KOPALNIC
Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90
CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE IN5TALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC-
radioptuj
89,8*98,2»ICH3 www.radio-ptuj.si
Štajerski
v digitalni knjižnici:
www.d I i b.si
Aktualno
Sp. Podravje •
Tudi lokalna politika precej stane
O Stran 3
Po naših občinah
Videm • Vroče razprave in hladen tuš ob rebalansu
Z> Stran 4
Kronika
Trgovišče • Hude obtožbe na račun policije
Z> Stran 24
Ptuj, petek, 14. septembra 2012
letnik LXV • št. 73 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,30 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
Štajerski
Celje • 45. Mednarodni obrtni sejem
Za prijaznejše poslovno okolje
V Celju so v sredo odprli 45. Mednarodni obrtni sejem, ki poteka pod geslom Dobre vibracije za prihodnost.
Šport
Motokros • Ti m
Gajser: »V naši
■	Vi i V ■ ■
družini živimo za motokros«
O Stran 15
Minister za gospodarstvo in tehnologijo Radovan Žerjav je ob tej priložnosti poudaril, da je treba kar najhitreje ustvariti prijaznejše poslovno okolje v državi in razbremeniti gospodarstvo, da bo lažje poslovalo. Vlada je sprejela že dva paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, tretji je v sklepni fazi priprav. V pripravi je tudi nova slovenska industrijska politika, ki bo osnova za oblikovanje ukrepov s področja podjetništva, konkurenčnosti in tehnologije v obdobju nove finančne perspektive 2014/20. Štefan Pavlinjek, predsednik OZ Slovenije, pa je dejal, da je popolnoma nerazumljivo, da se ravno v tem obdobju, ko oblast in malo gospodarstvo potrebujeta močnega zastopnika, pripravljajo spremembe zborničnega sistema. Obrtniki in podjetniki s Ptujskega se tudi letos opazno predstavljajo.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Markovci • Vroče tudi na izredni seji sveta
Sedem svetnikov proti
Svet Občine Markovci je na izredni seji potrdil predlog novelacije investicijskega programa za vzdrževanje in odvajanje odpadnih voda na območju Ptujskega polja, s sedmimi glasovi proti pa so zavrnili županov predlog DIIP za ureditev vaškega centra Markovci.
Čeprav je bilo pričakovati, da bo 9. izredna seja sveta Občine Markovci, ki jo je župan Milan Gabrovec
sklical v ponedeljek, 10. septembra, tokrat potekala brez zapletov, se je zgodilo druga-
če. Sprva so sicer soglasno sprejeli investicijski program odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Ptujskega polja. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Marinka Bezjak Kolenko,
gre za del skupnega projekta z Občino Gorišnica, s katero načrtujejo izgradnjo kanalizacijskega sistema Bukovci-Formin ter gradnjo skupne čistilne naprave v Forminu. Skupna vrednost projekta je
Foto: M. Ozmec
Zaradi zavrnitve projektne dokumentacije bo ostalo središče Markovcev z novim poslovno-stano-vanjskim objektom še nekaj časa neurejeno.
ocenjena na okrog šest milijonov evrov, od tega pa pričakujejo dobre štiri milijone iz evropskega kohezijskega sklada. Kar precej pa se je razprava zapletla, ko so se lotili predloga projektne dokumentacije DIIP za ureditev vaškega centra Markovci, saj je po žolčni razpravi sedem svetnikov glasovalo proti županovemu predlogu, tako da ta ni bil sprejet.
Župan Milan Gabrovec je bil zaradi tega očitno nezadovoljen: „Res ne razumem, zakaj so bili nekateri svetniki proti temu dokumentu. To pomeni, da bo zunanjost novega poslovno-stanovanjske-ga objekta ostala neurejena, kot je videti danes, sicer pa to pomeni siromašenje dela Občine Markovci, natančneje središča vasi Markovci, ki tako očitno še lep čas ne bo
urejeno. Ne preostane nam drugega, kot da počakamo do naslednje seje, ko bomo poskušali svetnike na podlagi argumentov vendarle prepričati, da je ureditev vaškega centra oziroma trga pametna in nujno potrebna.
Nikakor ne morem razumeti, zakaj so nekateri svetniki ravnali tako, kot so, saj vedno nastopam z argumenti in tudi danes sem storil enako. Vse sem jim natančno pojasnil, povedal tudi vse, kar so želeli vedeti, kot to storim vedno; če pa kdaj nimam katerih podatkov pri roki, dobijo odgovor v nekaj dneh, včasih celo v nekaj urah v pisni obliki. Zato res ne vidim razlogov za tako početje, kajti seja je bila izredna, svetniki pa so govorili o poslov-no-stanovanjskem objektu že tedaj, ko to sploh še ni bilo na dnevnem redu. Ampak razpravo sem kljub temu pustil, in kot nekaterim drugim svetnikom se zdi tudi meni pomembno, da naši občani vidijo in slišijo, kaj vse se na sejah občinskega sveta dogaja in kako svetniki o posameznih stvareh razpravljajo in odločajo, kajti župan ne odloča, ampak samo predlaga in svetuje."
Več v prihodnji številki
Celje • 45. Mednarodni obrtni sejem
Sejem priložnosti in možnosti
V Celju so v sredo odprli že 45. Mednarodni obrtni sejem, ki poteka pod geslom Dobre vibracije za prihodnost. Prvič so ga organizirali že davnega leta 1967, z leti pa se je razvil v edinstven mednarodni sejem obrti in podjetništva. Skupaj se na njem letos predstavlja več kot 1600 razstavljavcev iz 34 držav.
pa je treba delovati in razmišljati v smeri prodorov na tuje trge. MOS ponuja številne priložnosti in koristna znanja, zato danes zasluženo uživa sloves najpomembnejšega sejma v naši državi, je med drugim ob odprtju letošnjega sejma povedal predsednik OZ Slovenije Štefan Pavlinjek, ki se je dotaknil tudi vprašanja bodoče zbornične organiziranosti. Poudaril je, da je za zbornico popolnoma nerazumljivo, da se ravno v tem času, ko oblast in malo gospodarstvo potrebujeta močnega zastopnika, pripravljajo spremembe zborničnega sistema, ki bi v prihodnje poslabšale ta položaj. V zbornici kljub temu verjamejo, da ni še vse izgubljeno, da bo vlada trezno in temeljito premislila glede izpeljave potrebnih sprememb. Pričaku-
Opazno se na letošnjem sejmu predstavljajo tudi obrtniki in podjetniki s Ptujskega, nekateri pod zborničnim okriljem, drugi samostojno. Danes bo znano, ali so s svojimi inovativnimi produkti uspeli prepričati tudi sejemske strokovne komisije.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so ponosni, da so del sejemske zgodbe v Celju že od samega začetka. Obrtniki so bili namreč prvi pobudniki in organizatorji sejma. V teh kriznih časih je MOS še toliko zanimivejši za obrtnike in podjetnike. Zavedati se moramo, da pridne roke, dobri produkti in storitve danes žal niso dovolj. Pomembno je aktivneje graditi prepoznavnost, vlagati v promocijo, razvoj ter na vsakem koraku iskati nove poslovne priložnosti. Posebej
Uvodnik
Reforme le začasna zavora pred bankrotom
Vse, kar se dogaja okoli nas in z nami že več kot dve leti, je povezano s krizo in varčevanjem. Pravzaprav se je dolgo le govorilo, vmes so padale firme, letos se je začelo še dogajati. Poleg kriznih ukrepov, ki so že v veljav in in ki se še pripravljajo, se seveda ves čas vedno bolj pesimistično govori o še večji krizi in še hujših časih. A nihče od najodgovornejših v političnem vrhu, kjer se kujejo nove stiskalnice za navadne ljudi, ne pove direktno, kje je vzrok, da je in bo tako. Ga je pa lepo povedal na tokratnem zasedanju evropskega parlamenta predsednik Evropske komisije Barroso z besedami: „Mislim, da je jasno, da tako ne moremo nadaljevati. Se vam zdi pravično, da od davkoplačevalcev zahtevamo, da plačujejo reševanje bank, nato pa v istih bankah izgubijo hišo, ker zaradi krize ne morejo plačati posojila? Je pravična tako visoka brezposelnost? In ne nazadnje - želimo si zaupanje finančnih trgov, pa si še sami ne zaupamo!"
Pustimo ob strani njegova prizadevanja za popoln in enoten bančni nadzor nad vsemi 6000 bankami v EU, pa tudi njegov predlog o oblikovanju nove politične federalne evropske unije držav, ker se verjetno več od velikih besed še dolgo ne bo zgodilo, če sploh kdaj. Ima pa popolnoma prav v tem, da so za največji del pogroma ne le pri nas, tudi v ostalih državah, ki so se že znašle na robu bankrota, krivi nezavarovani in danes neplačani bančni krediti. Odgovornosti za izgube milijard, vsaj pri nas, ne bo nikoli nosil nihče, to si upam staviti. Smo predaleč od Islandije, kjer so to rešili ena, dva, tri - res, da najprej z državnim bankrotom, v katerem so pokopali vse banke z nečednimi posli, njihovi direktorji pa bodo lahko o svojih koruptivnih poslih še dolgo razmišljali po zaporih.
Pri nas pa bomo šli počasi rakovo pot; najprej s pokojninsko reformo, ki jo bo čez nekaj let spet treba še zaostriti, pa z reformo delovnega trga, ki bo veljala spet samo nekaj let, dokler ne bo zaradi popolnega razpada sistema zaposlovanja le še sama sebi namen.
Si bodo pa, če drugi ne, znali lepo postlati raznorazni gu-ruji in šlogarji, ki že zdaj napovedujejo, da bo v najhujšem času krize v ljudeh prišlo do popolnega preobrata razmišljanja in iskanja novih, duhovnih vrednot. Da udobnost življenja ni v materialnih, ampak duhovnih sferah. Žal mene ne prepričajo, kako se bodo lačni ljudje tolažili z mislijo, da sta sreča in bistvo življenja v nirvani duše.
