Poštnina plačana v gotovini.
LETO XI.	LJUBLJANA, FEBRUAR 1939	ŠTEV. 2
MESARSKI LIST
IZHAJA MESEČNO
UREJUJE DEMŠAR MIRKO, LJUBE J AN VII, VODNIKOVA l(i3 IZ D A J A K O N Z O R C I J, L J U B L J A N A, T EL EFON ŠTEVILKA 42-89
tiskarna sava d. d. v kranju-predstavnik vilce pešl, kranj
Vsak mesec
V ponos nam je, .sporočili razveseljivo vesi. <la bomo odslej izdajali naš brez dvoma prepotrebni strokovni „Mesarski Lisi redno vsak mesec. Razumljivo je, da da bo lisi, radi obilnega števila naročnikov izven mej naše banovine, (iskan v glavnem v srbohrvaščini, kol je to bilo že pred K) leti pa vse do danes, vendar pa je zopet jasno, da bo od časa do časa izšla kaka specijelna slovenska izdaja lista, za naše slovenske mesarje, kateri se bodo pač morali prilagodili Vaši stanovski tovariši iz južnih krajev naše države, kot se bodo prilagajali slovenski mesarji srbohrvatskim izdajam našega lista. Vsakdo, ki je in hoče bili vsaj nekoliko uvideven, bo uvidel, da drugače pač ne gre, sicer pa je pravilnost ic. naše. kamere pokazala že 12 lelna praksa. Zato'smo prepričani, da ne bo nikogar, ki hi ravno zaradi tega list odklanjal.
Prav vsem gg. mesarjem, ki so bili in ki so toliko stanovsko zavedni, da so sodelovali na raznih občnih zborih mesarskih zadrug ali na večjih kongresih mesarjev je gotovo znano, koliko se je na sejah, zborih in kongresih govorilo o očitni potrebi lastnega strokovnega stanovskega glasila. Razni funkcijonarji v odborih in kongresih so ustanovitev lakega glasila že mnogokrat napovedovali, v večini primeri pa so vse le napovedi ostale le v sejnih zapisnikih ali morda v resolucijah, sestavljenih na podlagi leh ali podobnih sklepov. Dalje pa vse te obljube še niso vse do danes prišle. In tako stojimo pred dejstvom, da danes haš mesarski slan še vedno nima svojega strokovnega glasila, ki bi se ga oklepali vsi mesarji brez razlike. Obstoja le naš „Mesarski List“, ki je edini mesarski list v državi, ki stalno izhaja in pa nekoliko manjših, neznatnih pojavov, katerih živ-
l.jenska doba pa je povečini zelo, zelo kratka. Od svojih prvih počelkov pred 12 leti pe vse do danes je trajno ostal edino le la naš „Mesarski 1.1 s R, kije s lem brezdvomno dokazal svojo življensko sposobnost in pa svojo pravico do obstoja. In ta zavest življenske zmožnosti našega lista nam je poleg uvidevanja potrebe po takem strokovnem, redno izhajajočem listu, dala glavni povod za odločitev, izdajali list zopet redno in ga tako po vsebini, kakor po obliki temeljito izboljšati.
Žalostno in za mentaliteto našega mesarskega stanu značilno je dejstvo, da je bas list pred 12 leti ustanovil lakorekoč nek „šloser“, kot se je nekje izrazil predsednik neke mesarske zadruge in za njim ob raznih prilikah še več drugih mesarjev. Pri malo globljem premisleku, so bile liste izjave res prave in ločne, čeprav behotcne, samoohtožbe mesarskega stanu, ki sam ni bil v stanu ustvarili si svojega stanovskega glasila, ampak mu je moral istega oskrbeli „navaden šloser". Vendar pa biimogrede povedano, tisti šloser ni bil „šloser", ampak pravi, v inozemstvu izučen strokovnjak in specijalist za mesarske potrebščine, ki je v dobi svoje prakse v, tujini do temelja spoznal potrebe mesarskega stanu, in svoje praktične in teoretične izkušnje v tuji, naprednejši državi pričel uvajali pri nas. Bil je na ta način kot pionir v naši državi in je s svojim delovanjem in lislom pokazal pravo pol našemu biesarskemu stanu. Mislimo, da nam ni treba navajati njegovega imena.
