Leto XXI. NaroCnlna za Jugoslavijo: celoletno 180 din (za inozemstvo: 210 din), za ‘/«leta 80 din, za */* leta 45 din, mesečno 15 din. Tedenska TRGOVSKI LIST Številka f 05. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tet 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Časopis za trgovino. industrijo E““pn“ nici v Ljubljani št. 11.953. Izhaja vsak ponede,^ek* sredo in petek Liubliana, ponedeljek 26. septembra 1938 /■ana posamezni 4vojni zaklad« ter manipulacijski fond za izravnavo deviz. Ta sredstva za velika plačila najbrže ne bi zadostovala. A tudi Anglija je morala v zadnjem času oddati veliko svojega zlata. Poleg tega pa je odšlo tudi mnogo v Angliji deponiranega tujega zlata v druge države. Veliko vprašanje je, če bi se celo s takšnimi ukrepi, kakor so v veljavi v Nemčiji, mogle v vojskujočih se državah zbrati večje količine zlata. Da bi pa Amerika znova dajala vojne kredite, je po njenih slabih izkušnjah v prejšnjih vojnah zelo malo verjetno. Zato nj pravega odgovora na vprašanje, kako bi mogle države plačevati surovine, zlasti še, ker bi zadala vojna vsej svetovni trgovini smrtni udarec. Prišli bi do tega, da bi se nadprodukcija surovin v nekaterih državah katastrofalno stopnjevala, v drugih pa bi nastal pravi glad po surovinah. Anomalije, za katerimi trpi Evropa še v mirnih časih, bi se v vojni do skrajnosti poostrile. Če bi se pa vendarle ohranil mir, potem bi se moglo z upravičenostjo upati, da bi se konjunktura y>pet začela. Tudi če bi se oboroževanje omejilo, ne bi padla renc pa je bila odpovedana, a tudi posamezniki odpovedujejo svoje prijave. Primorje bo zaradi tega imelo precejšnjo škodo. V splošnem niso ostali politični dogodki brez vpliva na naše gospodarstvo, toda globlje ti vplivi niso posegli, kar je tudi razumljivo z ozirom na naše oficialno politično stališče. zaradi tega zaposlitev ljudi, ker so se zaradi oboroževalnega tekmovanja dosedaj zanemarjale investicije za civilne potrebe. Tako nastali investicijski val bi zelo ugodno vplival tudi na razvoj surovin na mednarodnem trgu. Če bi pa izbruhnila vojna, potem bi bil uničen od milijonov in milijonov ljudi zbrani kapital in velikanski trgi bi zopet nič ne potrebovali, ker ne bi mogli nobene stvari kupiti. Vojna bi imela za blagovne trge katastrofalne posledice. Iz vseh teh razlogov zato tudi ni pričakovane hausse za surovine. Nasprotno se vidi, da kljub neprestanemu zniževanju proizvodnje cene ne rastejo, temveč se celo nagibajo k nazadovanju. Samo v zadnjih dneh posebno ostre politične napetosti so se zaradi špekulacije dvignile cene za nekatere predmete, a so takoj padle, ko je naraslo upanje na mir. Zlasti žito je zaradi velikih ponudb zelo trpelo. Žetvena poročila iz vsega sveta govore o velikanskih presežkih izvoznih držav, da zaloge teh držav daleč prekašajo potrebe evropskih držav tudi za primer vojne. Ker skušajo poleg tega Združene države, Kanada in Rusija čim prej prodati svoje žito, je tem manj upanja za dvig žitnih cen. Položaj na sladkornem trgu se je zaradi uveljavljenja mednarodnega dogovora znatno zboljšal in cene imajo rastočo tendenco. Eksportna ofenziva Brazilije s kavo je imela nedvomen uspeh ter se je njen izvoz v primeri z lani povečal za 71%. Ker je poleg tega letina slabša, kakor se je mislilo, se je cena močno popravila. Ugodno se razvija tudi položaj na trgu s čajem in kakavom. Tudi kovine so dosegle maja meseca svojo najnižjo točko. Veliko zmanjšanje ponudb pa je napotilo kupce, da so začeli kriti vsaj svoje tekoče potrebe, zlasti še, ker se je upanje na boljše cene zaradi pričakovane ameriške konjunkture dvignilo. Večjih nakupov zaradi oboroževanja pa ni bilo, ker so se v ta namen potrebni ukrepi storili že preje. Na vsak način je poostritev evropskega položaja povzročila bolj zastoj poslov ko pa dvig nakupov. Sicer pa je z raznimi dogovori razvoj cen na kovinskem trgu tako urejen, da je odvisen le od veličine potrošnje, Podoben je razvoj tudi na trgu s kavčukom. Masti in rastlinska olja so dosegla v maju boljše cene, ki pa niso trajale dolgo, ker se je proizvodnja povsod znatno povečala. Le za surovo maslo je bil razvoj cen stalno ugoden. Na tekstilnih trgih so se cene dobro držale in juta je mogla v juliju zopet doseči cene marca 1937. Situacija na trgu z bombažem se je konsolidirala. Manj ugoden je bil razvoj na trgu petroleja, zlasti zaradi silno velikih zalog bencina. Mnogo je vplival na znižanje cen zelo zmanjšani ladijski promet. V pričakovanju Ni še v podrobnosti znana spomenica Hitlerja o njegovih zahtevah glede Češkoslovaške. Pozitivno (je znano le to, da je Hitler dal rok do 1. oktobra, ko mora Češkoslovaška izprazniti nemške sudetske kraje. Do 1. oktobra je torej še mogoče rešiti mir. Glede ostalih nemških zahtev še ni natančnih informacij, pozitivno pa se vo to, da so tako pretirane, da Francija in Anglija nista mogli češkoslovaški priporočiti sprejema teh zahtev. In da so te zahteve res nesprejemljive, se vidi iz tega, da je Nemčija pripravljena zajamčiti nove češkoslovaške meje le, če pristaneta na to tudi Madžarska in Poljska. To se pravi, da niti po odstopu nemških sudetskih krajev ne -bi bilo češkoslovaško vprašanje rešeno, temveč bi se to razpravljalo kar naprej. Vendar pa bi bila potem naslednja bistvena in za Čehoslovakp najbrže usodna razlika. Danes je ves obrambni pas trdnjav na Češkoslovaškem v rokah Čehoslovakov, ki se zato morejo pri ev. oboroženem odporu na nekaj opreti. Če bi pa sprejeli Čehoslovaki Hitlerjeve zahteve, bi bil gospodar tega pasu Hitler, češkoslovaško vprašanje pa bi kljub temu ostalo še nerešeno. Čehoslovaki bi torej dali vse iz rok, dobili pa nič in pogajati bi se morali z odprtimi mejami. Naravno je zato, da poročila tudi že pravijo, da je češkoslovaška vlada ite nemške zahteve odklonila. Pariz in London si medtem še prizadevata na vse načine, da bi se evropski mir vendarle rešil. Vendar pa ne več, da bi se rešil za vsako ceno! Za danes v ponedeljek ob 8. uri zvečer je napovedan velik Hitlerjev govor v Sportpalastu v Berlinu. Hitler bo takrat že imel v rokah češkoslovaški odgovor, zato pričakujejo, da se bo situacija z Madžari in Poljaki izkoriščajo stisko Češkoslovaške do skrajne možnosti. Ni pa ravno gotovo, če so dobro preudarili vse posledice, ki morejo nastati pri tem zanje. Sovjetska vlada je n. pr. Poljake opozorila, da bi v primeru napada na Češkoslovaško ugasnil avtomatično nenapadalni pakt med Rusijo in Poljsko. Litvinov pa je nadalje sporočil, da bi Rusija načela tudi vprašanje ukrajinskih, ruskih in drugih manjšin na Poljskem. Teh manjšin pa je znatno več kakor vseh manjšin na Češkoslovaškem. Koncentracija sovjetskih čet ob poljski meji dokazuje, da je sovjetski opomin zelo resen. Predsednik Roosevelt predlaga razsodišče Predsednik Združenih držav Sev. Amerike Roosevelt je poslal v nedeljo ponoči kanclerju Hitlerju in pi edsedniku dr. Benešu brzojavko, v kateri poziva oba državnika, da ne pretrgata pogajanj za mirno