Simona Meznarič
Foto: Črtomir Goznik
Slavnostni govornik na odprtju 45. MOS je bil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav.
jejo, da bo na koncu sprejela pametno odločitev, takšno, ki bo koristila tako obrtnikom in podjetjem kot državi in družbi v celoti. Kakor je še povedal Pavlinjek, je potreben temeljit razmislek o tem, ali vlada potrebuje močne, stabilne zbornice ali zbornice, ki se ne bodo mogle enakopravno spopasti s sindikati.
Potrebujemo prijaznejše poslovno okolje
Sejem je odprl minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, ki se je udeležil tudi vrha malega in srednjega gospodarstva; letos so ga pripravili prvič in bo poslej sejemska stalnica, na njem pa je odgovarjal na vprašanja obrtnikov in podjetnikov.
Vprašanje izboljšav slovenskega poslovnega okolja je odprto že dlje časa. Trenutne gospodarske in finančne okoliščine so v času, ko se odpira 45. MOS, v slovenski državi in tudi mednarodnem okolju veliko resnejše kot v kateremkoli letu prej. Sedaj je resnično trenutek, ko v Sloveniji potrebujemo več kot le uspešno delo na posameznih projektih, panogah in podjetjih. Potrebujemo sistemske in strukturne ukrepe na ravni države, ki bodo kar najhitreje ustvarili prijaznejše poslovno okolje v državi ter razbremenili gospodarstvo, da bo lažje poslovalo.
Minister Žerjav je v svojem slavnostnem govoru izpostavil ključne izzive, ki se jim za stabilizacijo javnofinančnih in gospodarskih razmer v vladi RS prednostno posvečajo. Kriza je pokazala ključne šibke točke slovenskega modela razvoja,
kot so na primer nefleksibilen trg dela, težave bančnega sistema in ne dovolj konkurenčno poslovno okolje. Doslej je vlada pripravila že dva paketa ukrepov za spodbujanje gospodarstva, tretji je v zaključni fazi priprav. V njem bo osrednjo vlogo imela reforma trga dela, vseboval bo tudi prenovo pokojninske reforme, ki je pomembna zaradi vzdržnosti pokojninske blagajne države, najpomembnejši ukrep pa je v tem trenutku rešitev bančnega sistema, sanacija bank. Kar zadeva spremembe zborničnega sistema, je Žerjav dejal, da mora biti izhodišče za združevanje v zbornico prostovoljno združenje, saj skupne interese najbolje opredelijo tisti subjekti, ki se združujejo sami. Ne glede na to bo Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije še naprej reprezentativni predstavnik obrti in bo še naprej izvajala tudi vsa javna pooblastila kot doslej.
Ptujski obrtniki na MOS
Celjski sejem je pomemben iz poslovnega in promocijskega vidika. Med tistimi, ki letos na njem prvič iščejo nove poslovne priložnosti, je tudi več obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega. Na zunanjem razstavišču letos prvič sodeluje Suha roba - domača obrt iz Tibolcev Ane Čeh. S svojo ponudbo bodo poskušali pritegniti čim več kupcev.
Jurij Valenko iz Mesarstva Valenko Dornava je povedal, da so jih v Celje pripeljale dobre izkušnje z letošnjega ljubljanskega sejma obrti, kjer so se prav tako prvič predstavili in odziv je bil presenetljiv. Želijo si, da jih spoznajo tudi kupci s širšega območja, ne samo Maribora in Ptuja. V Celju predstavljajo novi cvirkov namaz, poimenovali so ga cvirkolino, ki je bil že v Ljubljani pravi sejemski hit. Svoje
izdelke prodajajo pod sloganom Domače je drugače.
Podjetnik Branko Babosek, ki že dvajset let izdeluje vzmeti, se je za sodelovanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju odločil predvsem zaradi prepoznavnosti, da bi za svoje izdelke pridobili tudi kakšnega novega domačega kupca, da jih ne bi izvažali samo v tujino. Prvi odzivi so spodbudni, upa, da bodo prihodnji sejemski dnevi prinesli tudi kakšne konkretne posle.
V OOZ Ptuj, ki na sejmu po petih letih sodeluje z lastnim razstaviščem, so po besedah predsednika Vladimirja Janže-koviča prepričani, da bo predstavitev obrtnikov in podjetnikov s Ptujskega uspešna in da bodo le-ti za sklepanje novih poslov izkoristili tudi vse priložnosti, ki jih sejem ponuja, od najrazličnejših delavnic naprej. Osebno pa Janžekovič ni zadovoljen z ukrepi za spodbujanje gospodarskega razvoja, na tem področju je bilo doslej premalo narejenega.
Na zunanjem razstavišču celjskega sejma se letos prvič predstavlja Mizarstvo Zamuda, ki ima že več kot 30-letno poslovno tradicijo. Razvili so montažno hiško, ki ima več področij uporabe. V Celju predstavljajo domači wellness center prestižne verzije, v katerem so finska savna, samostojna pršna tuš kabina in masažna kad, ki je namenjen nabiranju novih moči in sproščanju. Brez masažne kadi stane okrog 24 tisoč evrov. Glavna prednost tega objekta je, da je prestavljiv. V celoti je narejen v delavnici, ki ga nato v kompletu dostavijo stranki. S prototipom domačega wellness centra se Mizarstvo Zamuda poteguje tudi za sejemska priznanja, v ocenitev pa so prijavili tudi posebno mizo, izdelano iz termično modificiranega lesa.
Na 45. MOS-u se predstavlja tudi Višja strokovna šola na Ptuju, ki na razstavnem prostoru odbora za znanost in tehnologijo pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije predstavlja bioniko kot vedo in poklic inženirja bionike.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Na razstavnem prostoru odbora za znanost in tehnologijo pri OZ Slovenije se z bioniko kot vedo in poklicem inženirja bionike predstavlja Višja strokovna šola Ptuj; na fotografiji predsednik odbora Janez Škrlec in direktor Instituta Jožef Štefan prof. dr. Jadran Lenarčič.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Barbara Ferčič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Spodnje Podravje • Kako občine financirajo politične stranke
Tudi lokalna politika precej stane
Povsem jasno je, da občine financirajo delovanje občinskih svetov, komisij in odborov, tako da svetnikom izplačujejo sejnine (in preostale stroške). Zakon pa občinam omogoča (ne zahteva, ampak le omogoča), da financirajo tudi politične stranke, ki so aktivne v lokalnih skupnostih.
Koliko in kako občine financirajo politične stranke, je odvisno od sklepov občinskih svetov, čeprav seveda veljajo z zakonom predpisani kriteriji, ki pa občinskim veljakom vendarle puščajo precej proste roke. Zakon o političnih strankah v svojem 26. členu pravi tako: „Organ občine lahko določi, da politična stranka, ki je kandidirala na zadnjih volitvah, dobi sredstva iz proračuna sorazmerno številu glasov volivcev, ki jih je dobila na volitvah. Politična stranka lahko pridobi sredstva iz proračuna lokalne skupnosti, če je dobila najmanj 50 % glasov, potrebnih za izvolitev enega člana sveta. O tem odloči občinski svet ob sprejemu proračuna za vsako proračunsko leto posebej. Seveda pa zakon to določa le kot možnost, torej financiranje političnih strank ni zapovedano z zakonom, ampak je odvisno od finančnih zmogljivosti občine oziroma vsakokratne odločitve občinskega sveta. Financiranje političnih strank iz občinskega proračuna je prvenstveno namenjeno delovanju stranke na lokalnem nivoju in ni pogojeno z dejstvom, ali ima politična stranka svoje svetnike v občinskem svetu."
Iz občinskih proračunov so sicer lahko po odločitvi občinskega sveta financirane tudi svetniške skupine ali samostojni svetniki, za kar pa mora občina sprejeti poseben akt, t. i. pravilnik o sredstvih za delo svetniških skupin in samostojnih odvetnikov.
Ne glede na to, da občine po nobenem zakonu niso dolžne financirati političnih strank, pa v Sloveniji brez izjeme prav vse to počnejo. Koliko denarja namenjajo
Foto: Črtomir Goznik
za lokalno politično sceno, razkriva Supervizor, številke pa tudi dokazujejo, da so v različnih lokalnih skupnostih različno „radodarni", kar je sicer delno vezano na politično aktivnost občanov in občank, prav toliko ali še bolj pa na sklepe občinskih svetov, koliko denarja bodo znotraj zakonskih možnosti podelili strankam.
Največ denarja za politiko v občinah Ptuj, Ormož in Videm
Po podatkih Supervizor-ja, ki segajo od leta 2003 do avgusta letos, je - seveda pričakovano - največ denarja za politične stranke namenila Mestna občina Ptuj, in sicer kar 351.050 evrov; od tega sta stranki LDS in SDS prejeli vsaka po dobrih 90.500, sledi jima DeSUS s prejetimi 43.165 evri, SD 38.346, Stranka mladih - Zeleni Evrope 27.603, N.Si 23.642, SLS 15.070, SNS 13.127 evrov, na repu pa so
Zares s 3423 in Zeleni Slovenije s 5433 evri.
Občina Ormož je za politične stranke od leta 2003 do avgusta letos skupaj porabila 184.326 evrov; največ doslej je prejel LDS (44.671 evrov), sledi N.Si s 40.117 evri, nato pa še: SDS (29.685), DeSUS (22.376), SLS (19.312), SD (12.548), Zares (9413), SNS (2272) in Zeleni Slovenije (3932).
Izjemno veliko denarja glede na število prebivalcev je za politične stranke doslej namenila občina Videm, in to kar 119.538 evrov! Največ denarja je šlo v blagajno SDS (36.797), sledi SLS (30.260), nato pa še DeSUS (14.083), Stranka mladih -Zeleni Evrope (11.413), LDS (10.661), N.Si (8483) in Zares (2500).
Med najmanjšimi
■ V,	■	■ BVn
občinami z najvišjim zneskom Zavrč
Druge spodnjepodravske občine so za stranke oziroma njihove občinske odbore namenjale občutno manj denarja.
Med manjšimi občinami izstopa ena izmed najmanjših - Zavrč; iz občinske blagajne so strankam doslej nakazali 49.128 evrov; največji delež je prejel SLS (22.227), na drugem mestu po velikosti sofinanciranja je SDS (11.754), sledi N.Si (8434) in na koncu še LDS (6963).