In ravno ta list, ki so mu nekateri očitali ključavničarsko očetovstvo, je skozi 'Vso dobo 12 let vzdržal, dasiravno z velikimi težavami. Prehajal je iz rok v roke,
od „šloserja“ do mc-sarja, zo;)el nazaj v roke ..šloserjir od lam zopel v roke študentu od tam celo v roke učiteljskim abilurijenlom in privatnim uradnikom itd-Vendar pa imamo danes več izgledov za obsloj in pa razširitev lista, kot kdajkoli preje in kol katerikoli drug tale lisi. Seveda zavisi ta možnost največ od Vaših, prav malenkostnih donrinpšov za naročnino in sicer po din 110. - z'a vse leto.
Zato se Vaš uredniik z današnjo izdajo in nrav s lem člankom prav toplo obrača na vse Vas gg. mesarje in prekajevalce s* skromno prošnjo:
1.	da nam vsak zaveden in napreden mesar nakaže din 150.- kot naročnino za lekoče lelo 1939,
2.	da nam pošiljate sporočila o sejmih, o cenah blagu v raznih krajih, za živo in zaklano blago, za mesne izdelke, za kože itd.
3.	da nam pošljete članke, kritike, sporočila o nelojalni konkurenci, o neumestnem in protizakonitem, takozvanem ..Hausiranju" s cekarjem, motorji, automobili in konjsko vprego od hiše do hiše, iz občine v občino in celo iz enega sreza v drug srez, ko se mesni izdelki in sveže m oso na la način prinašajo pod nos strankam svojih stanovskih kolegov in jih na la način oškoduje itd.
4.	da nam pošljete članke in svoja mnenja o raznih problemih svojega stanu, ki se dajo rešili le s kolektivnim nastopom vseh prizadetih in z ustvaritvijo javnega mnenja o tej ali oni zadevi, ker le na la način se dani osnovni pogoji za reševanje kakršnihkoli problemov.
Sami občutite vso težo teh raznih problemov, ki Vas ležijo v izvrševanju Vašega stanovskega poklica in sami jih dobro poznale. Tudi sami občulile potrebo, da naj se vendar nekdo že loti reševanje teh perečih problemov hansiranja, nelojalne in nesmiselne konkurence, od katere mesarji, kljub svojemu. M urnemu delavniku nimajo drugega kol izgubo in kar je še podobnih lakih zadev Jasno pa je, da teh problemov ne bo rešil „šloser"’, ki je sicer res la lis! uslanovil, ampak, da je zalo treba koleklivnega pristopa vseh mesarjev k reševanju, potrebno je la ali oni problem osvetlili iz vseh mogočih vidikov, ga obdelati iz vseh njegovih strani,, da na ta način postane res obdelana enota s točno diferenciranimi svojimi slabimi in dobrimi lastnostmi, kar pa je edino mogoče le v laslnem stanovskem glasilu, pri katerem sodelujejo in ga podpirajo vsi pripadniki mesarskega slanu. Vse lo gornje polagamo gg. mesarjem in prekajevalcem v premislek in pričakujemo, da bodo svoje mnenje pridružili našemu, saj je končno to naše mnenje le posledica uvidevanja in razumevanja polreb in zahtevkov mesarskega slami.
Zato se vsi oprimite svojega lista brez izjeme in nakažite din 30. kot naročnino za tekoče lelo, ker bomo v slučaju zadostnega števila naročnikov iz Slovenije skrbeli tudi za redno slovensko izdajo.
Na novo delo Vas pozivamo novi lastniki „Mesarskega Lista".
