik potencial v moji izpoved 7. Kaj je zate dober grafit? Dober grafit... težko je govoriti o tem, ker ne morem biti kritik stvari, ki jim nisem dorasel. Dobri so po mojem mnenju grafiti, na katere naletiš in rečeš "VAU " in o njih razmišljaš vsaj še naslednje pol ure, aja, pa še tisti, ki so moji. 8. Kaj ti pomeni risanje grafitov? Trenutno mi pomeni skoraj vse, lahko rečem, da živim le za grafite. Ukvarjal sem se že z marsičem in z marsikom, pa je veliko od tega minilo, postalo neotipljivo... Grafitov pa ne, ne morejo mi jih vzeti, lahko le podrejo zidove oz. jih prebelijo. Zame je pomembno, da so obstajali trenutek in da jih je nekdo opazil. 9. Kaj pravijo mimoidoči, ki te vidijo, ko delaš (so pozitivno ali negativno usmerjeni, ali pa so popolonoma pasivni in sploh nimajo mnenja) ? Nekateri bi me takoj razpeli in zažgali, drugi me prijavijo na policijo, tretji pa me obožujejo tisti trenutek, ampak teh je bolj malo. Ponavadi je tako, da večina ne razume, da ne delam nasilja nad zidovi, temveč delam sive zidove prijazne. 10. Glede na to, da bi grafite lahko videli tudi kot umetnost jutrišnjega dne, me zanima, če je pri nas ta vrsta izražanja sploh dovoljena? Dovoljeni pri nas niso, preganjani smo v glavnem zaradi tistih, ki skrunijo zidove z brezveznimi napisi, toda čedalje bolj nas bodo sprejemali, ker v bistvu je grafit socialna zadeva, namenjena vsem ljudem, ne glede, kako visoko so na hierarhični lestvici... Niso postavljeni v galerijo med večerne obleke in črne frake, kjer ni duha ne sluha o realnem delavčevem vsakdanu. 11. Kaj na tvoje delo pravijo policaji in ali si kdaj moral tudi že bežati? Oblast najraje zatre pozitivno idejo, ker jo ne more več kontrolirati, ko se le-ta enkrat razvije. Tako je z grafiti; čedalje več jih bo in čedalje več bo tistih, ki nas bodo preganjali... Včasih se najde kak policaj, ki te pusti, ker se mu pač dobro zlažeš, da gre za privat naročilo... večkrat pa nastopi ustaljena praksa ... beg čez mrežo. Ujeli me še niso, če me pa bodo - ja, 400.000 SIT je kazen. 12. Kakšni so tvoji načrti za vnaprej? Vidiš svojo prihodnost v risanju grafitov? V zaporu... ha, ha, ha. Ne, ne upam, da bom tam pristal. Najprej grafit na Loki pod mostom... (ko bo kdo to bral, upam, da ga bom do takrat že vrgel na steno)... potem pa upam, da bo mavrica grafitov prekrila vse mestne zidove in da se mi bo še kaka prodana duša pridružila. 13. Kaj svetuješ ostalim nadobudnežem, ki jih je začela zanimati ta obrt? Naj se spustijo na neznana tla, oživijo naše mesto ali pa naj še naprej bulijo v svoja stanovanja, v tisto lažno varnost domače TV in kavča? Najprej naj se talentiranci dobro naučijo posnemati, kopirati, potem pa ven na zid, da dobimo nove ideje še drugi, oz. da se bo grafiterija razvila v več smeri... Nočem videti samo svojih grafitov, ker vem, daje veliko boljših oz. drugačnih kot jaz. Črvi, čas je, da pridete na piano... dobimo pa se pri prvem nepomalanem zidu. Pogovarjala seje Katja Pirc. ...in kaj menijo naši profesorji o... OB 50. JUBILEJU OZN "Hinavsko vpijete, da se moramo državljanske vojne izogibati in ne smemo netiti nesloge med ljudstvom. Toda katera državljanska vojna je hujša kakor tista, v kateri smo vsi morilci na eni strani, vse žrtve brez obrambe pa na drugi! Boj za enakost in lastnino se mora naposled začeti! Ljudstvo mora odstraniti vse stare barbarske institucije. V vojni bogatih proti revnim je bila do zdaj vsa drznost na eni, vsa strahopetnost na drugi strani. To se mora zdaj spremeniti. Da, ponavljam, vsa zla so dosegla višek, hujša več ne morejo postati. Odstraniti jih je mogoče samo s popolnim prevratom. Imejmo pred očmi cilj družbe, skupno blaginjo, in začnimo po tisoč letih spreminjati te surove zakone." Gracchus Babeuf (Govor po pokolu na pariškem Martovem polju, 17. julija 1791) pripravil: Robert Šupe, prof. HA... HA... HA... DUHOVNIKOVA POMOČ Jetniški duhovnik pravi zaporniku: "Potem, ko boste na svobodi, bi vam osebno prav rad pomagal!" "Tega si pa res ne morete tako lahko predstavljati. Odpiranje blagajn zahteva namreč kar precejšnje vaje." KENIJA Mama se je drla