re- šitev spora. Vojna, ki bi izbruhnila, bi bila katastrofa za Evropo in ves svet. Predsednik Roosevelt opominja, da sta Nemčija in Češkoslovaška podpisali Kellogov pakt, zato naj se podvržeta mednarodnemu razsodišču! Brzojavka predsednika Roosevelta obsega 500 besed in je bila z istim besedilom poslana Hitlerju in Benešu. Kopijo te brzojavke je poslal predsednik Roosevelt tudi ministrskima predsednikoma Daladieru in Chamberlainu. Gospodarski položaj češkoslovaške Sprejem ultimata zapadnih velesil po praški vladi je imel takoj, tudi velike narodno-gospodarske posledice. Gospodarsko življenje je zelo zastalo, zlasti pa delavnost v zasebnih podjetjih. Deloma tudi zato, ker se je delavstvo zbralo na razne narodne manifestacije. Ze prej je bila praška efektna borza zaprta. Devizni promet se je* omejil na določevanje tečajev. Nespremenjeno je deloval sladkorni trg. V prejšnjih dneh je bila močnejša ponudba papirjev industrij-skih podjetij, ki so na nemško-sudetskem ozemlju, dočim je bilo na drugi strani večje povpraševanje po delnicah industrijskih podjetij na češkem ozemlju. Vendar pa je bilo le malo blaga na razpolago. Ker se je začel razvijati neregularni promet, je borzni svet do nadaljnjfega borzni promet zaprl. Za denarne zavode je izdala vlada uredbo o omejitvi izplačil. Od kontokorentnih računov morajo v bodoče izplačevati denarni zavodi vsak mesec samo 3% terjatev. V polnem obsegu pa se morajo izplačevati vloge za plačevanje nameščencev, vseh vrst davkov in socialnih dajatev ter zasebna zavarovanja. Poleg tega morajo denarni zavodi izplačevati do 25% vlog, če-je ta denar neobhodno potreben za nadaljnje obratovanje podjetij. Maksimalno se izplačuje na vloge do 30.000 Kč 900 Kč. Stalni parlamentarni odbor, ki je nekako nadomestilo za narodno skupščino, je izdal predpise, ki naj preprečijo beg kapitala iz dežele. Z odlokom vlade so se bankovci po 100 Kč zopet vračunali v državni dolg pri banki. Novi' krediti državi pri Narodni banki se dovoljujejo v bodoče samo na carinske, davčne in tobačne dohodke. Razširjeno nadzorstvo nad kovinami v Nemčiji V zvezi s pospešenim oboroževanjem v Nemčiji in še vedno občutnim pomanjkanjem železa, jekla in drugih kovin, so bila pooblastila urada (»Uberwachungs-stelle«) za kovine znova zelo povečana. Po potrebi more ta urad' predpisovati proizvodnjo, predelavo in potrošnjo kovin. Proti odlokom urada ni nobene pritožbe. Tudi ni dopustno sklicevati se proti tem ukrepom na drugače se glaseče predpise. Nova pooblastila Nadzornega urada so tako obsežna, da praktično pomenijo gospodarsko diktaturo. Hkrati pa tudi pomenijo vojaško gospodarski ukrep. Naročajte in širite .Trgovski iist“t Novi tovorni mednarodni in brzovozni listi Uprava državnih monopolov, oddelek za prodajo v Beogradu, razglaša, da pridejo s 1. oktobrom 1. 1. v promet novi tovorni mednarodni navadni in brzovozni listi po 2‘50, 20'50 in 25‘50 din, ki se morajo uporabljati od tega dne. Prejšnje mednarodne navadne in brzovozne tovorne liste zamenja tukajšnja uprava po 1. oktobru t. 1. Rok za zamenjavo bo trajal 90 dni t. j. do 29. decembra t. 1. Kranj dobi avtomatsko telefonsko centralo Poštno ministrstvo je izdelalo načrte za postavitev avtomatskih telefonskih central v Skoplju, Cetinju, Petrovgradu, Osijeku in Kranju. Da pa bi moglo ministrstvo izvesti ta načrt, zahteva od gospo-darsko-finančnega odbora ministrov dovoljenje, da najame posojilo v višini 100 milijonov din. V načelu je finančno-gospodarski odbor ministrov to posojilo že odobril. Difinitivno dovoljenje pa bo dal ministrski svet. More se zato upati, da bodo v začetku prihodnjega leta že razpisane licitacije za postavitev teh telefonskih central. Sušak dobi silos za žito Posebna komisija prometnega ministrstva ter raznih železniških direkcij, ki je te dni delala v Splitu in na Sušaku, je poleg drugih •vprašanj proučila tudi vprašanje postavitve silosa na Sušaku ^in v Splitu. Ti silosi so postali potrebni, ker se vedno več žita izvaža •skozi jadranska pristanišča. Samo skozi Sušak in Split se izvozi na leto od 20.000 do 30.000 vagonov žitaric. Zato sta silosa za žito na Sušaku in Splitu potrebna. Kakor se poroča, bi se začel zidati silos na Sušaku takoj. Naprava silosa bi bila prepuščena zasebni iniciativi. Silos je pripravljena zgraditi tvrdka Kolombo in Richt-man, ki je tudi že prevzela potrebna jamstva ter si zagotovila stav-bišče. Tudi nekatere druge tvrdke kažejo zanimanje za zidanje silosov. Račun za hujskanje V nekem delavskem listu čita-mo, da je zaradi podražitve kruha oškodovan vsak konsument za približno 30 par na dan, kar da letno za vse prebivalce približno 16 milijonov din. Za toliko da so torej bili oškodovani konsumenti oziroma so se ali se bodo zvišali dobič-iki prekupčevalcev, mlinarjev, veletrgovcev itd. Račun pa ni čisto pravilen, kajti dopisnik je pozabil omeniti, da se je kruh podražil, ker se je podražilo žito. Dopisnik je naslikal stvar tako, kakor da bi mlinarji in veletrgovci kar na lepem zvišali ceno kruha za 30 par in vseh teh 30 par vtaknili v žep. V resnici pa se je kruh podražil, ker se je podražilo žito in zato je tudi govorjenje, kakor da bi bilo teh 30 par čisti dobiček, popolnoma brez podlage. Švicarski lesni trg V nasprotju z razvojem razmer na svetovnih lesnih trgih, se more označiti položaj na švicarskem lesnem trgu kot stabilen. Zaradi konservativnosti švicarskega lesnega gospodarstva je to tudi mnogo manj izpostavljeno spremembam na mednarodnih lesnih trgih. Zaradi stalnega zmanjševanja lesnih cen v najvažnejših zapadnih -evropskih potrošnih državah so se švicarske cene lesa, ki so bile leta 1936. zaradi devalvacije Švicar skega franka znatno nižje ko na .tujih trgih, tem zopet približale. Zaradi primeroma visokih uvozr nih carin pa cene še vedno niso tako izenačene, da bi se rentira. i uvoz slabejših ali srednjih vrst /Zato kaže švicarski lesni trg za nimanje samo za najboljše vrste ilesa, ki ga v Švici ni. Švica proiz- vede letno okoli 3 milijone metrskih stotov lesa, od česar odpade na stavbeni les okoli polovice. V normalnih letih izvaža Švica samo eno petino do eno šestino te količine. Letos pa je potrošnja stavbenega lesa v Švici precej porasla, ker se je povečala gradbena delavnost za 25%. Stabilna ten-denca švicarskih cen je krepko podprta z dogovorom švicarskih lesnih industrialcev, da ne gredo pod minimalne cene. Precejšnjega pomena za švicarski trg je bila priključitev Avstrije k Nemčiji, ker je od tedaj prenehal avstrij- ski izvoz lesa. Sedaj se trudita zlasti Češkoslovaška in Romunija, da zavzameta avstrijsko mesto. Nam so dovoljeni po pogodbi z dne 27. junija uvozni kontingenti po 5000 ton za hrastov les in za stavbeni les listnatega in iglastega drevja. Krošnjarstvo /e potrošnikov Drastični primeri, kako kroiniarii slepariio Na svetu je vse mogoče in tako se najdejo tudi ljudje, ki zagovarjajo krošnjarstvo, ker da je v korist potrošnikov. Ti ljudje pravijo, da prodajajo krošnjarji blago