Občina Markovci je za lokalno politiko nakazala skupaj 47.050 evrov; največ je šlo za N.Si (14.942), sledijo SLS (13.791), LDS (9952), SDS (6485), na repu pa so Zares (1004), DeSUS (543) in SD (333).
Občina Kidričevo je
za lokalno politiko porabila 46.815 evrov, največja kosa pogače pa sta prejeli stranki LDS (13.565) in SDS (12.584).
Občina Gorišnica je za to doslej namenila 36.044 evrov: največ za SLS (16.543), sledi LDS (9514), precej zadaj sta N.Si (5861) in SDS (4123).
Občina Majšperk je v lokalno politiko vložila 30.172 evrov; največji delež denarja šel v blagajno SLS (9324), sledijo SDS (5155), LDS (5088) in N.Si (4807). Preostale stranke so prejele precej manj: SD (2659), Stranka mladih - Zeleni Evrope (1872), DeSUS (1255) in Zares (12 evrov).
Občina Hajdina je stranke financirala v skupnem znesku 26.812 evrov; od tega je največ prejel SLS (10.581), sledita SDS (5817) in LDS (5224), na repu pa sta SD (2511) in DeSUS (2679).
Najmanj
denarja za politiko v Podlehniku
V občini Destrnik so za to porabili 26.199 evrov; levji delež je odnesel SDS (20.769), preostali dve stranki, ki ju je občina še finančno podprla, pa sta SLS (5364) in LDS (39 evrov).
Druge občine si po višini nakazanega denarja strankam sledijo tako: Cirku-lane z 19.147 evri (za SDS 5277, za SLS 4999, za SD pa 4767), Benedikt s 17.540 evri (največ za LDS, in sicer 8519), Cerkvenjak s 15.948 evri (največ za SLS, 6629), Žetale s 15.792 evri (največ za SLS, 7355), Dornava s 15.371 evri (največ za SDS, 5204), Sv. Ana v Slov. goricah s 14.634 evri (največ za SLS, 6922), Središče ob Dravi z 12.658 evri (največ za SDS, 7239), Sv. Tomaž z 12.271 evri (največ za N.Si, 4944, in SDS, 4937), Trnovska vas z 12.071 evri (največ za SLS, 7003), Juršinci z 11.552 evri (največ za SLS, 6884), Sv. Trojica v Slov. goricah z 9029 evri (največ za SLS, 2835), Sv. Andraž v Slov. goricah z 8798 evri (največ za N.Si, 5131), Sv. Jurij v Slov. goricah s 6982 evri (največ za SDS, 3804). Na repu lestvice je očitno politično neaktivna občina Podlehnik s skupno porabljenimi 5526 evri (največ je prejela stranka LDS, in sicer 3647 evrov).
Glede na število prebivalcev v posamezni občini so do političnih strank najbolj radodarni v Zavrču; v povprečju namenijo kar 30,03 evra na prebivalca, in to ne glede na starost ali politično (ne)opredeljnost. V Vidmu čisto vsak občan prispeva 21,32 evra za lokalne politične stranke, v Ormožu in na Ptuju se ta številka giblje okrog 14,70 evra, v Gorišnici
8.94	evra, podobno je v De-strniku, najmanj pa politika stane občane Sv. Jurija v Slov. goricah (3,32 evra na prebivalca) in Podlehnika - le
2.95	evra.
SM
Financiranje strank (v evrih)
Podlehnik Sv. J urij Sv. Andraž S v. Trojica Juršinci Trnovska vas Sv. Tomaž S redišče S v. Ana Dornava Žetale Cerkvenjak Benedikt Cirkulane Destrnik Hajdina Majšperk Gorišnica Kidričevo Markovci Zavrč Videm Ormož P tuj
H 5.526
□	6.982
□	8.798
□	9.029
□	11.552
□	12.071
□	12.271
□	12.658 114.634 ] 15.371
15.792 15.948 17.540 D 19.14 26.1
26.812 30.172 36.
99
044 46.815 47.050 49.128
□ 119.538
184.326
351.050
50.000 100.000 150.000 200.000 250.000 300.000 350.000 400.000
□ €
0
Videm • S 13. redne seje občinskega sveta
Vroče razprave in hladen tuš ob rebalansu
Potem ko so se videmski svetniki po precej dolgem premoru znova zbrali na seji občinskega sveta, je bilo pričakovati, da bo pobud in vprašanj ter pripomb za slabi dve uri (kar se je tudi zgodilo); pričakovanja okrog razpisnega denarja za predvidene projekte pa so začela vidno kopneti, kar je pokazal tudi drugi rebalans proračuna.
S prvim letošnjim rebalansom so namreč Videmčani „umetno" povišali prvotni proračun oziroma načrt prihodkov in odhodkov za skoraj dva milijona, seveda računajoč na uspešne kandidature na najavljenih razpisih in pozivih. Vendar od vsega skupaj za zdaj ni pravzaprav nič: kmetijsko ministrstvo bo namreč sklepe za prijavljene projekte občinam poslalo do konca tega meseca, razpisa za Južno mejo sploh (še) ni bilo, šesti poziv za črpanje denarja iz RRP pa predvideva izplačilo denarja občinam šele od leta 2013.
Adijo, čistilna naprava
Tudi projekt ureditve cest na komasacijskem območju Videm 2 je za zdaj še pod vprašajem, četudi je ustrezen razpis za sofinanciranje že objavljen, saj občina nima pripravljene popolne vloge in je vprašanje, ali jo bo do roka izteka razpisa sploh lahko dopolnila, vendar se glede tega nihče prav posebno ne vznemirja, saj naj bi bil ta razpis še ponovljen.
Tako so videmski politiki hočeš nočeš morali potrditi drugi letošnji rebalans, s katerim so znižali finančna pričakovanja za skoraj 1,2 milijona evrov. Proračun je zdaj namesto 7,6 milijona težak le 6,4 milijona evrov, skoraj gotovo pa to ni zadnji rebalans in tudi ne zadnje znižanje višine sredstev. Kot je bilo razumeti iz razprave (in iz predloženih dokumentov, saj župan na seji vsebine rebalansa ni predstavil), so za letos iz naložbenega načrta kompletno črtali izgradnjo nove čistilne naprave ter pričakovani razpisni del denarja za obrtno cono, medtem ko so svoj delež sofinanciranja ureditve cone še zadržali na postavki. Za projekt izgradnje čistilne naprave v Vidmu, ki naj bi ga izvajali enkrat v prihodnjem času, predvidoma leta 2014, naj bi denar počrpali iz RRP, prav tako pa tudi za nadaljevanje kanalizacijske mreže. Sicer pa so znotraj rebalansa še prerazporedili nekaj denarja po različnih postavkah, pri čemer je največ dodatnega denarja šlo za cestno infrastrukturo, za asfaltiranje cest ter vzdrževanje in pluženje.
Andreja Rožmana je „uma-knitev" postavke za gradnjo čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja ujezila: „Zakaj ta projekt kar naprej prestavljamo nekam v prihodnost? Zakaj potem ostaja naš denar na postavki za industrijsko cono? Razočaran sem
Videmski svetniki so pretežni del seje porabili za dve točki dnevnega reda: za pobude in vprašanja ter letošnji drugi rebalans. Z drugimi točkami so opravili precej hitreje.
tudi nad tem, da se dodaja denar na postavke, kot so sponzorstvo župana in prireditve v občini, povečujejo se stroški občinske uprave, za ureditev platoja pred Vidovo kletjo je treba plačati še 25.000 evrov in tako naprej. Ali nismo v času krize, ko naj bi se za te stvari porabljalo manj denarja? Bolje bi bilo, če bi teh 50.000 evrov ali še več, kolikor se jih zdaj dodatno razporeja na omenjene postavke, porabili za kakšno cesto kje v haloškem delu ali za kaj bolj nujnega."
„Denarja ni niti za burek"
Župan Friderik Bračič je zavračal kritike in pojasnjeval, da Vidovi dnevi kot občinska prireditev nekaj stanejo, ker se predstavljajo praktična vsa društva iz občine, ki jih ni malo, zato jih tudi ne morejo skrčiti na tri dni (kot je vmes predlagal Janko Baniček). Glede ureditve platoja pred Vidovo kletjo pa je pojasnil, da so v strošek ureditve vključeni tudi sanitarni prostori.
Potem se je čisto po „videm-sko" razvnela še krajša razprava okrog tega, katere krajevne skupnosti so ostale brez vsake naložbe oziroma katera KS po rebalansu ne bo dobila letos nič. Pri tem je vzrojil Brane Orlač: „V Leskovcu se letos ni naredilo nič. Zdaj čakamo, kakšen bo rezultat razpisa za obnovo vaškega jedra, in povem vam, da bo hudo, če ne bo potrjen!"
Na Orlačev jezni medklic se je odzvala Dušica Avguštin s sosednje KS Dolena: „Nehaj groziti, v naši KS smo čakali več let, da smo letos komaj dočakali urejanje ene same ceste. In ker se zdaj končno pri nas nekaj dela, si že v zraku!
Pa še kako boste počakali tudi vi, če bo treba. Tako ne gre, če denarja ni, se ne more delati. In denarja ni niti za burek!"
Zatem je sledil še prepir svetnikov, kako so lahko v eni od KS mimo proračunske postavke naredili nekaj malega cestne razsvetljave, spet drugje nekaj malega več asfalta od načrtovanega ipd. in da so takšne majhne naložbe potem krivec porabe kar nekaj proračunskega denarja mimo sprejetih načrtov in postavk v proračunu. Na koncu je bil rebalans tako ali tako sprejet.
Rožman torpediral s kritikami in vprašanji
Seja se je sicer začela s pobudami svetnikov in svetnic, ki jim ni bilo videti konca. Največ se jih je kot vedno nanašalo na kakšna popravila ali namestitev zaščitnih ograj ob cestah ali na mostovih, na urejanje obcestnih površin, avtobusna postajališča ipd.