iz kuhinje, naj že vendar pohitim, saj bom drugače zamudila avion. Živčna sem bila tako, da sem stvari samo zmetala v potovalko. Yes, odhajam v Kenijo na počitnice. Za štirinajst dni grem na sonce, dogodivščinam naproti, proč od mrzle zime. Odpeljali smo se proti letališču. Vožnja z avtom je bolj spominjala na dirko FORMULE 1. Že tretjič so klicali potnike za polet v Ziirich, tako da sem imela samo toliko časa, da sem rekla:"Ajdi, bok mother (BLA, BLA, BLA, ... ), lepo se imej in srečno novo leto! " Stekla sem proti izhodu, se še enkrat ozrla, pomahala in čez nekaj trenutkov sem se že udobno namestila v sedežu in pomahala skrbem v šoli, bye-bye siva in mrzla Slovenija! Na žalost sem sedela z nekim gospodom, ki je znal šest jezikov, le angleščine ne! GROZA! Ampak sem preživela. Osemurna vožnja iz Zuricha v Nairobi ni in ni hotela miniti. Ponavadi spim, zdaj pa sem se sprehajala po avionu, mučila stevardese z raznimi željami in na koncu bila že sama sebi v napoto. Med prvimi sem zapustila avion in iskala v ročni prtljagi vse potrebne dokumente, saj sem morala opraviti vse carinske formalnosti. Skoraj sem dobila živčni zlom, ko sem na drugi strani šipe zagledala brata. Zavpila sem :"Sašo!" ter mu zadirjala naproti. Malo je manjkalo, da nisem podrla turista, ki se je precej ustrašil, ko sem tekla mimo njega, objela sva se in ta moj brat, ki me je vedno dražil in zafrkaval, me je dvignil in zavrtel. Stisnil me je k sebi in kar jokala sva od sreče, da sva spet skupaj. Malo sva klepetala in že sva se začela pogovarjati o našem izletu "bush safarija". Zelo hitro sva prispela domov. Pojedla sva zajtrk in odšla malo "SIESTA" , saj nas je naslednje jutro že čakala dolga pot. Pozno popoldne sem se zbudila in objela očeta, ki je ravnokar prišel iz službe. (You knovv, business is hard.) Ni mu bila sicer všeč ideja, da greva z bratom sama, vendar sva ga prepričala, da bo vse O.K. What a wonderfu7 world! Naslednje jutro sva vrgla vsak svojo potovalko na zadnji sedež džipa, se lepo poslovila in lepo počasi odpeljala proti Rumurutiju. Za prvim ovinkom sva pogledala drug drugega, se zarežala, "navila muz’ko do fulla" in hitela celih 80 km/h. Saj ubogi jeep več ni zmogel. Moj brat je full legenda, saj mu je bolj pomemebno, da avto ropota, kakor da bi se udobno peljal. Čudo svetovno, da je bil avto sploh opran! Spuščala sva se s 1800m nadmorske višine proti suhi, rumeni in divji savani. Za seboj sva puščala področje plemena Ki kuj u in njegovo enkratno kulturo ter gospodarstvo. Tu in tam sva prehitela ženske z velikimi košarami na glavi. Kmalu sva prišla do ekvatorja. Ustavila sva in že so nas obkrožili Masajci. Res so neverjetni - nomadsko pleme. Oblečeni v rdeče kange (blago) in oboroženi s sulico. V daljavi sem že videla Mt. Kenya (5600m) s svojo belo, snežno kapo. Vedela sem, da se približujeva velikemu ranču 01donyolem’boro. Cesta je postajala prašna in makadamska. Po peturni vožnji sva končno prispela na cilj. Gruča črnčkov nas je obhodila in gledala kot "svetsko" čudo. Malokdaj vidijo belca, bila sva prava atrakcija. Pozdravili so nas z besedami "Jambo, sasa? " (živjo, bok! ) Nasproti nam je prihajala družina Thomlinson, lastnica 25000ha ranča. Ivan, naj starejši sin (njihovi predniki so iz Rusije, drugače so mulati ), legenda, nas je pospremil do "camp - site - a" ; "bushmans creek". Pripravili smo vse (tri spalne vreče, drva za ogenj in vodo). Zelo sva bila umazana, zato sva šla plavat v bližnje jezero. Priznam, bilo me je strah, saj bi lahko naletela na nilske konje, da o kakem levu sploh ne govorimo. Kmalu sem se pomirila, saj sem imela dva oborožena "spremljevalca". Na nizkih grmovjih smo nabrali guave in si tešili lakoto. En teden smo hoteli živeti "divje življenje". Ivan je predlagal, da gremo na lov. Z njegovim odprtim jeepom smo začeli voziti po savani, kjer seje sprehajalo ogromno živali: antilope, zebre, buffala ... Ker smo jih z ropotom ustrašili, smo se odločili, da gremo na lov peš! Tiho smo se plazili od grmovja do grmovja. Najbolj smo se bali, da ne bi nenadoma naleteli na buffala (S W AHILI : M’BOGO ali N