ceneje ko trgovci in da se zato splača kupovati blago pri krošnjarjih. Kako je to mnenje zmotno, so naši trgovci že dostikrat dokazali. Toda vsi dokazi niso mogli prepričati teh ljudi in krošnjarji imajo še vedno svoje zagovornike. Pa ne samo med neizobraženimi ljudmi, temveč tudi med šolanimi in celo med uradniki, ki so po zakonu dolžni, da vsako nelegalno krošnjarstvo onemogočijo, se najdejo zagovorniki krošnjarjev. In tako je mogoče, da ne kaznujejo krošnjarja, ko je ta prijavljen, temveč jih ganejo njegove lažnjive solze. Krošnjar je zato malenkostno kaznovan in more zopet oditi na novo krošnjarjenje. Tistih par din, ki jih plača kazni, je proti njegovemu zaslužku prava malenkost, majhna napitnina, ki ga v poslu niti najmanj ne ovira. Zato se krošnjarstvo tudi še nadalje širi in čeprav smo dobili že toliko predpisov, da se mora brezpravno krošnjarjenje zatreti. V zadnjih »Trgovačkih novinah« je objavil trgovec Milan Marišcvič iz Sombora par primerov, kako delajo krošnjarji. Ti primeri so tako drastični, da jih moramo navesti tudi na tem mestu. 1. Neki mlajši človek, okoli 30 let star, je prišel s kovčkom na našo orožniško postajo in ponudil razno manufakturno blago. Pri tej priliki je prodajal platno, ki se dobi pri trgovcih po 25 do 28 din, po 45 din. Ta krošnjar je prišel tudi v mojo hišo ter mi ponudil moško blago po 300 din, neko pa tudi po 360 do 380 in celo po 400 din za meter. Podobno blago prodajam jaz, samo da je moje blago še finejše, po 180 do 220 din. Zahteval sem od njega, da mi pokaže svoje dovolilo in ga vprašal, kje je dobil to dovolilo. Dejal je, da je iz Smedereva ter da je dovoljenje dobil na banovini. Vzel sem številko in kopijo naročila ter ga opomnil, da opravlja brezpravno in protizakonito delo. Dejal sem mu, da zasluži pri dvojni ceni blaga 100% čistega dobička. Ko sem mu dejal, da ga bom prijavil oblastem, je odšel iz trgo vine ter mi zagrozil, da me bo ustrelil! 2. Lansko poletje je prišel k meni v hišo za časa obeda neki Lev, ker pravi njegova legitimacija, da se piše Lev Ludwig. Ponudil mi je moško blago, pravo »angleško sukno«. Dejal je, da mi da za 630 din tri metre tega blaga, za katerega da zahtevajo trgovci po 300 din za meter, še boljše blago pa mi daje po 750 din za 3 metre. Zahteval sem, da mi pokaže svoje dovolilo. Videl sem, da mu je izdalo dovoljenje pristojno oblast-vo v Zagrebu, da je rojen v Lvovu v Galiciji, stanuje pa v Beogradu. Njegovo dovolilo sem vtaknil v žep ter vzel dva kosa blaga, ki jih je ponujal. Bila sta to dva kosa, ki jih jaz kupujem v tovarni po 100 din in ki jih ne smem prodajati draže ko po 130 din. Ko je videl, da ga ženem na občino, je začel jadikovati in prositi, da ga izpustim. Obljubil je tudi, da mi da oba kosa zastonj, samo če ga izpustim. Na policiji so ga zaslišali in zaradi poskušanega podkupovanja obsodili na 270 din in plačilo predpisane takse. Blago pa so mu vrnili in vesel je odšel sleparski krošnjar, ki se more sedaj smejati vsemu pravosodju. 3. Na letnem sejmu v Somboru 18. avgusta 1938 sta dva prevejan-ca, od katerih je eden bil nekje iz Primorja ter živi v Novem Vr-basu in se piše Kasub, ponujala tako zvani »cajg«, eden dva, drugi pa tri kose tega blaga. To blago kupujem jaz v varaždinski tvorni-ci po 19 din plus 6%. To je >cajg«, ki ga nosijo reveži in ki velja 20'50 din. To blago se prodaja sejmarjem po cehi, da imajo 10% zaslužka. Vsi trije kosi, ki sta jih ponujala oba prevejanca, pa niso vredni več ko 180 din, kmetom pa sta ponujala to blago za 1400 dinarjev. Našel pa se je tudi neki obrtnik, ki je ta kos »cajga« kupil za 400 din. Ko so pravi trgovci prišli obema krošnjarjema na sled, so ju prignali na policijo, kjer sta bila kaznovana z globo po — 100 din! In sedaj moreta neovirano nadaljevati svoj posel Kajti oblastem se takšni tipi smilijo in kadar začno jokati, jim dovolijo, da prodajajo ter jim izdajajo dovolila za krošnjarjenje domačimi proizvodi. Oni pa prodajajo manufakturo ter fabrično blago in sleparijo nepoučeni svet V resnici pa ti ljudje niso prav nobeni reveži. To mi je potrdil gostilničar Mita Katanič, ki mi je sporočil, da mu je dal eden teh tičev shraniti 70.000 din. Neresnica je tudi, da bi ti krošnjarji imeli s seboj samo toliko blaga, kolikor ga morejo nositi, ker imajo blago shranjeno po hišah. Imajo pa tudi kar cela skladišča ter jih dela kar več skupno. 4. Po Somboru in v okolici Baj-moka ter v Subotici se je popolnoma udomačil neki Ivan Dalmatinec. Sam se hvali, da je letos prodal že okoli 60 oblek, kar je mnogo več, kakor pa proda majhen trgovec. Čeprav je bil pred tremi meseci kaznovan na 250 din, je že zopet v Somboru, ker mu je očividno v Somboru zelo všeč. In kako bi mu ne bilo, ko prodaja blago, ki velja v trgovini 300 do 360 din, za 600 in celo za 800 din. 5. Obrat nekega Fischerja, ki ima centrali v Beogradu in Skoplju, ima svoje ljudi, ki krošnjarijo po vsej državi. Zlasti mnogo dela Politične vesti Višek politične napetosti je bil v petek, ko so se pogajanja med Chamberlainom in Hitlerjem že skoraj razbila. Ko je praška, vlada na pritisk Francije in Anglije sprejela londonske pogoje, se je vrnil v Nemčijo Chamberlain, da se dogovori s Hitlerjem glede izvedbe teh pogojev. Ko pa je prišel v Go-desberg, je Hitler nastopil z novimi zahtevami, ki so šle tako daleč da jih Chamberlain ni mogel sprejeti in tudi ne priporočiti praški vladi v sprejem. Hitler je namreč zahteval, da mora nemška vojska takoj zasesti vse ozemlje sudetskih Nemcev in ne samo ono, v katerem so Nemci v pretežni večini, da bi tudi Cehi teh krajev prišli pod Nemčijo. Nadalje je zahteval, da se češkoslovaška odpove vsem svojim dosedanjim zavezništvom. Niti sedaj pa ne bi bil pripravljen jamčiti za nedotakljivost novih čeških mej. Ker Češkoslovaška takšnih pogojev ne bi mogla sprejeti in ker je zaradi vedno novih vpadov sudet-sko-nemških čet v češkoslovaško ozemlje bilo potrebno, da češkoslovaška z vojaškimi ukrepi zagotovi mir, je proglasil predsednik Beneš mobilizacijo vse čsl. vojske. Zaradi teh novih Hitlerjevih zahtev so bila pogajanja med Hitlerjem in Chamberlainom popolnoma pretrgana. Kasneje so se ta vendarle obnovila in Hitler je sedaj predložil novo spomenico za prasko vlado. Tu ni več zahteval takojšnje rešitve poljskih in madžarskih zahtev. Tudi na mednarodno razmejitveno komisijo je pristal. Garancije za nove češkoslovaške meje pa še vedno ni hotel dati. Hitler je nadalje zahteval, da morajo biti njegove zahteve do 1. oktobra izvedene. Ta rok je dovolil praški vladi, da bi mogla ta v tem času dokončati evakuacijo čsl. prebivalstva. Mobilizacija češkoslovaške vojske se je gladko izvršila. Kakor na-glaša uradno poročilo, so se klicu neki Lederer, ki gre iz enega urada v drugega ter povsod pro-1 domovine odzvali tudi nemški dr- daja svoje blago. Neki uradnik, moj sorodnik, je kupil od enega teh letečih trgovcev blago in podlogo za obleko za 1090 din. Kot sorodnika me je vprašal, koliko je to