Cel šaržer vprašanj in kritike pa si je pripravil tudi Ro-žman. Zanimalo ga je, ali jim bo sploh uspelo zgraditi kanalizacijski sistem v občini do leta 2017, ko bi ga po evropski zakonodaji morali imeti, kako je bilo s popisom škode zaradi suše v kmetijstvu, zakaj so učitelji mentorji, ki so sodelovali na štiridnevni mali šoli nogometa, ostali brez enega samega evra plačila od občine; češ da naj ne bi dobili niti za pijačo, kaj šele dnevnice. Potem je vprašal župana, zakaj je kot prvi mož občine dopuščal poslovanje med občino in podjetjem njegovega sina ter podjetjem njegove žene, saj bi vendar moral vedeti, da je to nedopustno in protizakonito: „Zdaj v časopisih beremo, kaj se je dogajalo, in delujemo
kot najbolj skorumpirana občina. Presenečen sem, da se je to tako dolgo dogajalo, sploh zato, ker sem na to tudi sam večkrat opozoril. Zakaj se s tem ni ukvarjal naš NO? Namesto da se ukvarja z manjkajočim zapisnikom iz ene KS, bi se lahko s takimi stvarmi. Prav tako bi rad izvedel še, kdaj in kako je občina prodala svojo hišo v Lancovi vasi gospodu Pergerju, ki je sorodnik članice našega nadzornega odbora in hkrati sorodnik tajnice stranke SLS? Ne trdim, da je bilo kar koli narobe, vendar je med ljudmi slišati marsikaj. Naj se to javno razčisti."
Župan Bračič je imel z odgovori in pojasnili precej dela. Najprej je pojasnil, da protikorupcijska zakonodaja ni tako zelo jasna in da po razlagah nekdanje direktorice občinske uprave ni bilo nič narobe, če sta obe podjetji sorodnikov poslovali z občino, da pa je z letošnjim letom po opominu protikorupcij-ske komisije to sodelovanje prekinjeno. Glede izgradnje čistilne naprave in kanalizacije je bilo slišati, da se bodo gradbena dela za prvo začela leta 2014, naslednje leto bodo pripravili vso potrebno dokumentacijo, denar pa bodo zagotovo dobili iz RRP, saj je njihov projekt že potrjen v regijskem planu. Župan je še povedal, da je njihova komisija opravila pregled škode po suši, ali bodo oškodovanci pozvani k prijavi škode, pa ni več v pristojnosti občine. Glede plačil učiteljem mentorjem je dodal, da je občina poravnala vse svoje stroške, kako je s plačili učiteljem, ki se projekta udeležujejo prostovoljno, pa je stvar šole in ne občine. Prodaja hiše v Lan-covi vasi pa je bila po županovih besedah izvedena po vseh
zakonih, saj je javni razpis za prodajo nepremičnin potreben le za kmetijska zemljišča. „Hiša je bila uradno ocenjena na približno 17.000 evrov in za toliko prodana. Sicer pa je bila tudi v občinskem načrtu prodaje nepremičnin."
Trški gasilci ustavili internet, Pobrežje ostaja brez prireditev, trasa daljnovoda potrjena
Na Rožmanov očitek o delu NO se je oglasila tudi predsednica videmskega NO Sabina Selinšek in povedala, da ima NO pač svoj načrt dela, da člani niso zaposleni na občini, da pa lahko vsak svetnik ali občan poda pisne pripombe oziroma opozori na morebitne nepravilnosti, čemur potem lahko sledi tudi izredni nadzor. Rožman je navrgel, da kot svetnik, ki na seji govori javno, ne bo delal še pisnih zahtev, ter dodal, da je že opozarjal na poslovanje občine s podjetjema, ki sta v lasti županovih najožjih družinskih članov.
Brane Kolednik se je obregnil ob dejstvo, da so prireditve zaradi zasebne odškodninske tožbe v Pobrežju povsem zamrle, saj ni več človeka, ki bi si upal prevzeti odgovornost za morebitne poškodbe udeležencev: „Zdaj bo marti-novanje, a je videti, da si ne bo nihče upal pripraviti ničesar. Dobro bi bilo, da se skliče predsednike društev, pa naj jim z nasveti pomagajo strokovnjaki, tudi inšpektorji, da
Prejeli smo
Legalizacija marihuane
Prebral sem v Tedniku članek Gregorja Aliča, ki se zavzema za legalizacijo marihuane in podaja za to nekaj argumentov: polnjenje državne blagajne, privabljanje turistov in prepoznavnost Slovenije v svetu.
Redno preberem kolumno Gregorja Aliča in priznam, da se v veliki večini primerov strinjam z njegovimi ugotovitvami; zdaj se oglašam, ker se ne strinjam z njim.
Ko primerja pobrane trošarine pri tobačnih izdelkih in fosilnih gorivih s trošarinami pri marihuani, pozablja, da pri nas ne pridelujemo tobaka in ne črpamo nafte. Konopljo pa bi si vsak uživalec pridelal sam na vrtu. Le kdo bi mu lahko dokazal, da je nima le za lastno uporabo? Ko primerja hmelj in kono-
bodo vedeli, kako se tej reči streže!"
Darko Jerenec je še enkrat spomnil na projekt haloškega interneta, ki še vedno ne dela, kot bi moral. Slišati je bilo, da je tokrat prišlo do „kratkega stika" med gasilci PGD Tržec in izvajalcem Milošičem, s. p., ker se ne morejo sporazumeti okrog namestitve nujne antene na njihovem gasilskem domu. Zaprosil je župana, naj posreduje, da se projekt ne bi ustavil v škodo številnim prebivalcem Haloz.
Za konec je bilo slišati še precej resignirano kritiko na sprejet načrt trase visokonapetostnega daljnovoda, ki teče točno tam, kjer sta si ga zamislila ministrstvo in Eles, ter niti v eni točki ne upošteva želja in zahtev občanov. Župan je pojasnil, da je uredbo dobil prejšnji dan, zato se s sosednjimi župani še ni pogovarjal. Orlač je nato še spomnil, da se nič več ne dela pri projektu platoja in romarske poti na Avguštin; župan je pojasnil, da projekt ni bil potrjen na razpisu Ipa, zato ga za zdaj ne bodo realizirali, so pa namesto tega prijavili na taisti razpis pilotni projekt izgradnje malih čistilnih naprav za pet gospodinjstev po bolj odročnih delih občine, kjer ne bodo mogli graditi kanalizacije. Če bi bili s tem projektom uspešni, tako župan, bi to lahko bila odskočna deska za rešitev kanalizacijske mreže na hribovitih območjih z redko poselitvijo.
SM
pljo, pozablja, da sta glavni sestavini piva slad in voda in da je v litru piva hmelja le za okus, konopljo pa uživalec menda celotno pokuri.
Nimam podatkov o tem, kolikšen odstotek je uživalcev marihuane v odnosu na skupno prebivalstvo neke države, verjamem pa, da so to predvsem mladi, takšni, ki nimajo dovolj denarja za obiskovanje tujih držav. In ti „ turisti" naj bi zadovoljili svoje potrebe po džojntu z enotedenskim obiskom v letu?
Gregorja tudi skrbi premajhna prepoznavnost Slovenije v svetu, ker jo zamenjujejo s Slovaško. Kolikor se v zadnjem obdobju piše o problemih v Sloveniji, bi raje videl, da bi krivce za to iskali v Bratislavi.
Če želimo res prištediti ter hkrati priti v vse časopise in na televizije po svetu, pa odpravimo vojsko!
Mirko Jaušovec
Foto: SM
Majšperk • Končujejo 16. občinsko praznovanje
Kulturno-poslovni center - največja
investicija v zgodovini občine
Z osrednjo slovesnostjo, ki se bo pričela jutri ob 19. uri v športni dvorani osnovne šole, bodo v občini Majšperk sklenili krog številnih prireditev v počastitev 16. občinskega praznika. V okviru prireditev so odprli nov kulturno-poslovni center, ki je največja in najpomembnejša investicija v zgodovini te občine.
Županja dr. Darinka Fa-kin, ki občino vodi že tretji mandat, v lokalno politiko pa je vključena vse od njenega nastanka leta 1994, je z razvojem in vsestranskim napredkom upravičeno zadovoljna:
"Že velikokrat sem poudarila, da je uvedba lokalne samouprave prinesla takšnim krajem oziroma občinam, kot je naša, velik napredek, ki ga lahko danes že opazimo skoraj na vsakem koraku. Naša občina bo letos stara 18 let in v tem času so se stvari korenito spremenile. Govorim lahko seveda o tistem, kjer ima občina pristojnosti, to je predvsem ustvarjanje materialnih pogojev za razvoj predšolske in osnovnošolske vzgoje, razvoj športa in kulture, razvoj društvene dejavnosti in še en velik sklop, to je razvoj in izgradnja infrastrukture na področju oskrbe z vodo, cestne infrastrukture ter varovanja okolja tako z odvozom smeti kot čiščenjem odpadnih vod."
Za občino Majšperk je letošnje leto posebej pomembno, saj ste uspeli realizirati največjo investicijo v zgodovini občine -zgradili ste nov kulturno-poslovni center, poleg tega pa ste uspeli realizirati še nekaj drugih investicij ...
"Res je, izjemno sem vesela, da nam je kljub zapletom s stečajem podjetja Konstruktor med samo gradnjo uspelo zaključiti investicijo v kultur-no-poslovni center, ki smo jo dolgo in skrbno načrtovali, saj smo pred tem želeli izboljšati pogoje za življenje na številnih drugih področjih. S tem projektom je Majšperk postal pravo središče celotne občine. Še posebej sem vesela, da smo uredili tudi okolico in da smo center ter kulturno dvorano primerno opremili z vso potrebno tehniko.
Seveda pa to ni bila edina investicija v tem letu. Prav tako kot za KPC nam je uspelo pridobiti evropska sredstva še
Foto: M. Ozmec
Županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin prvič v novih prostorih KPC Majšperk
za investicijo v obnovo osnove šole na Ptujski Gori in obnovo starotrške hiše na Ptujski Gori, ki bo postala muzej. Veliko sredstev smo vložili v gradnjo športnega parka Majšperk, kjer smo dobili prvo veliko nogometno igrišče, teniško igrišče in večji spremljevalni objekt, kjer bodo zraven slačil-
Foto: M. Ozmec
Nov kulturno-poslovni center Majšperk, ki so ga odprli 19. avgusta, je eden najlepših in najsodobneje urejenih v Podravju, zato je v ponos županje ter vseh občanov.
nic nastali še prostori za društva, za rusko kegljanje, tam pa bodo dolgoročno še strelišče, fitnes center in bovling. Kar nekaj sredstev smo tudi letos vložili v obnovo več odsekov lokalnih cest in parkirišč."