VATI). Če ga razdražiš, je bolj nevaren kot lev. Se pomislila nisem na kače, katerih ugriz je v tem predelu smrtno nevaren (najbližja bolnica pa je 130 km oddaljena). Morala sem biti zelo tiho, da sem lahko videla, kako sta se Ivan in Sašo s signali pogovarjala! Vedela sem, da sta nekaj opazila in res je bilo tako. Vsi smo zagledali ... Nadaljevanje v št. 2 Nina z upanjem v življenji Sedim na klopi, v tihem parku. Sama sem. Nikogar ni. Le bolečina je zmenoj. Bolečina, sad nesreče, plod samote, ona je zmeraj povsod. V parku ni nikogar, sama sem. Sedim na klopi z zaprtimi očmi. Mižim, kot da nečesa se bojim, Strah bolečine in samote. Bojim spominov se, ki me preganjajo prav povsod! Spomin na srečo, ki sem jo užila, pila sem to srečo slastno, brez prediha. In sedaj, ko srečo bi rabila - JE NI! Sem se morda že prej preveč naužila? Zakaj več sreče k meni ni? Odprem oči in se ozrem v nebo. Na njem je mnogo drobnih zvezd posutih, nobena ne sameva. A jaz? Sama sem, sedim v tihem parku, v temi in razmišljam o dneh, ko srečna sem bila. Ko stopam ven iz parka, srce mi polni upanje, da sreča izgubljena ni le najti in iskati moram jo. In z upanjem hitim v življenje. MAJ cNOJLm&NO Lepo začelo najino seje življenje, še lepši so bili nam skupni dnevi, dokler ni v meni vzklilo hrepenenje, imeti nekaj, kar vzel že nekdo drugje drevi. <4 'V S* % \ 'v v« i Ukradla si srce mi le s pogledom; vedoč, v kaj s svojim srcem se podajam, sprejel pogled sem in misel v njem s pogumom in žal mi ni bilo, da besedam lažnim se predajam. Čemu ljubezen križa me in krona hkrati??? Kaj storil sem s sprejemom tvojega pogleda; kaj čutil sem s prehodom v iluzijo...? Srce ne vedelo bi smisla svojega izgleda, če bi smrtni smrti vdano bilo. Tadej TURK BLAZNO RESNO O SEKSU - UVERTURA ali KAKO JE ODRAŠČALA MOJA TRAPASTA SESTRA (tragikomedija v 5 dejanjih ) l. Tistega sobotnega popoldneva sem bila še mlada in naivna. Imela sem varljiv občutek, da bo to mirna in prijetna sobota - ta starih ni bilo doma, s tem so dani vsi pogoji. Vatamestejkatumejka! 2. Ravno sem se tuširala, ko je čisto zmečkana padla v kopalnico Tarnala. "Tavelka...", je stegnila in bilo je večkrat opazno, da jo dajejo nepremagljivi dvomi, ali naj joka ali buta z glavo ob zid ali kaj. "Kaj ?" "Čaj." Mislila sem že totalno popi..., ker me je na to socialno foro metala že cel teden. " A ne, sej ne. Nekaj te moram vprašati..." "Ja daj, ne ?! " Pa jooo ..." "Ja kaj je ?" "Pa ne vem. Daj tiii ugaaan !" "Ja si pa faca, no !" Sem se začela smejati, ampak me je minilo v trenutku, ko sem pogledala njen tragično raztegnjen fris. "Ja, kaj pa je ?!? " Mrzlično sem začela vklapljati razsvetljavo po lobanji. Kaj zavraga se lahko zgodi enajstletnemu stvorčku, da zežene tak horor - se ji je zamašila Baška ? Je v vrtcu dudo pozabila, pa ne more spati? "Ma ne betoniraj, Tarnala; kaj je ?" " A ne veeem ... Pa sej nisem sigurna ... Pa dej no tiii ugaaan... " "A daj, no. Povej, če misliš, ali pejd pa ven. Jaz se tuširam. "Pa ... pa če ne mooorem!" Mogoče pa - o, šit - pa ne, da seje zatreskala !?! 3. O, Jezus! A imamo kakšen priročnik? Kaj naj naredim? Pa je to sploh normalno pri teh letih? Kaj pa, če moja sestra ni normalna? Sem rekla, da ni normalna! Že takoj, ko se je rodila, ko sem jo zagledala skozi šipo, vso vijolično in pomečkano, sem rekla, da ni normalna! Sem rekla ali nisem?!? Očitno je bilo, da sem izgubila vsak nadzor nad dogajanjem, da nisem imela absolutno ničesar več pod kontrolo, da nisem bila kos problemu, da so mi popustili živci, bla bla bla, bla bla bla, skratka pojma nisem imela, za kaj gre in sploh mi niti pikico ni bilo tega, da kdaj bi. Na srečo je bila Malenacc še vedno preveč scentrifugirana, da bi mi naklonila usodni odgovor, tako da sem imela čas zvleči bezljajoča tla nazaj pod noge. Hkrati s tem sem doživela razsvetljenje in zgruntala ( ploskploskplosk ), da sem ja starejša sestra, da sva sami doma in da imam potemtakem določeno odgovornost, obveze in dolžnosti do mladega bitja; ne glede na kruto in neopravičljivo dejstvo, da me nihče ni vprašal, če jo sploh hočem ( pa čeprav sem