Konec šentviškega orjaka« težkega 1500 kg
Posestnik Tone Zajec, po domače Vidgajev v St. Vidu pri Stični, je na podlagi svojih praktičnih izkušenj v pogledu živinoreje, ki si jih je nabral za časa Svojega bivanja v Ameriki, vzgojil orjaškega bika, ki je lehtal 1500 kg. Ta orjak je bij pred tremi leti še majhen bikič, toda z deb.ro in obilno krmo je zraste! do mogočnega orjaka, kar je dobro vidno na naši sliki. Poleg običajne krme j« dobival bikič še koruze in žila, ovsa in krompirja, jabolk in dnevno po <3 litrov mlečnega napoja. In bikič je uspeval v veliko zadovoljstvo svojega gospodarju-Tako se je zredil, da so ga v zadnjih dveh letih prišli stalno ogledovali razni mesarji, živinorejci, kmetijski strokovnjaki in seveda neizogibni fotoamaterji Mesarjem je bilo seveda mnogo ležeča na lem. da bi dobili tega orjaka in čelu znani mesarski podjetnik g. Slamič iz Ljubljane se je zanimal, za nakup. Ponudil je zanj celih 10 tisočev, kljub lemu je bil g. Zajec toliko samozavesten, da je ves le ponudbe odbil in zaklal bika doma sam.
Zakol bika na pustno soboto je bil za vso vas velik dogodek in mesarji in radovedneži so se na la dan od blizu in daleč pripeljali v St. Vid. Ubil pa ga ju mesar g. Osvald Fačini iz Slične s svojim aparatom za omamljanje živine Goljar 1* stari model. Verjamemo, da je s precejšno mero treme nastavil biku aparat na čelo. vendar je bil strah, neupravičen, kajti orjak se je takoj zrušil na lla.
K takemu uspehu našega posestnika mu je samo čestitati, obenem pa želimo, da bi našel še mnogo posnemovalcev.
Opustite pokromanje ali poniklanje rem!
q-7~ (fe/	"Orf'
Prav gotovo ste že mnogi mesarji, ki imate v svojih mesnicah pokromane ali ponikjjane reme, v svoji praksi opazili, da se iste ne obnesejo in nikakor ne odgo-varjajo trajno svojemu namenu. Pri obešanju mesa nanje, najprej zarjavijo kljuke m konsole, kmalu za tem, pa se prično luščiti reme same. Tanka plast niklja ali kroma, prične polagoma v tankih, majhnih kosmih odstopali od svoje podlage in odpadati. Po razmeroma kratkem času odstopi ta plast na tolikih mestih in na takih ploskvah, da j'e to popolnoma vidno in se že prične kazali zarjavela podlaga. Cim se enkrat ta prooces začne, rema ni več rema, ampak navaden kos zarjavelega železa z zarjavelnimi kljukami, ki nikakor ne spada v mesnico. Kajti rema mora odgovarjati gotovim higijenskim in sanitarnim predpisom, saj se vendar nanjo obeša najnujnejša in vsakdanja življenska hrana, ki je na nehigijenskih in sanitar-tamim predpisom ne odgovarjajočih remah izpostavljena vsem mogočim nevarnostim okuženja in onesnaženja, kar nikakor ni v interesu konsumentov, še manj pa diesarjev samih. Iz vsega tega je jasno razvidno, da je vsako pokromanje ali po-aikljanje rem popolnoma nesmiselno, ker se s tem ne doseže onega uspeha, ki se ga od pokromanja ali ponikljanja pričakuje in radi česar se reme sploh dajejo V ponikljanje ali pokromanje.
Firma Grudnik, mesarske potrebščine, Ljubljana—Dravlje, je ta nedostatek Uvidela in dobro (razumela potrebo po nečem uspešnejšem, po nečem boljšenl, kar Pa ne bi smelo biti pretirano v ceni. Firmi je dobro'znano, da so sicer najboljše reme iz masivnega rje prostega materijala, da pa so lake reme za marsikaterega •Uesarja predrage in da ravno ta visoka cena masivnih, rje prostih rem ovira, da po baših mesnicah še sedaj nimamo ustrezajočih rem, niti v naših letovičarskih kra-krajih, kjer je potreba po njih najnujnejša in najočilnejša. V njenem prizade-vanju ji je uspelo najti neko srednjo pol med pokromanjem ali ponikljanjem in Pa med izdelovanjem masivnih, rje prostih rem. Uspelo ji je najti nov način, pri katerem se stare, zarjavele ponikljane, pokromane ali tudi' barvane železne reme Prevlečejo s tanko pločevino iz Strukturala (to je materijal, angleškega izvora, ki nikoli ne zarjavi, niti ne potemni in ne. oksidira). Ker je ta plast Strukturala masivna in dovolj debela, ne pa potom elektrolize nanesena na svojo podlago, zato pri tem ni nevarnosti, da bi kakorkoli pričela odstopali ali se luščiti od svoje pod-
'lage. Kljuke in konsole pri lako obnovljenih remah pa lirma enoslavno zamenja z novimi, ki so izdelane iz islolake kovine, ki torej ravnotako ne morejo ne zarjaveli in ne oksidirati. Na ta način se torej doseže isti uspeh, kot pa česo reme iz masivnega, rje prostega materijala tako, da ostanejo na ta način obnovljene reme lepo sijajno belo svetle desetletja in desetletja.