Kaj pa bi veljalo izpostaviti med razvojnimi načrti občine?
"Načrtov nam nikoli ne manjka, veliko je še tega kar je treba urediti. Vsekakor bi želeli, če bomo na razpisu uspešni, v naslednjem letu razširiti vrtec, ki ga imamo danes že na treh lokacijah, dokončati želimo športni park, izboljšati energetsko učinkovitost javnih zgradb, urediti še centre v nekaterih večjih naseljih, nadaljevati gradnjo pločnikov, predvsem pa čakamo na rešitve sofinanciranja gradnje manjših čistilnih naprav. Nas pa kar malce strašijo napovedi o pomembnem zmanjšanju prihodkov občinam, kar lahko pomeni velik investicijski zastoj, saj brez lastnega deleža tudi evropskih sredstev ne moreš koristiti. Seveda pa je danes čas za praznovanje,
zato dovolite, da vsem občankam in občanom izrečem iskreno čestitko ob 16. občinskem prazniku z željo, da tudi v prihodnosti ustvarjamo skupaj v dobro vseh."
M. Ozmec
Ob 16. prazniku občine Majšperk so v zadnjem tednu prireditev v sredo, 12. septembra, člani maj-šperške likovne kolonije pripravili odprtje poti na Sestrško jezero, v četrtek ob 11. uri so pod prireditvenim šotorom izvedli srečanje upokojencev in invalidov, v prostorih gasilskega doma in Občine Majšperk pa so odprli razstavo vseh društev v občini. Danes, v petek, ob 17. uri pripravlja Umetniško društvo Ustvarjalec Maj-šperk v prostorih galerije AP odprtje razstave slik z likovne kolonije Majšperk 2012, ob 17. uri bodo člani Športnega društva Ptujska Gora izvedli Tek po Ptujski Gori, ob 19. uri pa se bodo sestali na svečani seji sveta Občine Majšperk. Osrednja in sklepna slovesnost pa bo jutri, v soboto, ob 19. uri v športni dvorani OŠ Majšperk, kjer bodo po slavnostnem nagovoru županje dr. Darinke Fakin zaslužnim občanom izročili plaketo in občinska priznanja. Praznovanje bodo sklenili s pogostitvijo vseh prisotnih ter veliko zabavo s Tanjo Žagar in skupinama Avantura ter Šank kvintet.
Pajnkiher
PTUJSKA GORA - SLOVENIJA
PREVOZNIŠTVO
Pajnkiher Kari s.p.
Bolečka vas 5 c
2323 Ptujska gora, Slovenija
Tel.: 00386 (0)2 794 43 91 Fax: 00386 (0)2 794 43 90 Mbt: 00386 (0)41 674 424 00386 (0)70556 401 karl.pajnkiher@gmail.com
Občanom in svojim cenjenim strankam čestitamo ob prazniku občine Majšperk.
Ob 16. občinskem prazniku vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in vas vabimo v soboto, 15. septembra ob 19. uri na osrednjo proslavo s podelitvijo občinskih priznanj, v večnamensko
dvorano OS Majšperk. Po slovesnem programu vas vabimo na družabno srečanje s Tanjo Žagar & Avanturo ter skupino Sank kvintet.
Vljudno vabljeni!
Dr. Darinka FAKIN županja Občine Majšperk
VU<
MIZARSTVO Vuk Fredi s.p. Breg 21 a, Majšperk Tel.: 795 03 06 gsm 031 654495 e-mail: mizar.vuk@siol.net www.mizarstvo-vuk.si
Ustvarjamo z naravo!
Ukvarjamo se s splošnim mizarstvom; izdelujemo vrata, obloge, stopnice, notranjo opremo za stanovanja, opremo za gostinske lokale, pisarne, šole, hotele,...
Nudimo tudi mizarske usluge: sušenje lesa, razrez in robljenje ivernih plošč, ter usluge na CNC obdelovalnem stroju.
Vsem občankam in občanom občine Majšperk, našim strankam ter poslovnim partnerjem iskreno čestitamo ob občinskem prazniku!
Se priporočamo!
ŽolgerJože s.p.. Majšperk 14a 2322 Majšperk, te, 02 795 02 50
KROVSTUO
IN KLEPARSIVO
S—METAL
m
TON DACH
CREATON //
NARAVNO 'vor, i L M.Of.»g l1
Občankam in občanom ter cenjenim strankam čestitamo ob občinskem prazniku!
Hvala za izkazano zaupanje.
Ptuj • Pogovor z Brankom Kumrom
„Tradicionalna oblika poučevanja izumira po vsem svetu"
Na področju vzgoje in izobraževanja so se v zadnjih mesecih dogajali veliki pretresi. Bilo jih je kar nekaj na vseh področjih, tičejo pa se tako zaposlenih kot otrok, mladostnikov in njihovih staršev. Kaj zahtevajo prehitre spremembe in kaj je prihodnost šolstva v Sloveniji, pojasnjuje mednarodno uveljavljeni strokovnjak Branko Kumer, direktor Šolskega centra Ptuj.
Znotraj Šolskega centra Ptuj kot avtonomne enote delujejo štiri šole: biotehniška, ekonomska, strojna ter elektro in računalniška. Te letos skupaj obiskuje 1577 dijakov, kar je za 104 dijake manj kot lani. Največji vpis imajo na ekonomski šoli, kar 492 dijakov, sledi elektro in računalniška s 460 srednješolci, strojna s 387 in biotehniška z 238 vpisanimi dijaki.
O tem, kaj so razlogi za upad vpisa, kakšne so novosti na področju šolstva ter kaj nas čaka v prihodnjih letih, smo se pogovarjali z direktorjem Šolskega centra Ptuj Brankom Kumrom.
V	tem šolskem letu imate v primerjavi z lanskim nekoliko manj dijakov. Čemu pripisujete upad za več kot 100 srednješolcev?
„Ena stvar je upad generacije, ki ga severovzhodna Slovenija v primerjavi z osrednjim in zahodnim delom države še posebno močno doživlja. Zakaj je tako, bodo morali odgovoriti sociologi. Drugo pa je, da upada vpis v poklicno-tehniško izobraževanje. Dijaki se ne odločajo več toliko za triletno izobraževanje, posledica tega pa je tudi upad teh programov. Seštevek zadnjih dveh let kaže akumulacijo obeh učinkov: upada generacije in manj dijakov v teh programih."
Kar pa je v nasprotju z aktualnimi potrebami trga dela?
„Potrebe trga dela so postale vprašanje. Vsi veliko govorimo o tem, da je treba več mladostnikov navdušiti za poklicno izobraževanje. Dolgo sem tudi sam verjel v to, v zadnjem obdobju pa ne več. Postavljam vprašanje, ali to ljudje samo govorimo ali to dejansko tudi mislimo. Če samo govorimo, je to dober marketing, če pa resno mislimo, bo treba na tem področju nekaj tudi narediti. Tako dolgo, dokler bomo okrog kazali, da so praktično do 5. stopnje ljudje na preživi-tvenem minimumu, tega trenda ne bomo obrnili. Če bomo zagotovili dostojno življenje tem, ki končajo poklicno šolo, ki jo zelo cenim, in bo sprejemljiva plača, bomo tudi takrat potrebovali nekaj let, da bomo začeli spreminjati stvari."
V	letošnjem šolskem letu je kar nekaj sprememb in novosti na področju zakonodaje. Kako se to odraža pri vas?
„Te novosti se nas niso toliko dotaknile. Najbolj pa me boli dijaška prehrana. Ko so
jo uvedli, so nas gonili, ker 1. 9. nismo mogli zagotoviti sanitarnih minimumov, potem ko smo vse uredili, so spremenili zakon, zdaj pa so vse skupaj odpravili. Zaradi takšnih stvari postaneš utrujen in ne verjameš več v dobre stvari. Čeravno sem spremembam zelo naklonjen, se te zdaj preprosto dogajajo prehitro."
Sprememba na področju prehrane je po žepih najbolj udarila dijake in njihove skrbnike. Kaj opažate?
„Definitivno! Šolam so naložili zakonsko zelo zanimivo dikcijo, da je ta dolžna zagotoviti dijakom malico, dijaki in skrbniki so jo dolžni plačati, postavlja pa se vprašanje, kaj pa če je ne plačajo. Takrat ostanemo sami, tako šola kot starši, in pridemo tudi do sodnih izvršb, kar me res boli. Poleg tega sem pričakoval, da bo v tem okolju - govorimo, kako je socialno degradirano - ogromno otrok imelo subvencijo prehrane. Zdaj, ta trenutek, pa smo pod 10 odstotki. Ne vem, ali otroci ne vedo, da morajo vloge oddati na center za socialno delo, ali tam ne morejo dovolj hitro rešiti vseh vlog. Ko smo sami delali to, smo imeli 30 do 35 odstotkov dijakov, ki jim je pripadala subvencija malice. Mislim, da se danes stanje v tem okolju ni izboljšalo v primerjavi z republiškim povprečjem, prej nasprotno."
Ali je mogoče, da je odstotek takšen, ker še vlagatelji niso dobili odločb s centrov za socialno delo?
„Možno. Pa tudi prijav imamo pol manj kot lani. Z letošnjim letom velja, da lahko ima dijak 100-odstotno subvencijo ali nič. To je črno-bela tehnika. To pomeni, da tisti, ki je pod republiškim povprečjem na družinskega člana, dobi 100-odstotno subvencijo prehrane, drugi pa nič. Ni več splošne nacionalne subvencije ali dodatne. Ali plačaš sam ali država."
Kar je, upoštevajoč dejstvo, da je v našem okolju velika večina družin v srednjem dohodkovnem razredu, nerazumljivo. Mejo lahko presežejo le za evro ali dva, pa ne dobijo subvencije malice.