že takoj rekla, da ni normalna ! ). "Oookej, Tarnala. Povej." Bilo ji je do kome nerodno , farbala je in fecljala roke. "Men se zdi ...Pa jooo... Men se zdi, da sem menstruacijo dobila." Vau! To ti je dosežek! Pravilno je izgovorila! Čeprav je imela beseda prepričljivo več kot štiri črke! Neverjetno! ... Kaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaj?!?! "Menstruacijo!?! O, Marija sveta ! Jezešna! Emmmm ... m mm m ... Aja, ja, ja -e m m.." sem piskala in preklinjala čez svojo neodgovorno mamo, da ji ni že prej razložila vseh teh zakompliciranih stvari. In vse to težko breme je zdaj direktno na mojih ubogih, mladih, šibkih ramencih ! 5.-Epilog Mensgadadovatmensgadado demonstrirala sem ji celotno kolekcijo damskih oz. pač higienskih vložkov, kar jih je bilo v omari, ter njihovo uporabo. Ni ji bilo preveč všeč. In meni tudi ne. Nerada priznam, da sem se sposobna v svojih medsestrskih odnosih spustiti na tako humano raven, ampak vseeno - malo se mi je smilila. Joži Piščanc HA... HA... HA... HA... PETDESETA OBLETNICA POROKE "Dragi mož, jutri bo minilo 50 let, odkar sva poročena. kaj praviš, kako bi lahko to proslavila?" Mož malo pogodrnja in nato: "Z minuto molka". POŠTENOST "Natakar, v moji juhi je ležal tale kovanec." "Prav lepa vam hvala. Na svetu se torej še vedno najde kakšen poštenjak." NEJASNO NAROČILO V varieteju stopi violinist k neki mizi: "Ali ste morda vi naročili kakšen Mozartov komad?" "Kje pa!" je gost začuden. "Naročil sem že pred kake pol ure svinjsko kračo." TEK IN PAMET Na stadionu tečemo cooperj a (6 krogov), vsi zasopihani. Pa se najdejo neke ptičice, pa nas nekaj ful čudno gledajo. Pol pa ena zavpije: "Hej, ti so pa iz gimnazije!" Mi pa se ful sprašujemo, kako one to vejo. Pa se nam posveti: "Gimnazijci tečemo po notranji, kovinarji pa po zunanji strani!" ekskluzivno: KREŠIMIR TOM« Vrata kabineta so se odprla. Na vratih pa je stal črnolas, dišeč (Maseratti) asistent Tomas. Ob pozornem pogledu v kabinet pa sva dobili asociacijo na meglo, saj je bil kabinet v oblaku cigaretnega dima ( SUPER LIGHT BOSS). 1. Zakaj poučujete na novomeški gimnaziji? Zaradi lepih dijaških spominov. 2. Kakšni se vam zdijo naši profesorji? Z vsemi se dobro razumem, u biti še nisem imel priložnosti, da bi se s kom skregal. 3. S kom pa se najbolj razumete? S fiziki in biologinjami. 4. Kaj bi naredili, če bi vam ponudili mesto ravnatelja? Ponudbo bi odbil, ker mislim, da imam premalo pedagoških izkušenj. 5.Se ukvarjate s kakšnim športom? Ja, s košarko. U biti sem sodnik v 1. državni ligi. 6. Ste strog sodnik? To je u biti odvisno od same ekipe. (Če je moška ali ženska ekipa ). 7. Kateri so vaši življenjski cilji? Uspeh na športnem in strokovnem področju. 8. Zakaj ste se postrigli? Hm.... zaradi športa - se bolj obnese. V mojem času (v času dinozavrov - pred nekaj manj kot desetletjem) smo vsi fantje imeli lase do ramen. (NO COMMENT) 9. Kako si predstavljate vaše sanjsko dekle? Hm..., noja (naš asistent je rahlo spremenil barvo obraza)... Punca naj bi bila visoka, črnolasa, temperamentna in kar razgledana. 10. Kaj bi vzeli s seboj na goli otok? A na goli otok? Am...Literaturo in (spet rahla sprememba barve obraza) prijazno dekle. 11. V katerem nebesnem znaku ste rojeni? Am..., res nisem siguren, ampak mislim, da sem vodnar. 12. Katero kolonjsko vodo uporabljate? Maseratti. Ima podobem vonj kot Old Špice, samo je veliko bolj poceni. VSA VISOKA, RAZGLEDANA. TEMPERAMENTNA IN ČRNOLASA DEKLETA. POZOR!!!! 13. Imate že dekle? (že tretjič, rdečica (You know, what they say about blushing)) Hm..., no..., ne..., ja..., hm..., u biti..., ah..., no ja..., ahm..., ojoj..., u biti..., ne, nisem oddan, SEM SVOBODNI LOVEC! T&u Company POTAPLJANJE Potapljanje je športna aktivnost z več zvrstmi, pri katerem se zadržujemo v človekovem nevsakdanjem okolju. Poznamo več zvrsti potapljaških aktivnosti. Najbolj popularno in razširjeno je potapljanje na dah ali v apnei (apnea je čas, ko zadržujemo dihanje); saj ste že vsi gotovo poizkusili potapljanje na dah. Poleg tega, da je to zelo zdrava oblika športne aktivnosti, nam omogoča tudi