In kar je poleg gornjega glavno in najzanimivejša in kar je pravzaprav dalo povod za iskanje tega novega načina je to, da tako obnavljanje ne stane nič ve,e kot navadno pokromanje ali ponikljanje. pri Lem pa se zamenjajo še kljuke in konsole, lako. da	je la način z ozirom na trajnost in uspešnost, ki je pri njeni
podana še daleko	cenejši, kol pa vsak drug	način	pokromanja	ali ponikljanja. saj
Vam računa firma za prevlečenje Vaših rem s lem materijalom in pa za zamenjavo kljuk in konsol le din 160.	180. za tekoči meter.
Zalo toplo priporočamo vsem gg. mesarjem, ki nimajo rem iz rje proslega materijala, da si	lakoj pusle prevleči svoje	stare	reme na la	novi način in lako
boste prišli prav	poceni do (rajno svetlih,	vsem	tozadevnim	predpisom odgova-
jajočih rem, kar je gotovo želja vsakega vestnega in zavednega mesarskega obrtnika. Tudi novo opremljene mesnice si pustile opremiti s takimi remami. kajti služile Vam bodo prav tako, kol pa reme iz masivnega rje proslega materijala, so pa od njih daleč cenejše. Tekoči meter novih Lakih rem, s kljukami in konsp-lami ter zidnimi vijaki, Vas stane kompletno din 200.	250.	.
Pustile torej obnovili svoje slare in zarjavele reme po lem novem načinu, da se s tem izognete nepraktičnemu in neuspešnemu večnemu ponikljanju. pokro-manju, ..šmirglanju" ali barvanju ild., kar Vas v 10 letih brez dvoma slane prav gotovo več, če ne vsaj toliko kot pa današnja prevleka.
Prepričani smo ,da se bodo začele v kratkem povsod svetiti naše mesnice oz.i reme v njih v novi prevleki in da bodo začeli lisli zarjaveli klini in reme, na katere naj se obeša naša vsakdanja življenska hrana, izginjati iz naših mesnic, I zlasli še, ker iste v mnogih primerih ilak več ne odgovarjajo svojemu namenu in I se. stranke že zgražajo, ko dobe na zarjavelo kljuko nabodeno in očrnelo meso. ’![
Sfoialo za šunko
V vsaki srednje veliki mesnici in povečini po vseh delikatesnih irgovinah se danes uporablja stojalo za šunko, lakozvani ..Schinkenspanner" ali klešče za šunko. 2e ta velika uporaba teh klešč tat šunko je zadosten dokaz za njihovo praktično vrednost in zalo je opažali razveseljivo dejstvo, da se teh stojal čezdalje več konsumira. Vendar pa je pri nabavi leh klešč Ireba pazili na par stvari.
Ponikljane ali pokromane klešče za šunko imajo velik nedostalek, ki v večin} primerov uničuje vso praktično vrednost teh klešč in konsumente pri nabavi šunke naravnost odbija. Pri ponikljanih ali pokromanih kleščah pod kemijskim vplivom nasoljene in dinjene šunke kmalu začno rjaveli igle. ki se zadirajo vanjo, Rjaveli prično tudi vijaki in končno pero, v razmeroma kratkem času pa prične rjaveli celo slojalo in tako so klešče uničene. Treba je ponovnega pokromanja ali ponikljanja tacega stojala, ki pa slane najmanj din 40.	(K). . pokromanje še
celo kakih 20. dinarjev več. Zalo je umestno, da na lem mestu na la nedostalek opozorimo vsaj one mesarje, ki klešč za šunko še nimajo, pa si jih mislijo nabaviti in jih opozorimo na to, da n;0 si lorej takih pokromanih ali ponikljanih nikar ne kupujejo, ker jih bodo morao v razmeroma kratkem času dali ponovno v ponikljanje ali pokromanje. Priporočamo samo klešče, izdelane iz Duraluma uk masivnega Roslfrei malerijala. ker le nikoli ne počrnijo, ne zarjavijo in ne oksidirajo.