blago vredno. Dejal sem mu, da je vredno, ker je kupil na obroke največ 660 din. Neki drug uradnik je prišel k meni, da mu zamenjam tri metre blaga, za katero je dal 480 din. To isto blago bi mu jaz prodal za 280 din. Neki uradnik s sodišča me je vprašal, koliko velja dobra podloga za obleko, ker jo je on plačal nekemu krošnjarju po 360 din. Odgovoril sem, da jo dobi pri meni v isti kakovosti za 150 do 180 din. Za 360 dinarjev bi mu dal podlogi za dve žavljani. Za glavnega poveljnika češkoslovaške armade je imenovan dosedanji načelnik generalnega štaba general Krejči. Na češkoslovaška letališča je prišlo večje število sovjetskih bombnikov in lovskih avionov. Vsa letala imajo zelo veliko hitrost. V novo češkoslovaško vlado sta vstopila tudi Slovaka Čemak in Karvaš. S tem je vidno poudarjena popolna solidarnost Čehov in Slovakov v sedanjih težkih časih. Francija je mobilizirala 6 letnikov. Ministrski predsednik Dala-dier je izjavil, da bo Francija izdala čisto enake vojaške ukrepe, kakor jih bo izdala Nemčija. Dosedanji francoski vojaški ataše v Pragi general Faucher je v znak protesta proti stališču francoske vlade v čsl. vprašanju podal ostavko na svoje mesto, se dal črtati iz obleki za 200 din pa svileno pod- seznama francoskih oficirjev ter 'vstopil v češkoslovaško vojsko. Poljska vlada je odgovorila na logo. Ti primeri pač prepričujoče do- rusko noto, da bo Moskva smatra-kazujejo, kako sleparijo krošnjar- la, da je nenapadalni pakt s Polj-ji potrošnike ter da bi se moralo | ^js^a^a^lalsSko^^’šk^° £ že zaradi potrošnikov zatreti krošnjarstvo. Pozivamo pa tudi vse naše trgovce, da tudi oni javnosti sporo-če vse podobne primere nesolidnega postopanja krošnjarjev, ker se bo z odkrivanjem1 sleparstva krošnjarjev najhitreje doseglo, da bodo oblasti že enkrat energično nastopile proti krošnjarskemu zlu. Mariborski Tudi mariborska okolica dobiva živilske trge Ze ponovno je bila iz vrst gospodinj in tudi prodajalcev, zlasti okoliških kmetov, izražena želja, naj bi se na periferiji Maribora uredilo več živilskih trgov, ker je osrednja prodaja deželnih pridelkov na enem samem mestu za oddaljenejše mestne okraje neprijetna. Seveda naj bi to veljalo toliko časa, dokler ne pride že zdavnaj obljubljena in v mestnem svetu celo že sklenjena tržnica. Sosednja občina Košaki je sedaj za svoj okoliš uresničila to željo in uredila v severnem delu Tomšičevega drevoreda, ki spada v to občino, živilski trg poleg krčevinske šole. Tam se postavijo prodajne mize, ali pa polože kmetje jer-base in košare na tla. Ta trg je že prevzel svojo nalogo in se ga poslužuje ves kolodvorski okoliš. Dobro bi bilo, da bi bil tak krajevni trg tudi v Studencih in na Pobrežju, kjer si ga tudi želijo. Razmejitev Maribora in Košakov teče že je predmet spora, ki več let med tema sosednjima občinama. Gre namreč za nekaj tekstilnih tvomic v Melju, ki sicer gravitirajo, kakor vse to predmestje, k Mariboru, stoje pa na ozemlju Košakov. Doslej je razne občinske trošarine pobiral Maribor, ker ima skrbeti za pota. Košaki pa so se postavili po robu in zahtevajo njih odpadajoči del za sebe so vsi dosedanji ukrepi poljske vlade le obrambnega značaja. Sicer pa Poljska dobro pozna sovjetsko-poljski dogovor in da zato ne potrebuje poljska vlada nobenih ukazov. Angleški kralj Jurij VI. je sprejel v avdienci bivšega ministrskega predsednika Baldwina. Nekateri govore, da bo Baldwin zopet prevzel predsedstvo vlade. Britansko poslaništvo je pozvalo svoje državljane na Češkoslovaškem, da takoj zapuste češkoslovaško. Tudi ameriška vlada je pozvala svoje državljane, da odidejo iz češkoslovaške. Laburistična stranka je imela Za častnega občana občine je bil te dni izvoljen Ga- siranna je linvi«. brijel Majcen, oce našega pouua- pretekli teden v Londonu in po na. Stari gospod preživlja svojo | ysej Angliji okoli 2000 shodov, na življenjsko jesen v okoliški občini Košaki in se živo zanima za vsa javna vprašanja. Do pred kratkim je še bil član občinskega sveta, zaradi starosti pa je sedaj moral odložiti svojo funkcijo. katerih je protestirala proti londonskemu načrtu in proti okrnitvi češkoslovaške samostojnosti. Francoski zunanji minister Bon-net je odbil poljsko zahtevo po priključitvi'poljskega tešinskega ozemlja k Poljski. .. . Praška vlada je ustavila nadaljnje izhajanje komunističnega lista »Rude Pravo«. Francoska vlada namerava izdati modro knjigo, v kateri bi bili zbra- Manjši pridelek hmelja Po najnovejših cenitvah bo zna-M letošnji svetovni hmjj £ lja samo 584.000 stotov proti §anja tisoč stotom v lanskem letu. Letos španska vlada Je po izjavi pred-bo torej pridelek hmelja za 61.250 sednika vlade Negrina pripravlje- kilosramov manjši kakor lani. Ce- na takoj začeti z evakuacijo tujih kilogramov manjši Pol;ska prostovoljcev. Vlada bi bila pri- skoslovaska, Jugoslavija- ^ ^ j pravljena evakuirati celo one prostovoljce, ki so že postali španski državljani. 1 000 stotov, letos pa imajo sa-1 španske republikanske cete po- L^TJno stotov hmelia na raz- Utojo o. znatnejših uspehihl proti mo 118.500 stotov hmelja na razpolago. Proizvodnja piva pa je lani na svetu zelo narasla. nacionalistom. Toda tudi čete generala Franca poročajo, da so dosegle znatne uspehe. K članku: »Novo delo v združenjih« V tem članku je tudi odstavek, ki se glasi: »Velika napaka bi bila, če bi se trgovci naveličali, da ponavljajo vedno ene in iste zahteve. Naveličati se smejo šele takrat, kadar so dosegli uspeh.« — Jaz odkrito povem, da se s tako mislijo ne strinjam. V naši državi itak že prevečkrat velja rek: »Ima vremena!« Jaz pa mislim, da nimamo više vremena. Pred leti se nam je omenilo, da nas bodo morali, kadar bomo vsi organizirani, tudi poslušati na odločilnih mestih. Imamo vsedržavno organizacijo, v kateri je združenih 120.000 trgovcev. Imeli smo že 3 trgovske kongrese. Ministri so obljubili, da se bo vsaj glede krošnjarstva, kar Izredna skupščina Zveze trgovskih združenj bo v sredo, dne 5. oktobra ob 10. dop. v mali dvorani Narodnega doma v Celju. Dnevni red : 1. Poročilo predsednika. 2. Volitve predsedništva. 3. Ev. predlogi predsedništva in združenj. 