vrsto zanimivih spoznanj o drugačnosti podvodnega sveta in njegovih prebivalcev. Žal smo pri potapljanju na dah omejeni s časom trajanja apnee, ki je pri povprečno kondicioniranih rekreativnih potapljačih okoli minuto in pol. Naključni potapljači pa zdržijo brez dihanja okoli ene minute. Malo časa za spoznavanje in opazovanje podvodnega sveta. Poleg tega pa je pretirana apnea ob neustrezni hiperventilaciji pljuč (nadihavanje pred potopom na dah) lahko zelo nevarna. Tako nam statistika pove, da se največ potapljaških nesreč zgodi ravno v tej obliki potapljanja. Človek je že v davni preteklosti razmišljal, kako podaljšati čas bivanja pod vodo. Prvi zapisi so znani že iz mezopotamske kulture, kjer so našli risbe ljudi s posebnimi vrečami, napolnjenimi z zrakom, ki so omogočale podaljšan čas bivanja pod vodo. Ta ideja je bila prisotna skozi celotno zgodovino potapljanja do današnjih dni, ko še vedno uporabljamo zalogo zraka v posodi, ki jo nosimo s seboj, le da je tehnika veliko bolj napredna. In že smo pri potapljanju z avtonomnimi aparati ali SCUBA enoto, ki je danes najbolj popularna oblika avtonomnega potapljanja. Če se želimo potapljati z avtonomnim dihalnim aparatom, se moramo spoznati na fiziko plinov pod povišanim pritiskom in delovanjem povišanega pritiska okolja na človekov organizem, kar se imenuje fiziologija potapljanja. Poleg tega moramo poznati potapljaško opremo in kako ta deluje. Poznati moramo okolje za potapljanje, predpise in nenazadnje tudi potapljaške znake za komuniciranje pod vodo, ko se ne moremo pogovarjati. V kolikor upoštevamo vse, česar se naučimo na obveznem tečaju potapljanja, postane potapljanje zelo varen in prijeten, predvsem pa zanimiv šport, ki je tudi zelo razširjen po celem svetu. Potapljači smo med seboj povezani v klubih, nacionalnih zvezah in mednarodni potapljaški organizaciji, ki ima naziv CMAS (Confederation Mondiale des Activities Subaquatiques ali angleško World Undenvater Federation). Imamo svoje mednarodno veljavne prepoznavne izkaznice in potapljaške knjižice. V klubih se izobražujemo in opravljamo tečaje za napredovanje v potapljaških veščinah. Gotovo se boste vprašali, kakšne prednosti prinaša potapljanje s SCUBA enoto. Pod vodo lahko ostanemo veliko dlje, do ene ure pri globini približno dvajset metrov. Priplazimo se v bližino vodnih prebivalcev in jih opazujemo. Odkrivamo potopljene ladje, letala, naselja ali kaj podobnega. Iščemo potopljene, izgubljene predmete in jih pomagamo dvigniti na površino, pomagamo pri podvodnih gradbenih in čistilnih delih, in kar je najpomembnejše - skrbimo za čisto in neokrnjeno podvodno naravno okolje. Potapljanje kot tekmovalni šport se deli na več zvrsti, predvsem pa na hitrostne discipline in orientacijske discipline ter podvodni ribolov in podvodno fotografijo. Hitrostna disciplina je npr. hitrostno potapljanje, kjer mora tekmovalec čim hitreje preplavati določeno razdaljo v apnei, ali tekmovanje v globinskih rekordih. Pri potapljanju s plavutmi je sedaj rekord 73m, pri potapljanju z utežmi pa je rekord 136m. Discipline z orientacijo so plavanje po vnaprej določenem načrtu, ne da bi videli podvodne orientirje. To lahko poteka v obliki zvezde ali kvadratov. Podvodni ribolov je lovljenje rib s pomočjo podvodne puške. To se lahko dela izključno na dah - torej brez SCUBA enote. Pri podvodni fotografiji pa se ocenjujejo fotografije, ki smo jih posneli pod vodo. Moje potapljaške izkušnje so sedaj še zelo začetniške, ker ni dolgo, kar sem opravila tečaj in izpit za potapljača ena zvezdica (potapljač začetnik), ker moraš biti za pristop k tečaju star najmanj štirinajst let, zato težko pripovedujem o potapljaških dogodivščinah, ki so jih stari potapljači polni. Vseeno pa me dosedanje potapljaško življenje navdušuje, posebej ko se potapljamo v morju. To je povezano z odhodom od doma za več dni. Vožnje s čolni, prijetne zgodbe in zanimive dogoviščine v vodi. Prijetni večeri ob roštilju z morskimi specialitetami in ribiške pripovedke o tem, kdo je videl večjo ribo. V kolikor sem tudi v vas vzbudila kanček zanimanja za ta šport, bi vam rada povedala, da tudi v Novem mestu deluje potapljaški klub KPA (Klub za podvodne aktivnosti). V klubu se lahko izobrazite kot potapljači začetniki in doživite vrsto zanimivih klubskih trenutkov. Vabljeni. Urša <3> TESTiranje Ali si hrabri mišek ( najbolj spreten, 1x1 )??? 