„Točno tako, to je nesmiselno. Pa še nekaj: pozabili smo na izhodišča tega zakona, ko je šel prvič v obravnavo. Govorilo se je o tem, da so prehran-ske navade mladine porazne, da preživijo 8-9 ur v šoli, da je treba zagotoviti boljšo prehra-
Branko Kumer
no, da imamo nezdrave debelosti. Izhodišče za ta zakon je bila želja po spremembi prehranjevalnih navad. Danes nič več od tega ni pomembno. V osnovnih šolah je otrokom zagotovljena prehrana, tudi študentom, dijakom pa ne več. Ko so postavili izhodišča, se mi je zdelo, da je bilo vredno dati pozitivno popotnico tej ideji, zdaj pa ne več."
Na šolskem centru 10 manj zaposlenih - upokojitve, prenehanja pogodb, odpuščanja
Na programskem področju letos ni sprememb, že nekaj časa pa si prizadevate za uvedbo dveh novih programov. Kje so trenutno ta prizadevanja?
„Na področju turizma in gostinstva si prizadevamo dobiti nove programe. Lani so nam svetovali, naj o tem sploh ne razmišljamo, ker da ne bo nobenih razpisov. Tako da tudi nismo kandidirali. Ali bomo letos znova poskušali, se odločamo na svetu zavoda. Če se odločimo, se bo kandidatura zgodila že novembra."
Se vam zdi, da je programska pokritost šolskega centra dovolj široka in pestra?
„Programska pokritost je dobra. Ob tej zgodbi, ko združujejo šole, pa tako ali tako nisem prepričan, da bi naleteli na naklonjenost dodeljevanju ali širjenju programske mreže."
Letos so se med drugim dogajala tudi združevanja šol. Se je tudi pri vas naj namigovalo na morebitno združevanje z drugimi šolami?
„Za zdaj ne. Bili so sicer hudomušni namigi, ampak s tega ni nič. Za zdaj vse ostaja nespremenjeno, vse pa nas lahko kaj preseneti."
Na področju vzgoje in izobraževanja so se v zadnjih mesecih dogajale velike spremembe, tudi pri zaposlovanju. Ali ste morali odpustiti katere delavce?
„Tudi to se je dogajalo. Opravili smo postopek ugotavljanja presežnih delavcev. Izčrpali smo vse rezerve, ki smo jih imeli, čeprav to malokdo ra-
zume. Nekaj časa lahko kompenziraš, potem pa preprosto ne gre več. Obstajajo določene branže, v katerih smo imeli velike težave. Od maja sem se ukvarjal s tem in to me je res obremenjevalo. Odločil sem se tudi za pravno pomoč. Proces je bilo treba speljati, ampak kaj, ko za tem potem stojita ime in priimek. Presežni delavec v pravem pomenu besede je bil samo eden, preostalo pa so bile upokojitve ali so še v postopku upokojevanja. Imamo šest takih, ki se bodo upokojili že v tem šolskem letu, na teh položajih pa ne bo novih zaposlovanj. Nekaterim učiteljem smo zagotovili dodatne ure na drugih šolah. Tudi to ni bilo preprosto."
Koliko manj zaposlenih boste imeli v primerjavi z lani?
Če povem za primerjavo: leta 2001, ko se je gimnazija izločila iz šolskega centra, smo imeli 2400 dijakov in 241 zaposlenih. Lani je bilo prvih 1681, drugih pa 237. To smo lahko delno kompenzirali tudi prek Višje strokovne šole Ptuj, kjer je kar nekaj naših delavcev, ki poučujejo. Zdaj nas bo v primerjavi z lani skupaj kar 10 manj, če upoštevam še tiste, ki jim nismo podaljšali pogodbe o zaposlitvi."
Katera področja so na pedagoškem področju su-ficitarna in katera še vedno iskana?
„Zmrazi me, ko vidim, koliko se jih vpiše na razredni pouk ali geografijo, zgodovino, materni jezik. Tu je res težava. Deficitarna področja pa so tista, ki imajo tehniško šolo in pedagoško-andragoško izobrazbo obenem, občasno kakšen naravoslovec, čeprav
imamo tudi pri nas trenutno vse zapolnjeno. A občasno se še kdo išče."
„Ljudi učimo idiotizma!"
Kaj je glede na vse povedano prihodnost šolstva v Sloveniji?
„Slovenskega šolstva nismo spremljali ali nismo hoteli napovedati, kaj se bo zgodilo, čeprav smo že pred 15 leti videli, da generacij ni. Okrog leta 1990 je osnovno šolo zapuščalo najmanj 30.000 otrok, danes le še 18.000. Pedagoškega kadra nismo razporedili, ampak smo prišli le na 80 odstotkov takratnega. Veliko je bilo narejenega, a še vedno premalo. Težava je tudi v tem, da se v Sloveniji ne zavedamo, da tradicionalna oblika poučevanja izumira po vsem svetu, mi se je pa še marsikje držimo kot pijanec plota. Prav tako nisem več prepričan, da je zgodba pogodbe o zaposlitvi od danes do večnosti pravilna. Mislim, da je učiteljski položaj eden izmed tistih, ki bi potreboval tudi kakšno prevetritev. Ni treba nenehno menjavati delovnih mest in prehitro. Ko pa neko stvar začneš delati preveč rutinsko - v današnjem hitrem razvoju -, ni več dobro."
Ali to pomeni, da bi bilo treba začeti še intenzivneje uporabljati druge tehnologije in pedagoške metode?
„Tako je. Drugi pristopi k poučevanju so nuja. Mladina prihaja v šolo z znanji, za katera dvomim, da jih je treba obnavljati, določene stvari pa so take, ki bi jih morali, a jih ne znamo ponuditi."
Kaj nas čaka v prihodnjih letih?
„Veliki pretresi na medo-sebni ravni. Polna usta so nas timskega dela, pa drvimo k in-dividualizaciji. Govorimo, da znanje in tehnologija postajata tako kompleksna, da eni možgani niso več sposobni vsega absorbirati, delamo pa vse v tej smeri, da ljudi učimo idio-tizma. Enosmerna linija! Treba bo več filozofije in odpiranja glave, kar je naloga edukator-jev, ki morajo to najprej sprejeti sami. Pedagoge nas defini-tivno čaka veliko sprememb."
Dženana Kmetec
Šolski center Ptuj v tem letu obiskuje 1577 dijakov.
Foto: DK
Foto: DK
Ptuj • Odkrili spominsko ploščo Ptuj - Cvet miru
Ptuj - prvo slovensko mesto miru
Na Mestnem trgu na Ptuju je 3. septembra potekala slovesnost ob razglasitvi Ptuja kot prvega slovenskega mesta miru. Mestna občina je slovesnost pripravila v sodelovanju z Društvom za razvoj duhovne kulture Šri Činmoj, ki na Ptuju deluje že šest let. Ob tej priložnosti so tudi odkrili spominsko ploščo Ptuj - Cvet miru Šri Činmoja, svetovnega vizionarja miru, ki je leta 1987 ustanovil Tek svetovne harmonije.
evropskem delu teka bodo sodelujoči pretekli 24.000 km, plamenico miru pa si bo podalo več kot 200.000 rok.
Ta je že drugič obiskala Ptuj, mesto miru, prijateljstva in harmonije. Hvala za sporočilo, ki ga dajete svetu, in vaše prijateljstvo, so povedali tekači desetih držav, ki so ob tej priložnosti tudi zapeli uradno pesem teka. Janko Firbas, predsednik Društva za razvoj duhovne kulture
Šri Činmoj Ptuj, ki si že šest let prizadeva za udejanjanje vizije svetovnega miru, je ob odkritju spominske plošče povedal, da je vesel in srečen, da je Ptuj postalo prvo slovensko mesto miru. Zahvalil se je ptujskemu županu za globalno razumevanje sporočila miru vizionarja Šri Činmoja. Andrej Fajnik, predstavnik mednarodnih centrov Šri ČinmoChe, pa je povedal, da bo spominska plošča spominjala na to, da je Ptuj mesto, posvečeno miru, ki je bilo za mesto miru razglašeno prvo v Sloveniji.
Tabla naj bi ljudi spominjala na ta večni ideal, na to, kar nas še čaka. Mir je vzvišena ideja, ki je pravzaprav še nihče ni čisto razumel - niti Šri Činmoj, tudi on se je imel za „študenta" miru.
Štefan Čelan, prejemnik medalje in nosilec plame-nice - to prejme tisti posameznik, ki živi ideale miru,
Tekači Teka svetovne harmonije so znova obiskali Ptuj.
Gre za globalni štafetni tek s plamenico, ki simbolizira vsesplošno stremljenje po bolj harmoničnem svetu. Na Ptuj so jo prinesli člani mednarodnega tima tekačev iz desetih držav sveta, ki so 3. septembra obiskali tudi štiri ptujske osnovne šole, kjer so si šolarji in zaposleni podali plamenico iz roke v roko.
Vedno znova nas prevzame zavezanost mesta, zavezanost prebivalcev mesta miru, sožitju, sodelovanju in
harmoničnemu sobivanju. Ptuj si zato več kot zasluži ime mesto miru, so povedali člani mednarodnega tima tekačev Teka svetovne harmonije, ki so 3. septembra na poti po Evropi, to so začeli februarja letos na Portugalskem in jo bodo končali novembra letos, ko bodo simbolično povezali vse evropske države, znova obiskali Ptuj. Šri Činmoj je imel vizijo, da bi povezal svet preprosto tako, da bi
si iz roke v roko plamenico miru podali številni ljudje po svetu, ki so sprejeli idejo miru in njegovo sporočilo prenesli iz države v državo. S plamenico miru potuje zelo močno sporočilo o tem, da lahko vsak izmed nas prinese spremembe, vsak izmed nas lahko spremeni svet, začeti pa je treba pri sebi, sami moramo dati zgled ljudem okrog sebe. Če hočemo spremeniti svet, moramo najprej spremeniti sebe. V
harmonije in prijateljstva ter je odprt za druge ljudi in jih je pripravljen poslušati -, se je zahvalil vsem tistim, ki so dojeli, kako se gradita harmonija in mir med ljudmi. Nikakor na račun produkcije ogromno orožja, čemur smo priče danes. Tisti, ki razumejo idejo miru, širijo drugačno poslanstvo. Ptuj je že od nekdaj povezoval ljudi različnih kultur in tudi danes neguje napredni duh, v katerem cvetijo umetnost, staro izročilo in plemenitost.
