Ivan Albreht                                     Basen
Modro stari hrast raz goro         Jezno hrast krošnjo zamaje:
po dolini se ozira:                      ,,Glejte, glejte to pritliko!
,,Lep je svet, a bil bi lepši,        Tiho! Hrasti, a ne breze
ko bi ne poznal prepira."           smo na svetu za velikof"
Tik ob hrastu mlada breza         Onkraj plota v grmu brina
milo prosi korenjaka:                 sama v sebi premišljuje:
,,Pusti malo me na sonce,          ,,Bo le res, da najbolj davi,
da ti v rasti bom enaka!"         kdor najbolj sladko modruje."
2,2.7