1. Pred gimnazijo pride do verižnega trčenja rolarjev. Kaj storiš ? a) Zbežim v WC. b) Rešujem ranjence iz razbitin. c) Odločim se, da bom postal-a vegetarijanec-ka. 2. Med odmorom pride do množičnega pretepa med profesorji. Kako se obnašaš? ^ipGledam , če kdo izmed njih nosi lasuljo. b) Razmišljam o čokolinu. c) Skušam rešiti ženske in otroke. 3. Kdo izmed naštetih ti je najbolj všeč ? a) Milan Kučan ( kaj sploh še ostane velikim ) b) Helena Blagne ( nedotaknjena ) (cj)Eric Clapton ( brez komentarja ) 4. Na 3x3 zadeneš glavno nagrado. a) Vse nesem na banko in celo življenje varčujem. b) Privoščim si strokovno izobraževanje na Floridi. c) Kupim si letalo in grem raziskovat džunglo. 5. Imaš možnost, da se ti izpolni ena želja. Katera bi to bila ? a) Da bi svojo babico videl-a na HARLEY-u. b) Da bi se vsaj enkrat stepel-a z Arnijem Schvarzenegerjem. c) Da bi postal-a sanjski osvajač. 6. Tvoj-a najdražji-a pade v roke mafijcem. Kako reagiraš ? a) Mirno, moj-a najdražji-a nikoli ne pade nikomur v roke. b) Kaj potem, bo že poskrbel-a zase, saj je dovolj s tar-a. (cKTakoj skličem najboljše prijatelje in gremo v boj. 7. Kaj si misliš o izboru za miss sveta ? (ajlNeumnost, ki so si jo izmislili tisti, ki imajo preveč denarja. b) Žurka, komaj čakam, da se tega tekmovanja udeležim. c) Missice imajo krive noge, drugače pa je vse OK. 8. Kakšno mnenje imaš o sebi ? aj Pameten-a, duhovit-a, lep-a. fb))Nikoli nisem povsem enak-a, zato se težko opišem, c) Precej težaven smrkavec ( smrklja ), a zvest-a do prijateljev. j 2 3 4 5 6 7 | 8 a 1 3 1 1 3 3 2 1 b 2 1 3 2 2 1 3 2 c 3 2 2 3 1 2 1 3 8 -12 točk Si bolj zajec kot Hrabri mišek. Najbrž imaš težave, kadar spiš sam-a v temi. Ampak pogum v roke in glavo. Poskusi si dopovedati, daje strah znotraj votel, zunaj pa ga ni. 13 - 18 točk Noja, največji strahopetec na svetu ravno nisi, vendar kljub temu ponoči ne glej grozljivk.Lahko pustijo posledice na tvojem mladem organizmu (ne smej se) ! 19 - 24 točk Tebe pa je nekaj v hlačah. Najbrž ti nikoli ne zmanjka dogodivščin. Tvoja naj ljubša risanka je prav gotovo Hrabri mišek in se najbrž skušaš na vse pretege poistovetiti z neustrašnim junakom, tako da ti je naj večji vzornik v življenju. ©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©© mAJA pOTOČNIK smeh Iz daljave prihaja smeh, na mojih licih pa so solze, polzijo mi po hladnih licih, sama stopam v temi. Nikogar ni. La spomin na srečo nad menoj lebdi. MAJ v °.st /* 'fr <<>0/3 /.<£ O „ — 07 (/) -O ^ °k <> 0-0) A? 3 o?o v UTRINEK Z NEKEGA KONCERTA V petek 20.10.1995 se je na gimnaziji zgodil koncert. In kot ponavadi -ponovno s poldrugo uro zamude... Veliko privržencev novomeške "rock scene" je tako množično odhajalo s prizorišča, pa še tistih nekaj, ki nas je ostalo, je začetek koncerta zamudilo, ker smo zmrzovali pred gimnazijo v slepi veri, da se zgoraj sploh še nič ne dogaja... (se zgodi) Kot glavna se nam je predstavila mlada skupina STARA PRAVDA, ki deluje šele eno leto, a je pokazala presenetljivo dobre rezultate. Končno se je zgodilo nekaj novega, kot BACK pa tudi GLAVNI vokal se pojavljata dve dekleti (Tadeja in Barbara), ki sta celotnemu koncertu vdihnili nekaj svežega, novega in zanimivega. Po začetni tremi sta se dekleti lepo ujeli in dokazali vsem tistim, ki pravijo, da dekleta niso sposobna peti rocka, da je tudi to možno... Sicer pa se mi zdi, da sta orali ledino, saj v zadnjih nekaj ali pa kar mnogo letih na novomeških odrih (razen ČOPA - CABANE) ni bilo videti deklet. Po dobrem začetku je sledilo nekaj medlih skladb, zaključek pa je bil ponovno udaren z njihovo lastnskladbo v interpretaciji Vlahota in z dobrim Matjaževim bobnarskim solom. Sledil je nastop JUNKY- jev, ki pa so pomalem razočarali. Izstopala je predvsem izvedba komada Sweet home Alabama s popolnoma neustreznim vokalom, pa tudi sama