Torej ne ponikljanih ali pokromanih klešč za šunko.

Svetovno poznani „Heike" stroji za predelavo mesa
so brez dvoma med vsemi dobrimi, najboljši na svetu. Tovarna „Richard Heike. Berlin1' ima večinoma vse stroje patentirane, zalo ji. posebno kar se liče novosti •v konstrukciji mesarskih strojev, ne more nihče sledili, še manj pa se ji v tein pogledu vsaj od daleč približali. Večinoma vsi stroji firme „Heike", zlasli „Heike
lililz'r. so lako izpopolnjeni, da v vsakem pogledu predstavljajo višek, ki se ga sploh da doseči in ki ga je kdaj bilo pričakovali.
Kdor si nabavi „Heike" slroje. ho brez dvoma z njimi popolnoma zadovoljen, zalo naj se vsakdo odloči le za ,.Heike“ slroje.
„Heike." stroje Vam dobavi firma GRUDNIK, mesarske potrebščine Ljubljana— Dravlje.
Steklene vitrine
To so steklene police s kovinskimi slojali za na pult, ki so v vsaki mesnici daleko bolj potrebne, kol pa v kateremkoli drugem lokalu, izvzemši seveda slaščičarnah iu dekikatesnih trgovinah. V vsaki, še lako skromni mesnici, je tako stojalo potrebno za odlaganje krožnikov z žolco, možgani ali podobnim ler za izlaganje salam, narezkov, klobas, ocvirkov in drugega. Na la način je to stojalo obenem tildi praktična mala izložba v mesnici sami, poleg tega. da je Uidi mesnici sami v lep in učinkovit okras. Izdelane so iz Duraluma v sijajno, [rajno svelli izvedbi in stanejo z dvema policama po din 140.	180. - (namreč po' 1 nosilec
iz Duraluma), steklo pa približno ravno toliko.
Pravilnik
o pregledu živine za klanje, mesa in o veterinarski kontroli živi jenskih potrebščin živalskega izvora, priobčen v „Uradnem Listu" št. 185/LIV z dne 17. avgusta 1938, r?že obvezno predpisuje human način omamljanje živine pred klanjem, dočim je bilo omamljanje klavne živine z ubodom noža v zalilnik ali z udarom sekire v tilnik, kol eden najnehumanejših načinov omamljanja prepovedan že z odlokom ministrstva za poljedelsko-velerinarskega oddelka z dne 23. oktobra 1937 štev. '9.611 IV. in pa z odlokom Kraljevske banske uprave za dravsko banovino z dne 7. decembra 1937 št. III./5. No. '7049/37.
Zalo priporočamo vsem gg. mesarjem, ki ne koljejo v občinskih ali mestnih klavnicah, da si aparate humano omamljanje klavne živine pred klanjem čim preje ' habavijo. da bodo lako lahko ustregli tozadevnim odlokom in se izognili more-bilnim oblastvenim sankcijam, v svojih mesnicah pa upeljali res pravo, človekovega dostojanstva vredno, humano klanje.