Šri Činmojevi Cvetovi miru povezujejo že več kot 1100 mest in dežel ter naravnih in kulturnih znamenitosti; v Sloveniji so ti že Triglav, Bohinjsko jezero, SNG Maribor, Tromejnik v Kuzmi in od 3. septembra Ptuj kot prvo mesto pri nas. Tek svetovne harmonije je od leta 1987 obiskal že 140 držav po vsem svetu.
MG
bLUVcni
Spominsko ploščo Ptuj - Cvet miru Šri Činmoja so odkrili (od leve) Andrej Fajnik, Janko Firbas in ptujski župan Štefan Čelan.
Spodnje Podravje • V vinskih kleteh bo zanimivo
Letošnji letnik bo zahteven
Letošnja trgatev, ki je bila izjemno hitra, bo precej vplivala na negovanje vina. „Suša in posledično hitro dozorevanje grozdja ter letošnja specifičnost, tj. zmanjšanje kislin v jagodah, bo zahtevalo pozorno kletarjenje in negovanje vina," je poudarila enologinja Andreja Brglez s podjetja Analiza, d. o. o.
„V letošnjem letniku okoliščine zahtevajo določene ukrepe, ki sicer že več let niso bili potrebni, tam nekje od letnika 2001. Srečujemo
se z dokisanjem mošta oziroma s poviševanjem kisline. V moštu so zelo visoki Ph, ki ne vplivajo le na potek vrenja, ampak tudi na to,
Andreja Brglez pravi, da bo letošnji letnik zahteven za kletarjenje: „Letos priporočam hitro predelavo, zaščito drozge, nekaj več žvepla, zelo umestna je tudi uporaba vitamina C. Seveda bo potrebno tudi hlajenje, saj so še zmeraj relativno visoke temperature."
kateri mikroorganizmi prevladujejo. Bojimo se mikrobov, ki bi lahko povzročili kvar že takoj na začetku, še preden mošt sploh začne vreti. Pri letošnjem letniku zato priporočam hitro predelavo, zaščito drozge, nekaj več žvepla, zelo umestna je tudi uporaba vitamina C za zaščito drozge. Seveda bo potrebno tudi hlajenje, saj so še zmeraj relativno visoke temperature," je uvodoma pojasnila Brglezova.
Obvezno žveplanje, dodajanje kislin in kvasovk
Dodatek vinske kisline bo po njenih besedah potreben praviloma že v fazi mošta: „Ta kislina ima več funkcij, med drugim dvigne skupno kislino vina. Kisline so po dozdajšnjih analizah vzorcev redno pod 6 gramov, kar je res izjemno nizko za zdra-
vo vino - Ph pa so okrog 3,5 ali celo višji. To zahteva takojšnje ukrepanje. Skupaj s tem je obvezen tudi dodatek selekcioniranih kvasovk, ki so dovolj aktivne, da prevzamejo vodilno vlogo pri fermentaciji. Naj opozorim še na eno stvar: potreben bo dodatek hranil, saj tudi teh zelo primanjkuje v grozdnih jagodah. Kvasovko bo treba torej dohraniti,da bo fer-mentacija optimalna."
Andreja Brglez vinogradnikom in vinarjem priporoča tudi nekoliko močnejše žve-planje: „Žveplanje naj opravijo že ob prvem pretoku, ki naj bo hitrejši, kot so bili vajeni ljudje doslej. Čistil pa letos, glede na to, da je bil kar „eko-loški" letnik in ni bilo treba uporabljati veliko fitofarma-cevtskih sredstev, ne bo potrebnih skoraj nič ali nič."
Prav zaradi nesorazmerij letošnjega letnika, kot so nizke kisline, visoki Ph, po-
manjkanje hranil v jagodah ipd. Brglezova vse kletarje opozarja, naj nastajajoče vino nenehno in čim pogosteje okušajo - že med vrenjem ali takoj po končanem alkoholnem vrenju, saj se znajo pogosto pojavljati be-kserji pa tudi ciki: „V teh primerih je treba čim prej ukrepati, da rešite stvari, preden je prepozno."
Pretok naj bo čim hitrejši
Glede možnosti preveč žveplanja Brglezova meni, da so vinogradniki oziroma kletarji danes že zelo previdni in dovolj dobro poučeni, zato te težave niti ne predvideva: „Tudi za razsluz veljajo letos nekoliko drugačna pravila. Ljudje načeloma puščajo mošt po stiskanju, da se seseda po 24, tudi 48 ur ali celo več. Svetujem, da ljudje pri tem nikakor ne pretiravajo; naj prvi pretok in tudi naslednjega opravijo hitro. Mošt mora začeti vreti čim prej, ravno zato, da se čim bolj izognemo neljubim procesom, ki jih povzročajo bakterije. Niti ni nujno, da se mošt za začetek popolnoma sesede in je res bistra tekočina, bolje je čimprejšnja fermentacija, tudi če še ni čisto čist."
Kako se bo letnik obnašal v prihodnje, bo treba počakati: „Glede na informacije, ne le iz Slovenije, temveč tudi iz Avstrije in Italije, bomo letos imeli veliko dela v kleti! Pred nami je bolj težaven letnik, kar pa ne pomeni, da se ne bo dalo donegovati odličnih vin. Načeloma se tako ali tako manj veselimo t. i. kislih letnikov, ko imajo vina visoke kisline, kot je bil 2010, ker takšna vina niso več cenjena med potrošniki. V tem kontekstu bo letošnji letnik gotovo bolj lahek, piten."
Z večanjem temperaturnih razlik med dnevom in nočjo pa se ustvarjajo tudi dobre razmere za predika-te, sladka vina: „Sladkor je letos zelo visok, vendar pa se mora razviti tudi žlahtna gniloba, botritis, ki potrebuje določeno vlago. Če se bo lepo vreme nadaljevalo, če bodo noči mrzle in dnevi topli in če ne bo prehudih nalivov, ki povzročajo pokanje jagod, bi pri določenih poznih sortah, kot so renski, laški rizling in šipon, lahko dosegli izjemna vina! Verjetno pa bodo letos tu in tam pridelali tudi izjemne suhe jagodne izbore."
SM
Foto: MG
Foto: MG
Foto: SM
Ormož • Veliki naravovarstveni projekt
Lagune bodo postale naravni rezervat
V nevladni naravovarstveni organizaciji DOPPS (Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije), ki deluje že od leta 1979 in ima okrog 1000 članov po vsej državi, so te dni začeli 4,4 milijona evrov vreden petletni mednarodni projekt Livedra-va, ki predvideva izboljšanje stanja populacijskih vrst območja Natura 2000 Drava, posebno ptic, hroščev in rib z neugodnim varstvenim statusom.
Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije ni povsem običajno društvo, saj ima status ministrstva za kmetijstvo in okolje, da deluje v javnem interesu varstva narave in okolja, zato se lahko vključuje v postopke in brani ta interes. Trenutno ima 22 zaposlenih za polni delovni čas, centralno pisarno v Ljubljani, Kopru in Mariboru. Upravljajo tri naravne rezervate. Iški morost je travniški ekosistem na Ljubljanskem barju z učno potjo in opazovalnico. Del zemljišč imajo v dolgoročnem zakupu od sklada kmetijskih zemljišč, del pa je v lasti društva. Naravni park Škocjanski zatok je v lasti države, društvo pa je kon-cesionar, ki ga upravlja. Zdaj pa se ukvarjajo z vzpostavijo tretjega rezervata, ki ga bodo imenovali Ormoške lagune, vlogo za razglasitev so že oddali na ministrstvo. Damjan Denac, direktor DOPPS, je povedal, da gre za območje bazenov nekdanje TSO, ki so že v preteklosti izkazali velik naravovarstveni pomen. Čeprav so umetna tvorba, so na pomembni selitveni poti za ptice in so bili v preteklosti eno izmed najpomembnejših počivališč: „Po prenehanju proizvodnje je območje ostalo brez vode in se je pestrost ptičje populacije začasno zmanjšala, zato vidimo kot svojo dolžnost, da jo ohranimo. Tudi zaradi našega pre-
Foto: Viki Ivanuša
Od leve: Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje v projektu, Luka Božič, varstveni ornitolog pri DOPPS, doc. dr. Damijan Denac, direktor DOPPS in vodja projekta Livedrava, veliko časa preživijo ob Dravi.
teklega dobrega sodelovanja s tovarno je lastnik, nizozemska multinacionalka Cosun, leta 2010 območje predala v našo last. Zavezali smo se, da bomo območje upravljali naravovarstveno in da bo, ko bo urejeno, odprto za javnost. Od prevzema lastništva smo intenzivno iskali vire in možnosti, da znova vzpostavimo nekdanjo pestrost, po dveh letih nam je uspelo na razpisu LIVE+. Nanj smo se prijavili z večjim projektom, ki se bo odvil med 1. 9. 2012 in 31. 12. 2017 na območju Drave med Mariborom in Središčem ob Dravi. Celotna vrednost projekta znaša 4,4 milijona evrov. Partnerji so Dravske elektrarne Maribor, VGB Maribor, ZRS za varstvo narave, Drava vodnogospodarsko podjetje
Ptuj in Mestna občina Ptuj. Poleg partnerjev sta sofinan-cerja še ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Občina Ormož, projekt pa podpirata tudi Arso in Občina Središče ob Dravi."
Ptice so naše zrcalo
Člani DOPPS so na ormoškem območju aktivno prisotni že desetletja, saj je bilo v lagunah včasih mogoče videti do 10.000 ptic selivk. Te se seveda še vedno selijo, a se tukaj ne ustavljajo več, ker ni vode. Zato projekt na območju lagun vključuje re-naturacijo bazenov, vnovično vzpostavitev dotoka vode, vzpostavitev sistema za regulacijo gladine vode v bazenih,
obnovitev naravnih habitatov za vodne ptice. Denac je omenil tudi izdelavo gnezditvenih otokov, ki so trajnejša rešitev od gnezditvenih splavov, ki so jih v letih 1997-1999 na tem območju že uredili za močno ogroženo vrsto čiger. Načrtovani so tudi predelava obstoječe postaje v začasen informacijski center, odprtje naravnega rezervata za javnost z urejeno infrastrukturo, ureditev opazovališč za ptice, vzpostavitev učne poti in postavitev informacijskih tabel.