izvedba je bila taka, kot da fantje ne bi bili uigrani. Vtis je delno popravil komad Free bird, kije bil res odličen. Z dvajset minutnim inštrumentalom pa so koncert tudi zaključili. A kljub vsej energiji, ki se je širila po prostoru ob zadnjem komadu, je v zraku še vedno visel grenak priokus po popolnoma zgrešenem vokalu. (Dine, zakaj ne poješ ?) Uradni del koncerta se je s tem tudi zaključil, čeprav je kasneje sledil še nastop DUO EX MADŽARS... ... pa lep pozdrav in nikar se ne bojte mej. Katja stara pravda TRIČ od tu... TRAČ od tam... Paul McCartney, George Harrison in Ringo Starr pripravljajo novo ploščo. ** Skupina Metallica naj bi svoj album že izdala, toda prišlo je do ovir, zato ga pričakujemo nekje leta 1996. ** Septembra je izšel najnovejši album skupine AC/DC z naslovom Ballbreaker. Že spomladi leta 1996 pa bodo začeli s svetovno turnejo. ** Pevec Mike Patton snema ploščo s svojim drugim bendom Mr. Buggle. ** Ameriške punk zvezde Green Day marljivo pripravljajo novi album, ki se bo imenoval Jaw Box. Kdaj bo izšel, pa zaenkrat še ni znano. Vemo le, da enkrat v bližnji prihodnosti. ** Skupina Pearl Jam namerava še pred novim letom izdati novi album. * *Candle Box bodo pri Maddonini založbi izdali drugi album, ki se bo imenoval Luši. ** Pop super zvezdnik Elton John želi delovati tudi na področju mode in oblikovanja. Rad bi delal s slavnim Giannijem Versacejem, ker je le-ta zanj najboljši kreator. ** Sinnead o Conor je odpovedala nastop na festivalu Lolla-Palooza, ker pričakuje otroka. ** Na albumu kvarteta U2 z začasnim delovnim naslovom in Camera mušic for films 4 bo gostoval tudi italijanski pevec Luciano Pavarotti, ki se bo Bonu pridružil pri petju pesmi pesmi Miss Sarajevo. ** Basistka Eni Holnd je zapustila skupino Elastic. ** Odlična pevka Tina Turner se je odločila, da se bo naslednje leto odpravila na turnejo. * *Angleška zasedba Def Leppard je v Španiji posnela gradivo za nov projekt. Album z delovnim naslovom Slang, za katerega fantje upajo, da bo izšel še pred koncem leta. * *Ozzy Osburne snema videospot, v katerem se bo drogiral pred Billom Clintonom. **Skupina Depeche Mode bo kmalu začela snemati novi album v Valiki Britanji. ****** Novice pripravlja: Leila Bdeir pa ul mccartney AC/PC PEARL JAM s e ti r i a a 3 elten merning glerv h U2 ca n «11 e ]»#x n ,reen .en jevr " M(K eric clapton dfff Iftnaard_______ CaVE OVEN (21. mar. - 20. apr.) BIK (21. apr. - 20. maj) Rojeni ste pod srečno zvezdo (toda za vas ta ugotovitev ni nič novega, vi to že veste zelo dolgo časa). Krompirjevalo se vam bo tako, da bodo okoli vas vsi zeleni od zavisti. Kdor zna, pač zna! Pazite na svoje obnašanje! Bliža se božič (25.dec.) in novo leto (l.jan.). Svoje vročekrvne izpade in izbruhe prestavite za nedoločen čas (svetujem pa vam, da začnete o tem razmišljati šele, ko bodo vsa darila na varnem (in toplem), v želodcu.) DVOJČKA (21. maj - 21. jun.) RAK (22. jun. - 22. jul.) Vaša domišljija bo na višku, kar lahko zelo dobro izkoristite (za relaksacijo odpotujte, npr. na Florido, uživajte ob pogledih na... telesa, branju Victorie Holt...). Toda pozor!!! Vrnitev v resničnost naj ne bo prekruta. V Ljubljani (Moste Polje) ne sprejemajo več migrantov (tudi začasnih ne). Izkoristite romantiko jesenskih dni: šumeče listje, golo drevje, ples listov v vetru, rdeče nosove, podhlajene ročice..., skratka hodite na sprehode (take in drugačne). Glede finančnih zadev pa: tvegajte (tokrat se vam bo izjemoma obrestovalo). Lucky number 18573. LEV (23. jul. - 23.avg.) DEVICA (24.avg. - 22. sep.) Vaše baterije bodo polne, pazite le, da ne bo prišlo do kratkega stika. Preden naredite kakšno neumnost, pojdite na dolg tek čez drn in strn. Ko boste prišli do Trdinovega vrha, je čas, da se obrnete. U biti (prevod: v bistvu) se boste imeli sehr gut (prevod: mega cool). Izkoristite! Ja, ja, je že tako, da ne moremo imeti vsi sreče na enkrat. Medtem ko se bodo drugi (bolj ali manj) zabavali, boste vi ždeli v zapečku in šteli mozolje in mozoljčke. Razveselite se z novo kremo ali pudrom, tudi kakšen molokaloričen izdelek bi vam prišel prav. Toda