4. Slučajnosti. Samostojne predloge je treba poslati takoj, da jih ima predsedništvo tri dni pred skupščino v rokah. Takoj po izredni skupščini bo seja glavnega odbora Zveze Takoj po seji glavnega odbora pa bo seja ožjega odbora mi je najbolj pri srcu, najpozneje v treh tednih ukrenilo vse potrebno, toda kaj smo dosegli? Razmere so vedno neznosnejše. Ustanavljamo trgovske šole. Posebno letos se je bobnalo na vse pretege za obisk trgovskih šol. Te šole so dobile za nas popolnoma neobvezne dobrote, da dobi namreč vsak absolvent z izpričevalom tudi že dokaz, da je dovršil 31etno učno dobo in 1 in pol leta pomočniške dobe. Res imenitno! Take trgovske pomočnike, ki ne bodo znali niti metra ali utež v roke vzeti, gotovo ne bomo sprejemali! Torej čakati in čakati! Starejši trgovci bodo čakali do smrti in ne bodo učakali. Krošnjarstvo se bo še bolj razpaslo in bo postalo tako zlo, da ga tudi najboljši minister ne bo več odpravil. Radi tega sem proti tej tezi. Mi nimamo vremena!!! če vidimo, da vsi napori vseh združenj in nekaterih agilnih članov ne vodijo do cilja, potem puško v koruzo! Izvajajmo svoje konsekvence! Kdor je pa tako potrpežljive narave, naj pa čaka ali »čeka«. Jaz ne bom, temveč se bom po svoje maščeval. Meni je tega čakanja zadosti! Če se tako pospešuje trgovina, žalostno za nas. Potem so imeli tisti zborovalci nabavljalnih zadrug pred leti menda v Novem Sadu prav, ki so zahtevali, da se morajo trgovci zatreti. V tem smislu se menda dela sistematično, kajti če 120.000 trgovcev ne more doseči ničesar, potem žalostna nam maj-ka! Morituri vos salutant... Umetna volna Umetna volna se bo, kakor smo pred nekaj tedni čitali, začela menda tudi pri nas izdelovati. Ponižnih backov bo menda enkrat zmanjkalo, lesa pa, iz katerega se dela volna, ali mleka, ki se pri nas cedi poleg medu, imamo dovolj. Dotični člankar je omenil, da se izdelujejo iz take volne prvovrstni izdelki. bomo torej tudi pri nas izdelovali umetno volno, bomo prišli le do slabega, nikakor pa ne do prvovrstnega blaga, kakor je omenil dotični člankar. Kako je z našim bombažem, katerega morajo tovarne kupovati od naših pridelovalcev in plačati 50% čez svetovno ceno, je poglavje zase. Morda se bo našel kak strokovnjak, ki nas bo v tem vprašanju poučil. Mislim, da drži moj nazor, da ni vsak bombaž za vsako blago. cija lanu in konoplje, a tudi že sintetična proizvodnja iz lesa. Prva posledica te industrializacije je, da je uvoz tekstilnega blaga nazadoval, a da se vedno bolj uvažajo surovine, vedno manj pa gotovi izdelki. To nam jasno kažejo naslednje številke (po vrednosti uvoza v odstotkih): Posamezne države so uvozile: surovin: 1927 1937 Jugoslavija 8 30 Madžarska 12-9 58‘0 Romunija 6'0 17'2 Bolgarska 10-5 40'6 Grška 9-3 23-0 preje: Jugoslavija 15 45 Madžarska 25-0 26'2 Romunija 36'0 70'0 Bolgarska 39-7 36-5 Grčija 16-8 28'9 gotovih izd elkov: Jugoslavija 77 25 Madžarska 62-1 15-8 Romunija 58-0 12-8 Bolgarska 49‘8 22-9 Grčija 73-9 481 Če bi se uvoz še nadalje tako razvijal, potem bi se moglo pričakovati, da bo uvoz gotovih izdelkov sploh prenehal in da se bodo uvažale le še surovine. Pa še uvoz surovin bi se zaradi povečane lastne proizvodnje zmanjšal. Vendar pa ni pričakovati, da bi prišlo do popolne avtarkije podonavskih držav v tekstilni proizvodnji. Kajti povečanje industrializacije ima za posledico tudi dvig plačilne in kupne moči prebivalstva in zato se bo tudi odjem tekstilnega blaga še vedno večal. Pri vsem napredku pa le še dolgo ne bodo mlade industrije teh držav proizvajale vseh vrst tekstilnega blaga in zato bo za tuje gotove izdelke še vedno nekaj prostora v teh državah. Seveda pa bodo mogle kupovati države južno-vzhodne Evrope to industrijsko blago le, če bo njih izvoz kmetijskih proizvodov zagotovljen. Gospodarska sila agrarnih držav je pač v prvi vrsti odvisna od prodaje njihovih kmetijskih proizvodov. Dvig v tekstiln striji Osamosvoiitev od tujih gotovih izdelkov napreduie V vseh južnovzhodnih evropskih državah, piše »Frankfurter Zei-tung«, se opaža močno stremljenje, da se čim bolj razvije gospodarska osamosvojitev teh držav, da bi se na ta način zmanjšala odvisnost od tujega kapitala. To prizadevanje je moralo nujno povzročiti nastanek nove domače industrije. Najbolj se je to pokazalo v tekstilni stroki. Tako n. pr. odpade na Bolgarskem že 51 odstotkov vseh v industriji zaposlenih ljudi na tekstilno in oblačilno stroko, na Madžarskem nad 28 odstotkov in v Romuniji skoraj 24 odstotkov. Odstotek v Turčiji in Grčiji bi bil pri- bližno enak. V vseh teh državah se je najbolj razvila predelava bombaža. Vse te nove tekstilne industrije se bavijo z vsemi panogami ter izdelujejo tako gotove izdelke od najfinejših vrst do najbolj preprostih. Poleg pletilne industrije so močno razvite tudi že tkalnice. Istočasno pa se opaža v vseh teh državah tudi močno prizadevanje, da se dvigne proizvodnja surovin. Zlasti je to stremljenje močno v Turčiji, na Bolgarskem, Grčiji in tudi v Jugoslaviji. Zlasti je močno prizadevanje, da se dvigne kultura bombaža; v krajih, katerih klima ni za bombaž ugodna, pa se pospešuje produk- Povpraševanje po našem blagu v 653 — Anvers: svinjske kože, 654 — Lille (Francija): koruza, fižol, tobak v listih, 655 — Carigrad: išče se stalni zastopnik za nakup žitaric, jedilnega olja, suhega sadja in konoplje za izvoz v Turčijo, 656 — Anvers: volovske in kravje surove kože, 657 — Bruselj: ponuja se zastopnik za tekstilne proizvode, zlasti za modne predmete za gospode in dame ter imprimirane svile, 658 — Hamburg: med in brezalkoholne pijače iz sadja in grozdja, 659 — Anvers: telečja koža, 660 — Korča (Albanija): litografske pločevinaste škatle za pakiranje bonbonov in keksov v velikosti do 'A, 1, 2, 3, 4 in 5 kg, luksuzne kartonske škatle za desertno čokolado in bonbone; litografske slike v več barvah za luksuzne škatle; kartice s sliko, ki bi se dajale v male čokoladne zavojčke, želatinski in parafinski papir za zavijanje — želi tvornica za čokolado in bonbone. * Izvozniki, ki se zanimajo za eno od navedenih ponudb ali povpraševanj, naj se obrnejo na Zavod za pospeševanje zunanje trgovine Beograd, Ratnički dom, ter naj pri tem navedejo: 1. števRko, pod katero je blago navedeno, 2. točno označbo vrste blaga, 3. način embalaže z ozirom na tržne uzance, 4. količino razpoložljivega blaga, 5. ceno, franko naša meja ali cif pristanišče države, kamor naj pride blago, 6. plačilne pogoje in 7. rok dobave. Za boniteto tujih tvrdk Zavod ne jamči. Iz zadružnega registra Vpisale so se zadruge: \ Vodovodna zadruga v Horjulu. Vodovodna in zdravstvena zadruga v Kovor-Podbrezju. Kreditna zadruga trafikantov v Ljubljani. Predsednik trgovec Jos. Kladnik v Ljubljani, Tyrševa 7. Kreditna zadruga zasebnih nameščencev v Ljubljani. Predsednik Ivan Tavčar, Kocenova 3 v Ljubljani. Nabavna zadruga Lipa v Ljubljani. Predsednik župnik Fran Finžgar. Trgovci, zavarujte se le pri zavarovalnicah, ki inserirajo v »Trgovskem listu«! J.: Nastanek in razvoj mest na Dolenjskem Rastoče upravne potrebe absolutistične države osemnajstega stoletja in zahteve vedno živahnejšega trgovskega prometa v obdobju merkantilnega sistema so terjale tudi zboljšanje poštnih razmer in zvez, čemur so služile odredbe cesarjev Jožefa I. leta 1706. in Karla VI. leta 1722. Ta vladar je tudi leta 1738. odredil, naj pošta iz Karlovca v Gradec ne vozi več skozi Krapino, ampak po Dolenjski in skozi Ljubljano. Zato so izboljšali cesto, pošta pa je vozila dvakrat na teden. Za vlade Marije Terezije je Višnja gora izgubila svojo poštno postajo, ki je bila prenesena na Hudo pri Stični (1758.). Nova kulturna in upravna politika absolutistične države je v drugi polovici osemnajstega stoletja prinesla vsaj Novemu mestu nekatere pridobitve: 1746. je bila ustanovljena gimnazija, pouk na njej pa