V kolikor nam je bilo mogoče zbrali tozadevne podatke, imajo v dravski kovini te aparate že naslednji gg. mesarji in občinske uprave :
Mesarji na svojih privalnih klavnicah :
Arnold, Prevalje (Goljar) llrišnik. Vransko. (Goljar) tlruderman. Marenberg. (Goljar kirlič, Hrastnik. (Goljar) krczenšek, Rogatec, (Goljar) krinskelle, Kočevje, (Goljar) kandek. Cerknica. (Goljar) korišek, Lilija, (Goljar) kerglez, Pragersko, (Goljar) t’otman. Moravče, (Goljar) krešu i k. Vuzenica, (Goljar) poblšek Mozirje. (Goljar) Dolenc, Novo mesto, (Goljar) Demšar, Žiri, (Goljar)
Debeljak, Sv. Barbara, (Goljar)
Drovenšek, Sv. Marjeta. (Goljar Deulsehmann, Mula. (Goljar) Račini. Slična. Goljar 1’lerin, Grmiče, (Goljar)
Grčar, Kamnik. (Goljar)
Gorišek, St. Golhard (Goljar) Hvalec, Rogaška Slatina (Goljar) Habjan, Novo mesto (Goljar)
IIuter, Kamenica, (Goljar)
Molzi, Selnica, (Goljar)
Holzknecht, Studenci, (Goljar) Horvat, Zeče- Konjice, (Goljar) ino. Zagorje, (Goljar)
Jager, Št. Vid/n. 1.jablano, (Goljar) Juvančič, Zidani most, (Goljar)
Janežič, Moravče, (Goljar)
Jutršek, Ardin, (Goljar)
Jerič, Žužemberk, (Goljar)
Javornik, Logatec, (Goljar)
Kokalj, Kranjska gora Kukec, Radeče pri Zidanem mostu Korošec, Boh. Bistrica Kmetič, Trzin
Kozlevčar, Šoštanj, (Goljar)
Klanjšek, SL. Jurij ob Juž. žel., (Goljar) Kovač, Domžale, (Goljar)
Krničnik, Slovenj gradeč, (Goljar) Kajzer, Dravograd, (Goljar)
Košaber, Meža, (Goljar)
Kolar, Vojnik, (Goljar)
Kržiščnik,' Kostanjevica, (Goljar) Keber, Šmartno ob Savi, (Goljar) Kosem, Dol pri Ljubljani, (Goljar) Koncilija, Novo mesto, (Goljar;
Kriger, Krško, (Goljar)
Kolnik, Stari trg, (Goljar)
Kus, Gameljne, (Goljar)
Kolenc. Žiri, (Goljar)
Kikel, Fram, (Goljar)
Kalz, Ruše, (Goljar)
Košir, Zagorje, (Goljar)
Krečan, Zagorje, (Goljar)
Lindner, Litija, (Goljar)
Lazar, Kropa, (Goljar Likar, Rakek, (Goljar)
Likozar, Cerklje, (Goljar)
Lovšin, Ribnica, (Goljar)
Lotrič, Radeče pri Zidanem mostu Mustek, Žerjav, (Goljar)
Meršnik, Sv. Lorene na Pob. (Goljar) Marinšek, Naklo, (Goljar)
Miklavc, Črna (Goljar)
Mulej, Mengeš, (Goljar)
Miklič, Ambrus, (Goljar)
Maček, Šmartno pri Litiji, (Goljar) • Marolt, Sovodenj, (Goljar)
Medved, Zagorje, (Goljar)
Orel, Zagradec, (Goljar)
Pristavec, Kranjska gora Pirh, Vitanje, (Goljar)
Pušavec, Vodice, (Goljar)
Pibernik, Velenje, (Goljar) Permoser, Celje, (Goljar)
Prelog, Beltinci, (Goljar)
Prekošek, Vojnik. (Goljar)
Puhar, Duplje, (Goljar)
Perdih, Laško, (Goljar)
Peresciutti, Gorenja vas, (Goljar) Pirc, Kočevje, (Goljar)
Poh, Konjice, (Goljar)
Plahuta, Rimske Toplice, (Goljar Pušnik, Muta, (Goljar)
Pavlin, Trebnje, (Goljar)
Pfeffer, Kočevje, (Goljar)
Rogi, Unec pri Rakeku, (Goljar) Robavs, Zagorje, (Goljar)
Rangus, St. Jernej, (Goljar) Rebernik, Trebnje, (Goljar)
Rekar, Mojstrana,
Slamič, Ljubljana, (Goljar)
Sladič, St. Vid n. Ljubi., (Goljar) Suhadolc, Dobrova, (Goljar) Smodej, Pobrežje — Marib., (Goljar Strašek, Rogatec, (Goljar)
Sodnik, Litija, (Goljar)
Skubic, Cernomelj, (Goljar)
Senica, Konjice, (Goljar)
Senica, Hrastnik, (Goljar)