zapomnite si: kdor se zadnji smeje, se naj slajše smeje. TEHTNICA (23. sep. - 22. okt.) ŠKORPIJON (23. okt. - 22. nov.) Imeli boste polno glavo zamisli, idej, ciljev in druge šare. Čas je, da končno že naredite red na podstrešju in se odločite, kaj bi radi. Ja, ja, vem, da se je težko odpovedati 99% bedarij, ki jih nosite v glavi, toda pomislite tudi na dobro stran: glava bo precej lažja. Če imate nekje na dnu predala karto za fittnes, naj zagleda (že končno) luč svetlobe. Se čudite, da se vas vsi izogibajo? Jaz se na vašem mestu ne bi. Uporabite malo znanja iz psihologije in se zazrite v svojo notranjost. Ko se vam bo zabliskalo, se ne izgovarjajte (spet!) na predmenstrualne težave. Končno se spravite v red in se nasmejte. Prijateljem pripravite presenečenje. STRELEC (23. nov. - 21. dec.) KOZOROG (22. dec. - 20. jan.) S svojimi ognjeno-gorečimi (nova vrsta) puščicami boste ranili marsikatero srce. Nasvet: kakšen strel lahko tudi zgrešite. Prijatelji vas bodo vabili na vse strani. Ne zavrnite jih! Vaš moto: CARPE DIEM! Ste že kdaj slišali za pregovor: span’c je boljši kot žgan’c? Seveda ste. Torej, kaj še čakate? Spravite se v posteljo, vzemite kakšno sočno limonado (priporočam Victorijo Holt, Konsalika...) in se dobro naspite. Ugotovili boste, da vaše težave s koncentracijo niso tako resne, da bi morali prositi babico za zlato zalogo BILOBILA. VODNAR (21. jan. - 19. feb.) RIBI (20. feb - 20. mar.) Pazite na denar! Ne posojajte ga svojim vinskim bratcem, ker obstaja velika verjetnost (kako se ta računa, ste se najbrž že naučili pri matemetiki), da ga ne boste videli nikdar več. Po drugi strani se pazite tipov v stilu Brada Pitta (za fante velja Pamela Anderson). Ni vse zlato, kar se sveti! Pazite se požrešnosti, saj le-tej pogosto sledijo prebavne motnje (ne jejte pretirano veliko količin fižola, čebule...). Ker vas bodo pestile denarne težave, naj vas spomnim na izhod v sili; stare mame (z zarjavelimi navijalkami in očali na glavi ali pod posteljo) so včasih zelo radodarne. -Za božjo voljo, Gorčir kaj pa ti je! Bel si kot rjuha! Evo. Na koncu si. a) Že!!! b) Hvala bogu. Priznaj nam in sebi, da smo še med živimi, a) No, ja!!! b) A vi to resno...? - Ustrezno obkroži. - No, ne glede na tvoja odgovora imaš sedaj nekaj dni (11 celih), da prideš k sebi in si odpočiješ. Uživaj v božičnih oz. novoletnih počitnicah (oh , seveda, zdravja in veselja) in ne pozabi na soboto, 6.1.1996 (ne, ne izidejo Stezice, ampak gremo v šolo), saj veš, nadomeščati, nadomeščati... Steziščniški pozdrav! Uredništvo: Glavni in odgovorni urednik: Mojca ŠTUBLJAR Grafična obdelava: Tadej TURK, Janez ŠEKORANJA “Računalniški slikar”: Robert KONDA Sodelavci: Nina ROSTOČIL. Urša ŠINKOVEC. Tania TOPIČ. Leila BDEIR. Lili ŽAGAR, Mirna POGAČAR. Mojca SIMČIČ. Jure POGAČNIK. Katja PLUT. Katja PIRC. Maia POTOČNIK. Luka KOVAČIČ. Polona ANDROMAKO. Matjaž PERPAR. Helena JAKLITSCH Mentorica: prof. Renata ČAMPELJ JUREČIČ STE ŽE SLIŠALI ZA... i t a 1 c o “By the mim” - reklama Butik Italco na Novem trgu v Novem mestu se vam predstavlja s kompletno ponudbo blagovnih znamk, ki so trenutno v špici svetovnega trenda mode mladih, tako imenovane "street cukture". Najbolj znan produkt tega gibanja so čevlji - bulerji dr. Martins in Gette Grip, ki postajajo kultni čevelj in so najbolj prodajni artikel na svetu. V Italcu dobite bulerje vseh vrst in barv, ki jih je trenutno mogoče dobiti v Sloveniji, del ponudbe bulerjev pa je prikazan na modni reviji naših vrlih manekenk in manekenov. Vendar bulerji niso vse, kar nudi Italco. Tu je še prisoten jeans blagovne znamke "GAS" in "Emenuele". Blagovna znemka "GAS" se počasi, a vztrajno prebija med najuspešnejše kreatorje mode za mlade. Zraven kavbojk pa sodi seveda tudi kakšen pulover, majčka ali celo jakna. Na tem področju uspešno dopoljujejo prvotni program še blagovne znamke, kot so "COCOA", "GYMNASIUM" in "North pole". Vse stvari so "full odštekane" in skupaj zaokrožujejo kompletno podobo "imagea", ki se fura povsod po svetu. Torej, obiščite butik "Italco", ne bo vam žal! STEZICE II 16756/M995/96 201004496,1 S l COBISS o