poverjen frančiškanom in 1748. je bila po novi upravni reformi vsa Dolenjska združena v dolenjsko okrožje s središčem v Novem mestu. L. 1766. je bila ustanovljena predilniška šola, ki pa je bila radi nasprotovanja meščanov kmalu odpravljena, 1778. pa je mesto dobilo še glavno (osnovno) šolo. Novo mesto je odslej postajalo res nekaka metropola Do- lenjske, kjer se je leto za letom zgrinjalo večje ali manjše število dijakov, z ustanovitvijo okrožnega urada (Kresije) je nastajal nov uradniški stan, kateremu se je kmalu priključilo še častništvo mestne garnizije. Tudi v cerkvenem oziru je Novo mesto s proštom in kapitljem ter frančiškanskim in kapucinskim samostanom zavzemalo najvidnejše mesto na Dolenjskem, medtem ko sta ga centralna lega in položaj ob križišču dveh najvažnejših dolenjskih cest podolžne ob Krki in prečne iz Karlovca preko Gorjancev proti Ljubljani — ohranjala še vedno kot najvažnejše dolenjsko tržišče. Ker je bilo mestno gospodarstvo po naših mestih v tem času vse prej kot vzorno, ga je vlada vedno bolj nadzorovala, s čimer so tudi vedno bolj kopneli nekdanji privilegiji, nazadovanje naših mest in propad meščanskih rodbin pa spričuje tudi padanje števila hiš, njih nagli prehod iz rok v roke in stalna menjava meščanskih rodbin, posebno ker je bila v tej dobi odpravljena tudi prednostna kupna pravica meščanov, o kateri je bilo preje govorjeno. Iz očrtanih bežnih obrisov je razvidno, da dolenjska mesta tudi v obdobju povečane skrbi za razvoj trgovine in obrti, tega izrazito meščanskega pridobitnega dela, niso doživela dviga svojega materialnega blagostanja, temveč so nekatera obubožala tako, da bi kmalu izgubila celo svoj, le še s starimi pergamenti izpričani mestni značaj. V takem položaju so zatekle naša mesta in njih prebivalce velike politične in kulturne izpremembe na prehodu v devetnajsto stoletje. Dolenjska mesta v obdobju napoleonskih vonj in Ilirskih provinc Prehod iz XVIII. v XIX. stoletje označuje v evropski zgodovini veliki požar, ki ga je zanetila francoska revolucija. Strah pred Francijo, ki je brez oklevanja lomila okove tedanjč družbe, je gnetel evropske države v razne zveze, ki naj bi s svojimi armadami zadušile nevarno ognjišče še bolj nevarnih idej. Ali genij mladega1 Napoleona je kot vihar rušil vse pred seboj in stari svet se je kljub odporu rušil nevzdržno, iz razvalin pa so vstajali obrisi nove, moderne Evrope, v kateri je moralo biti mesta tudi za naš zanemarjeni in skoro neznani narod. Prihod Francozov v naše kraje in njih kratkotrajna vlada1 sta vsaj za nekaj let omogočila neposredni stik pretežnega dela našega naroda s francoskim in vsaj v nekaterih naših najboljših je baklja svobode, enakosti in bratstva razvnela iskre že po reformatorjih in pro-svetljencih netene narodne zavesti, ki je ob koncu prve polovice XIX. stoletja, v viharnem letu 1848tem, izzorela v zahtevo po Zedinjeni Sloveniji. Ves ta proces je bil seveda počasen in komaj da je našel tu in tam odziva tudi v naših podeželskih mestih, ki jih je ravno ob prelomu stoletij tu in tam predramil prihod Francozov, jim prizadejal nekaj strahu, včasih pa tudi škode. Izmed dolenjskih mest sta prva videla Francoze Višnja gora in Novo mesto že 1. 1797. Dne 4. aprila tega leta proti večeru je po ljubljanski cesti prijezdila v Novo mesto patrulja 14ih konjikov, ki pa je drugega dne zopet odšla. No-vomeščanom razen strahu ni prizadejala hudega in mesto je kasneje poročalo, da so se tuji vojaki vedli proti pričakovanju dobro. Le dva meščana, neki Jager, ki je bil kotlar in je obenem varil tudi pivo, in usnjar France Papež sta se pritoževala. Prvemu je patrulja popila za 1 gld in 2 krajcarja piva in vina in pojedla kruha, drugemu pa je eden izmed vojakov vzel srebrno uro in materi njegovi turško ruto ter tako napravil škode za 38 goldinarjev. Par dni za tem je že bilo sklenjeno premirje v Leobnu in Francozi so zapuščali našo deželo, vojak pa, ki je Novomeščanom prinesel to novico, bi kmalu veljal mesto več kot vseh 14 francoskih vojakov skupaj. Vrhovec poroča, da je izdala »mestna gosposka zanj za hrano, vino, punč, kavo, rozolijo in za krmo njegovemu konju 13 goldinarjev in 40 krajcarjev«. Po odhodu Francozov so skozi Novo mesto kot tudi skozi ostala dolenjska mesta, trge in vasi ob cesti zopet korakale avstrijske čete in iz ohranjenih poročil je razvidno, da so te gospodarile mnogo huje kot sovražne čete. Poleg tega so leta zatem naše meščane bolj in bolj težila nova vojna bremena in razne dajatve, francoske vojake pa so Novomeščani zopet videli 1. 1799., a le kot vojne ujetnike, ki so bili na Dolenjskem nastanjeni tudi še v Kostanjevici in Stični. Z njimi pa je prišla za naše ljudi nova nevarnost: kužne bolezni. Novomeščanski mestni arhiv še hrani stroga navodila, po katerih je bilo meščanom sicer najstrože prepovedano druženje z ujetniki in gostilničarjem celo zagroženo s kaznijo 3 goldinarjev za vsakokratno pogostitev kakega ujetnika. Ker pa je bilo tem dovoljeno svobodno kretanje po mestu in ker so si ti s prodajo svojega bornega imetja, zlasti obleke, hoteli privoščiti tudi kak priboljšek, meščani pa so ravno to radi kupovali, so se bolezni, ki so razsajale med vojaki, kmalu zanesle tudi med meščanstvo. Zastonj so bile vse kazni in celo uradne konfiskacije od ujetnikov kupljene robe in nje javno sežiganje; še 1. 1800. je n. pr. pek Wiirstl kupil ženski kožuh za 6 gold. in 48 krajcarjev kar po posredovanju poveljnika vojaške straže, kmalu zatem pa seveda zbolel sam in njegova družina. (Dalje prihodnjič.) Razpored pridobnine in davka na poslovni promet razgrnjen Davčna uprava v Ljubljani-me-sto razglaša: Razpored pridobnine in davka na poslovni promet za leto 1938. je v smislu čl. 131. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928 razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tukajšnji davčni upravi (soba št. 11) v času od dne 25. septembra do vštetega 2. oktobra 1938. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo davčni zavezanci posebe obveščeni s plačilnimi nalogi, proti katerim bodo imeli pravico pritožbe. Trgovinski register Spremembe in dodatki so se vpisali pri tvrdkah: Triglav-Auto, družba z o. z. v Boh. Bistrici. Izbris poslovodij Mavriča in Rozmana, vpis poslovodij Rafka Heinriharja in Jakoba Arha. Fr. Šerko in sin, prej Ad. ObreT za v Cerknici. Imetnik je ob polnoletnosti postal Danijel Šerko, ki bo tudi sam podpisoval. Avtomontaža d. d. v Ljubljani. Vpiše se kooptirani upravni svetnik Hinko Graner, ind. iz Čakovca. Delniška družba pivovarne Union v Ljubljani. Izbris upr. svetnika Petra Koslerja, vpiše se pa Oskar Kosler, graščak iz Ortneka. Theresia Eger, Ljubljana, poslo-venja svoje ime v T. Eger in predmet v modno trgovino. Narodna tiskarna d. d. v Ljubljani. Izbris upr. svetnikov Ali. Žerjava, A. Ribnikarja in dr. S. Rapeta, vpišeta se člana upr. sveta Borut Žerjav in u. ravn. J. Reis-ner. Splošno juogoslovensko bančno društvo d. d., podružnica v Ljubljani. Nakaže se sprememba imena fil. podravnatelja Grunvvalda v Leo Gordan. Trboveljska premogokopna družba v Ljubljani. Izbriše se umrli upr. svetnik H. Laporte, vpiše pa Ivan Avsenek. Tovarna strojil, d. z o. z. v Majšperku. Spremenil se je člen enajsti pogodbe. Vunatck9, ind. volnenih tkanin, d. z o. z. v Majšperku. Sprememba točke enaijste pogodbe. Mariborska tovarna svile, d. z o. z. v Mariboru. Pogodba se je spremenila v čl. 4. in 5. Šampanjske kleti Fr. Čuček & C©., Ptuj, spremeni sedež v Orešje št. 20 pri Ptuju. Tvornica za dušik d. d. Ruše. Namesto upr. svetnikov dr. J. Bohinjca, dr. I. Slokarja, S. Spitzerja in A. Kubieja se vpišeta dr. S. Žitko in Ivan Avsenek iz Ljubljane. Izbrisale so se: uradno tvrdke, ki že po 10 let ne poslujejo: Hanko Petrič v Radovljici, Jos. Perhanz v Ljubljani, Ivo Premrl v Ljubljani, Ivan Pa-ternost v Podcerkvi, Rozalija Podkrajšek v Ljubljani, Ivan Potokar v Radomljah. Anton Kobi v Borovnici, lesna trg. in ind., zaradi opustitve. Ciuha & Jesih v Ljubljani, trg manufakture: zaradi opustitve. F. Nerima, trg. z meš. blagom v Ljubljani, zaradi opustitve. Ivan Perdan nasledniki, Ljubljana, trg. z meš. blagom, zaradi opustitve. Franc Petan v Ljubljani, trg agentura, zaradi opusta. Kovina Bidovec-Lesar, Ljublja-na-Moste. Železnina in meš. blago. Zaradi razdružitve družbe. Ivan Klančnik, tovarna miz. izdelkov v Mariboru, zaradi smrti lastnika in skrčenja obrata. Anton Oister, Sp. Šiška, proizvodnja padal, zaradi opusta. Fran Zabavnik, trg. in izvoz sadja in krompirja v Vodrancih, zaradi opusta. Naša trgovina z Po italijanski statistiki Zadnja številka revije »Ital-Jug« objavlja italijanske uradne podatke o naši zunanji trgovini z Italijo v letošnjem prvem polletju. Po teh podatkih smo izvozili v Italijo za milij. kosov lir konj 1029 T96 goved 8241 9-24 prešičev 705 0-34 žive in zaklane stotov perutnine 10.615 5-86 mesa 78 0'03 predelanega mesa 55 0‘03 jajc 9013 4-26 rib 6160 ton 1-25 pšenice 56 0'05 koruze 1326 0-80 suha povrtnina 2176 stotov 2-35 suhega sadja 3419 0-82 gobe 227 0'20 svinjska mast in slanina 372 0-22 železno-kovin. zlitina v surovem stanju 2076 1-01 kamenja, pesek itd. 990.315 2-20 cement, mavec in apno 25.418 ton 0’35 premog 22.997 1-53 les, surov in rezan 43.445 11-89 drva 10.058 0'94 oglje 1.582 0-45 azotno kemično gnojilo 2731 stotov 1-57 les, deske 551.151 24‘41 anorganski kemični proizvodi 412 0'07 organični kemični proizvodi 9534 0'93 surove kože 693 1-01 knjige, note in časopisi 305 0‘26 Poleg tega smo izvozili še ne- katere druge predmete, toda v prav neznatnih količinah. Ves naš izvoz je dosegel 78,416.000 lir. Uvozili pa smo: milij. 1 1 ! ! ton lir riža 8175 10-85 stotov sveže povrtnine 5470 0-50 limon in pomaranč 41.812 6-55 izdelkov iz lanu, konoplje, jute 132 011 konopljinega prediva 1130 1-26 bombažnih izdelkov 481 1-17 bombažnega prediva 31.589 33-69 bombažnih tkanin 3218 6-97 surove dlake 73 0-23 Svetovna trgovina z vinom L. 1900. je znašal celotni izvoz vina 12 milijonov hi. L. 1937. pa je narasla ta številka na 19 milijonov hi, kar pomeni dvig vinskega izvoza za 60%. Izvoz vina iz evropskih držav pa je v zadnjih letih nazadoval. Najbolj je bila prizadeta pri tem Španija, kjer je padel izvoz vina od 3,4 milijona hektolitrov na 900.000 hi. Tudi francoski izvoz vin je močno nazadoval, in sicer od 1,9 milijona na 860.000 hi. Povečali pa sta svoj izvoz Italija in Grčija, dočim je ostal izvoz vina iz Portugala na isti višini. Znatno je v zadnjih letih narasel po svetu konsum piva. Največ pa pijejo ljudje na svetu čaj. Vseh ljudi, ki danes redno pijejo na svetu čaj, je okoli ene milijarde. ton 1321 435 52 mili j. lir 472 2-31 0‘31 010 6‘89 0-39 0-18 011 178 1-65 2-01 972 3-22 0-35 2-06 0'26 012 volnenega prediva volnenih tkanin volnenih izdelkov česanih svilenih odpadkov 31 umetnih vlaken 4397 odpadkov od umetnih vlaken 462 svilenih tkanin 201 tkanin, mešanih s svilo 16 železnih izdelkov 7589 strojev 1399 avtomobilov, kosov 191 letal, kosov 12 ladij, remorkerjev. ton br. nos. 428 kamenja, peska itd. 7255 žvepla in žveplenega cveta 24.360 bitumena 7454 surove plutovine 508 anorganskih kemičnih proizvodov 2734 0'37 organičnih 347 015 barve 421 0-93 kavčukasti izdelki 851 0-96 gumbi 65 0‘20 neoljnata semena 948 0-45 sveže cvetlice 417 0'91 drugi proizvodi — 8'60 Poleg tega še nekatere druge proizvode v prav majhnih količinah. Skupno smo uvozili iz Italije blaga za 110,970.000 lir, izvozili Italijo pa za 78,416.000, da smo bili pasivni v trgovini z Italijo za 32,554.000 lir. Če upoštevamo, da smo biti skozi leta in leta v trgovini z Italijo visoko aktivni, potem sedanje trgovinske bilance z Italijo pač ne moremo biti veseli. Boma in po sveta Notranji minister dr. Korošec je do nadaljnjega v interesu javnega miru in v zvezi z zunanjo politično situacijo v Evropi prepovedal vse shode in vsa zborovanja. Prepoved ne velja samo za zbiranje ljudi na trgih zaradi nakupa blaga, za verske prireditve ter gospodarske, kulturne ali humane akcije, ki pa morajo biti popolnoma brez vsake politične tendence. oko. Kasneje se je zlasti odlikoval v bojih proti boljševikom ter je zato naravnost smešno, kar govori nemški radio, da bi bil Sirovy imenovan za predsednika vlade, ker da je simpatizer Moskve. Po povratku s češkoslovaškimi legionarji iz Rusije je prevzel eno vodilnih mest v čsl. armadi ter postal 1. 1934. generalni inšpektor češkoslovaške vojske. Vodja sudetskih Nemcev Henlein je objavil v svojem listu »Turner Zeitung« članek, v katerem med drugim pravi, da dandanes verujejo v sveto pismo samo še lahkoverni ljudje. Sv. pismo ni navdihnjeno od Boga, temveč so v njem le malovredne besede starih špekulantov. — Ni se čuditi, če katoliški Nemci niso navdušeni za nauke Henleina. Teden grozdja se je v Zagrebu dobro obnesel. Vsak dan so pripeljali vinogradniki v Zagreb okoli 20.000 kg grozdja, ki se je vse prodalo, dasi ni bilo vedno najboljše kakovosti. Na trgovinski akademiji v Banjaluki je bil zaradi velikega navala učenčev odprt še tretji oddelek 1. razreda. Tudi na ljubljanski dvo-razredni državni trgovski šoli bi se morala dovoliti paralelka, ker je sedaj naval tako velik, da mora ravnateljstvo odkloniti sprejem celo odličnjakom. Avstrija je imela ob priključitvi 122.651 avtomobilov ali na 55 prebivalcev enega, Nemčija pa 3 milijone 241.852 avtomobilov ali že na 22 prebivalcev enega. Novi zrakoplov »Grof Zeppelin« e na svoji prvi poskusni vožnji letel z veliko hitrostjo nad Dunajem. Strahovit orkan je na atlantski obali v Združenih državah Severne Amerike napravil veliko škodo in povzročil smrt 250 ljudi. Zunanja trgovina »Službeni list« kr. banske uprave dravske bano-ine z dne 24. septembra objavlja: Uredbo o normalizaciji — Uredbo o čuvaijih nedržavnih gozdov, s katero se dopolnjuje zakon o gozdih — Pojasnilo o oprostitvi mož od vojaške službe — Oprostitev turističnega propagandnega materiala iz Holandije od uvozne carine — Odločbo o kontroli vnosa in