Slušek, Boh. Bistrica, (Goljar) Serjak, Ježica, (Goljar)
Samostan, Stična, (Goljar) ■ Škerjanc, Laško, (Goljar)
Sumi, Lesce, (Goljar)
Šober, Dol. Toplice Vavpotič, Ljutomer, (Goljar) Videmšek, Dob pri Dom., (Goljar Valand, Loče — Poljčane, (Goljar) Višič, Zreče, (Goljar)
Zavrl, Jesenice, (Goljar)
Zabukovec, Lož, (Goljar)
Zupančič, Vače, (Goljar)
Zakrajšek, Trebnje, (Goljar)
Žener, Laško, (Goljar)
Žohar, Teharje, (Goljar)
Sledeče občinske uprave : Bled, Brežice (Goljar), Celje, Dobrna pri Celju, Jesenice (Goljar), Kamnik, Kostanjevica (Goljar), Kranj, Ljubljana, Ljutomer (Goljar), Medvode (Goljar), Mozirje (Goljar), Metlika (Goljar), Maribor, Ptuj, Radovljica, Rogaška Slatina, Sodražica (Goljar), Sk. Loka, Slov. Bistrica, Sevnica, Tržič, Trbovlje Končno opozarjamo vse' gg. mesarje, da je popolnoma iluzorno, čakanje na neke posebne vrste aparatov za omamljanje klavne živine, ki naj bi delovali brez vsakih patronov, ampak izključno samo na silo peresa (Federbolzenschussappa-rale) in ki bodo po izjavah nekega trgovca in nekega tehnika prišli kmalu na trg-Konstrukterji in inžinerji v inozemskih državah, kjer so aparati za omamljanje živine že leta in leta v prometu in odkoder so isti pravzaprav izšli, suže davno poizkusili konstruirati aparat za omamljenje s peresom, vendar se jim to kljub vsem naporom in tehničnem in praktičnem znanju ni posrečilo, tako, ila so to namero danes opustili. V vseh evropskih in izvenevropskih državah s« danes uporabljajo aparati na patron brez krogle, ki so v konstrukciji tako izpopolnjeni, da ni prčakvati še kakega izboljšanja v tem pogledu.
Brezdvoma se tudi pri nas bo bo uresničila zamisel aparata na pero, zamisel, katero so drugod že zdavanj opustili. Stvar spominja na idejo „Perpetum mobile“.
Po ceni naprodaj
1 „Goljar »paral, malo rabljen, 1 klešče za šunko - Rostl'rei, skoro nove, 3 konzole za steklen nastavek za na pult, 1 zi-balni nož (\Viegemesser) s 5 klinami, 1 šprica Fridrich & Haga 17 litrov, 1 kveč-rta na motorni pogon, 14 nožev, v najboljšem stanju, 1 velika, 25 literska preša za za ocvirke, 1 mala namizna kvečna, skoro bova, 1 zibalni nož s 4 klinami, 1 stoječa vaga za na puli, Rostfrei. Poizve se pri upravi lista.
Več rabljenih original SCHEK-MERJEVIH aparatov za omamljanje živine poceni prodam.
Naslov v upravi lista.
Dobro upeljano mesarijo, tudi z gostilno vzamem v najem
Ponudbe na upravo lista
Rabljeno šprico 0 —10 lilov in
kvečno kupim
Ponudbe na upravo lista
[REVA! Nove snižene cene! [REVA!	
T razite	cenik!
IH Sarttf	- l.mmb
I®!® fcfUI HU ££iIJ|lUI! lllllllIllIllllllllliillillllllilliliilllllM	
Horvaćanska c. 21	
Telefon 24-565	
[D! '—	DA!	
Čreva	Ukusne, praktične, higienske pergament-kese za mast
	od XU, Va in 1 kg sadr-
po najpovoljnijim	žine, pergament nložci za saudnke za mast od
cenama mogu	25 kg sadržine prodava-
se dobiti kod	ju se u svim količinama
D. D. za izradu čreva	„PATRI A“
Subotica	INDUST. ZA PRERAD-
	* BU PAPIRA 1 LEPENKE
Kupujemo stalno vsakovrsna čreva	OSIJM, ANINA ULICA 10.
DOMAĆA TVORNICA FINIH ČELIČNIH NOŽEVA I ŠKARA