iznosa špirita — Odločbo o spremembi mej med župnijama Št. Lovrenc in Trebnje — Spremembe v staležu državnih in banovinskih uslužbencev v območju dravske banovine. Črna kronika Že v 24 arah barva, plesira in komično snaži obleke, klobuke itd. Škrobi in sveflolika srajce, ovratnike in manšete. Fere, suši. monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4-6. Selenburgova ul. 3 Telefon št. 22-72. Minister za javna dela je odobril licitacijo za nabavo drobnih kock, katerimi bo tlakovana državna cesta na odseku Labore—Kranj. Prometni minister je odločno demantiral vest, da bi se ustavila graditev unske železniške proge. Bolgarski kralj je prišel iz Lon dona v Berlin. Vaclav'J. Klofač, ustanovitelj češkega narodnega socializma in iskren prijatelj našega naroda, je praznoval te dni svojo sedemdesetletnico. Zaslužnemu politiku, ki je ponovno in odločno nastopil tudi za naš narod, kličemo tudi mi: Na mnoga leta! Za novega tehničnega ravnatelja KID je bil imenovan dr. inž. Her man Klinar, ki je živel več let v Indiji, kjer je vodil veliko železarsko podjetje. Novi ravnatelj je Ljubljančan. Dr. Branko Gavella, ki je tudi Ljubljani znan kot izvrsten režiser in ki je bil sedaj nastavljen v gledališču v Brnu, se je prijavil kot prostovoljec v češkoslovaško vojsko V Beogradu so se začeli na če' škoslovaškem konzulatu takoj po objavi mobilizacije prijavljati češkoslovaški državljani, da odidejo na češkoslovaško. Ker so skoraj vse meje proti Češkoslovaški zaprte, potujejo skozi Romunijo. Varšavski kardinal Kakowski je izdal pastirsko pismo, v katerem ostro zavrača nauk o krvni teoriji ter o nadvrednosti enega naroda nad drugim. Tudi gonjo proti zidom je v svojem članku obsodil varšavski nadškof. General Sirovy je bil rojen leta 1888. na Moravskem kot sin učitelja. Po dovršitvi enoletnega prostovoljstva je bil imenovan za rezervnega oficirja. Ob Izbruhu svetovne vojne je žiVel na Ruskem ter tako, stopil kot navaden vojak v češkoslovaško »Kijevsko družino«. Kma lu je bil povišan v oficirja ter boju pri Zborovu težko ranjen. Tu je v bojih izgubil tudi svoje desno Društvo industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani je izdalo to okrožnico o otvorjenih in končanih konkurzih in prisilnih poravnavah izven konkurza za čas od 15. do 31. avgusta: OTVORJENI KONKURZI: Savska banovina: štimac Matija, Vel. Grdjevac. Drinska banovina: Jovanovič Živko D., Obrenovac. Donavska banovina: Vendel Erih, trg., Conoplja. Beograd, Zemun, Pančevo: Opšte gradjevinsko a. d., Beograd. RAZGLAŠENE PRISILNE PORAV NAVE: Vrbaska banovina: Pavišič Josip, Bos. Gradiška. Donavska banovina: Klopka Aleksander, Novi Sad. Beograd, Zemun, Pančevo: Beogradska hemijska ind. last. Jovana Ar. Petroviča, Beograd, do sitejeva. _ živojimovič Dragomir, trg., Beograd. KONČANI KONKURZI: Primorska banovina: Hajon Josip, trg., Split. Drinska banovina: Gaon Moric J., trg., Sarajevo. Donavska banovina: Kovačev Vaso, Bač. Petrovoselo KONČANE PRISILNE PORAVNAVE Donavska banovina: Kovač Aleksander, Novi Sad. Vardarska banovina: Hič Metodije, Bltolj. Beograd, Zemun, Pančevo: Djordjevič Božidar D., Beograd. * Podatke o dravski banovini smo izpustili, ker jih objav jamo sproti. Vsi drugi podatki v pisarni Društva industrijcev in veletrgov- Trgovinska pogajanja z Nemčijo, ki bi se morala začeti v začetku oktobra, so zaradi napete mednarodne situacije odložena. Sporazum o dobavi 10.000 vagonov pšenice Češkoslovaški je po želji praske vlade odložen, dokler ne bodo urejeni odnošaji med češkoslovaško in Nemčijo. Velike količine angleških surovin, ki so bile v nemških pristaniščih, zlasti v Hamburgu, so se morale po naročilu iz Londona poslati nazaj v Anglijo. Tudi vse angleške ladje s surovinami, ki so bile na potu v Nemčijo, so se morale po odredbi Londona vrniti. Po dolgih pogajanjih je prišlo na vse zadnje vendarle do sporazuma med Angiijo in Romunijo o nakupu romunske pšenice. Anglija bo kupila v Romuniji 40.000 vagonov pšenice, 10.000 vagonov bo Romunija dooavila takoj, 30.000 vagonov pa v prihodnjih mesecih. Ameriška avtomobilska tvornica General Motors Comp. namerava ustanoviti v Evropi nove tvomice avtomobilov. Tako bi se ustanovile tvomici avtomobilov v Franciji in na Nizozemskem. V Franciji bi se ustanovila nova tvornica v Bor-deauxu, na Nizozemskem pa v Amsterdamu ali Rotterdamu. Nova tvornica na Nizozemskem je postala potrebna, ker je Nizozemska povišala oz. namerava povišati uvozne carine za avtomobile za 35%. Konknrzi - poravnave Razglašen je konkurz o premoženju neprotokoliranega tovarnarja pohištva Alfreda Amana v Tržiču. Konkurzni sodnik dr. Sfiligoj, upravnik mase odvetnik dr. Gruden. Prvi zbor upnikov dne 8. oktobra ob 9. Oglasitveni rok do 31. oktobra. Ugotovitveni narok dne novembra ob 9. Končana so poravnalna postopanja trgovca Ivana Pleška v Ljubljani, trgovca Josipa Vidmarja v Kranju in avtoprevoznika Martina Casla v Gornjem gradu. Potrjuje se poravnava, ki jo ije sklenil trgovec Ivo Ermenc v Ljubnem. Plača 40% kvoto v 12 enakih mesečnih obrokih. Kot po-rokinja je pristopila posestnica Marija Peer v Vojniku. Nadalje je potrjena poravnava d. z o. z. Volta v Colju. 40®/» kvoto plača družba v štirih enakih trimesečnih obrokih. Prvi obrok se plača najkasneje 1. januarja 1939. cev. Občni zbori Izredni občni zbor delniške družbe Narodne tiskarne v Ljubljani bo 10. oktobra ob 11. v uredniških prostorih v Knafljevi ulici Ljubljani. Delnice s kuponi (če se glasi na imetnika tudi s talonom) je treba položiti vsaj pet dni pred občnim zborom. Radio Ljubljana Torek, dne 27. septembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila _ 13.00: Napovedi — 13.20: Koncert radijskega orkestra — 14.00: Napovedi - 18.00: Radijski orkester — 18.40: Kakšen pomen za življenje ima nauk o značaju (prof. Emil Hrovat) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nacionalna ura: Jugoslovanska povojna književnost — 19.50: 10 minut zabave — 20.00: Sattnerjevi dvospevi. Izvajata gdč. Poldka Zupanova in ga. Lida Kalin-Vedralova, pri klavirju prof. Marjan Lipovšek — 20.45: Koncert radijskega orkestra — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Prenos lahke glasbe iz kavarne Nebotičnik Sreda, dne 28. septembra. 12.00: Plošče — 12.45: Poročila — 13.00: Napovedi — 13.20: Šramel »škr-janček«— 14.00: Napovedi — 18.00: Koncert na wurliških orglah (plošče) — 18.40: Mladinska ura: Po novem zemljevidu Evrope n. (dr. Valter Bohinec) — 19.00: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: lOletnica kmetijskega zadrugar-stva — 19.50: Iz naravoslovja (prof. Fr. Pengov) — 20.00: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice — 20.45: Saksofon in ksilofon (plošče) — 21.15: Citraški dueti: Vilko Skok in Ivan Kosi — 22.00: Napovedi, poročila — 22.15: Plosce. Izdajatelj .Konzorcl) Trgo.tkeg« M.«, ui.gov predstavnik dr. Ivan Pie*. »rednik Ale bander Železnikar, tl*, tl.k.rn. ,Merkur., d. d, n)en predtt.vnlk otmr Mihal.k, v« » Mubli.pl.