Poleg tega projekt vključuje tudi posege na strugi reke Drave in na Ormoškem in Ptujskem jezeru. Na območjih, kjer je glavnina vode speljana po kanalu, je v strugi reke Drave pomanjkanje vode in so se začeli procesi zaraščanja prodišč, kar je negativno vplivalo na malega martinca, vodomca in malega deževnika. Zato želijo očistiti zaraščena prodišča in izdelati nekaj gnezditvenih sten za vodomca in breguljko. Na tem delu Drave načrtujejo re-naturacijo treh zasutih rečnih rokavov v skupni dolžini 1,5 kilometra, ki so pomembni za varstvo rib, plazilcev, dvoživk in ptičev. Damijan Denac opozarja tudi, da sta projekt in denar namenjena izboljšanju stanja na območju Nature 2000, ki jo pri nas še vse prevečkrat razumemo kot oviro in ne kot priložnost. Omenil
je še, da so ptice pomemben indikator kakovosti nekega življenjskega prostora, zato pri njihovem varovanju ne gre le za ptice, ampak posledično tudi za človeka: „Ptice so indikatorji narave in jih lahko razumemo kot lastno zrcalo. Če na nekem območju obstaja velika pestrost, je kakovost tega ekosistem ohranjena in od tega ima človek koristi."
Krajinski park Drava
Med trajanjem tega projekta želijo v DOPPS razglasiti tudi Krajinski park Drava. V občinah Središče ob Dravi in Ormož so si že pred leti prizadevali za to, vendar takrat ni bilo dovolj podpore. Medtem se je temu okolju zgodila Natura, ki ima veliko strožja določila. Kljub temu so v društvu prepričani, da bi bilo treba razglasiti krajinski
park, ker daje več razvojnih možnosti. Ta naj bi se raztezal med Dravo in železniško progo na območjih občin Ormož in Središče ob Dravi. Vsi ti postopki so pomembna osnova za razvoj sonaravenga turizma, ki lahko postane ena od dodatnih priložnosti tega okolja.
Tudi na Ptujskem bo po koncu projekta na voljo več turističnih naravovarstvenih vsebin. Številni sprehajalci ob Dravi dokazujejo, da ljudi zanima Drava ter življenje v in ob njej. Za vse ljubitelje narave bo v prihodnjih letih na Ptujskem jezeru na voljo tudi opazovalnica za ptice. Načrtujejo jo postaviti na desnem bregu, kjer so gnezditveni otoki za ptice. Z opazovalnico in serijo izobraževalnih tabel bo zadrževanje ob Dravi za marsikoga postalo še bolj atraktivno in poučno. „Jezera so zelo pomembna za prezi-movanje ptic. Na Ptujskem jezeru lahko pozimi vidimo več kot 20.000 ptic. Tudi na Ormoškem ne veliko manj. To pa so številke, ki imajo mednarodni pomen. Pomagamo tudi pticam, ki pri nas gnezdijo. Navadna čigra bi v Sloveniji izumrla, če ne bi umetno izdelovali gnezdi-tvenih otokov in splavov," je sklenil Denac.
Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Ormoške lagune bodo postale naravni rezervat.
Medribnik • Potok Belica izsušen
„Ribič, ribic me je pustil ..."
... Pustil, da crknem od suše, bi lahko bil udarni refren nove himne Ribiške družine Ptuj. Zakaj tako, vam bo postalo jasno, ko boste prebrali naslednjo nadvse žalostno, a še kako resnično zgodbo.
Letošnja suša ni prizanaša- žalostnemu pogledu na izsu-la nikomur. Niti vodotokom šene potoke tu pa tam vsee-in življu v njem. A se je kljub no zgodil manjši čudež. Eden
takih v cirkulanski občini v Medribniku, kjer se je v potoku Belica pod mostom, kjer je odcep za Gruškovec, v sicer popolnoma izsušeni strugi ohranilo manjše „jezerce" vode. Da bi bil čudež še večji, je v tej vodni oazi mrgolelo rib. Nekaj tudi „kapitalnih", se pravi vsaj 25-30 cm (pa niso ribiške mere).
Ker čez ta most večkrat pešačim, sem pogosto opazoval te ribe, se čudil in jim privoščil, a bil z vsakim dnem suše bolj zaskrbljen ... Sem že mislil obvestiti ustrezne službe, da bi jih kdo preselil, pa se je potem napovedoval tisti večji dež 1. septembra in sem počakal. A ta dež očitno ni zalegel kaj dosti, saj sem v četrtek, 6. septembra, opazil, da je 7 naj-
večjih rib „plavalo hrbtno". Kakšnih 30-40 manjših pa je na gladini, dihajoč s škrgami, hlastalo za kisikom.
Videč, da vrag jemlje šalo, bog pa ribam kisik in življenja, sem nemudoma poiskal telefonsko številko Ribiške družine Ptuj (idejo, da bi jih reševal sam, sem hitro odmislil , saj nimam niti ustrezne opreme, lahko bi pa imel tudi nemalo težav, če bi me kdo pri tem za-čopatil in obdolžil krivolova). A je telefon zvonil v prazno (da bi si omislili kakšno mobilno številko ali uredili preve-zavo s stacionarnega telefona na - recimo - mobilni telefon predsednika ali gospodarja, očitno nihče ne pomisli).
Zato mi je preostalo le, da sem poklical 112 in razložil,
kako in kaj (to je bilo zjutraj okrog 8.30). Gospod na drugi strani mi je zagotovil, da bo obvestil RD Ptuj. Saj ne, da bi pričakoval, da bi prihiteli v 10 minutah „s sirenami in modrimi lučmi", a nekako sem vseeno pričakoval, da bodo zadevo uredili v nekaj urah. Zato sem bil popoldan (14.38) nemalo presenečen, ko je stanje bilo nespremenjeno (mogoče je bila kakšna riba več mrtva). Še enkrat sem poklical 112, kjer mi je bilo rečeno, da je obveščen predsednik RD Ptuj, ki je zagotovil, da je obvestil gospodarja RD Ptuj, ki naj bi poskrbel za operativno izvedbo akcije reševanja.
Zdaj bi pa moralo biti, sem si rekel ... In se grdo uštel. Kajti v soboto dopoldan (11.30) -razen še več mrtvih rib - ni bilo nič drugače. Še enkrat sem poklical 112 in dobil odgovor (že malce naveličanega operaterja), da so obvestili RD Ptuj (predsednika), ki je zagotovil, da bodo ukrepali ... Česa več pa sami, kar jim popolnoma verjamem, ne morejo narediti. Zato se mi je zdelo
nesmiselno še klicariti in sem lahko samo upal, da se bo vendarle kdo zganil ...
Pa seveda vse do danes zjutraj (sreda, 12. septembra) ni nihče naredil nič!!! Ribe še naprej počasi ena za drugo umirajo (kakšnih 15 je še živih), tiste že razpadajoče pa najbrž tudi ne vplivajo prav blagodejno na še preživele ... A vodstva RD Ptuj to očitno ne gane. Zakaj tako, ne vem. Mogoče je kriv čas trgatev?
Ob tem pa se človek, hočeš nočeš, začne spraševati, koliko ptujski ribiči (vsaj vodstvo) spoštujejo naravo in ribe ali pa jim te pomenijo le ekonomsko kategorijo. Še posebej, ker so drugače pripravljeni postreliti vse, kar leta in je malce večje od kosa, če jim samo en kormoran pomoči kljun v njihove svete vode, da bi preveril, ali je voda že primerna za kopanje ... In se jim je zaradi tega tale majhna ha-loška potočna mlakuža s par podmerskimi ribicami zdela prevelika žalitev njihovega ribiškega ega?!?
M. F.
Foto: M. F.
Slovenija • 10. september - svetovni dan preprečevanja samomora
Največ samomorilcev v vzhodni Sloveniji
„Lani si je v Sloveniji življenje vzelo 437 ljudi, kar je precej manj kot pred desetimi leti, vendar je statistika v primerjavi z evropsko še vedno visoka," je na novinarski konferenci ob svetovnem dnevu preprečevanja samomora poudarila Alenka Tančič Grum z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Med samomorilci je bistveno več moških, lani jih je bilo 348, žensk pa 89.
Količnik samomora (število umrlih zaradi samomora na 100.000 prebivalcev na leto) je znašal 21,3 (34,3 za moške in 8,6 za ženske), pri čemer se med bolj ogrožene z največjim številom samomorov še vedno uvrščajo vzhodne regije.
„Čeprav je količnik v primerjavi s prejšnjim letom nekoliko višji, je še vedno nižji od količnika v letu 2009 in v Sloveniji je še vedno razviden trend upada števila samomorov, ki se nadaljuje že nekaj let. V zadnjih desetih letih je namreč prišlo do pomembnega, skoraj 30% zmanjšanja števila samomorov," je še povedala Tančič Grumova z IVZ. To je verjetno tudi posledica številnih aktivnosti in dela v zadnjem desetletju, ki je usmerjeno v preprečevanje tovrstne ogroženosti in preventivo. „Preventivne aktivnosti se usmerjajo tako na izobraževanje strokovnjakov kot na bolj ogrožene skupine prebivalstva. Letos je ob evropskem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti večji poudarek na področju preventive samomorilne ogroženosti med starejšimi," je še pojasnila Alenka Tančič Grum.
Po besedah Anke Zavasnik iz Slovenskega združenja za preprečevanje samomora so ravno starejši nad 65 let najbolj ogrožena skupina. Zato bo ta mesec, 19. septembra, v Mariboru za strokovnjake, ki se ukvarjajo s starejšimi, potekalo izobraževanje o prepoznavanju, preprečevanju in zdravljenju depresije kot najpomembnejšem dejavniku tveganja za samomor. Na izobraževanje želijo pritegniti predvsem strokovnjake iz vzhodne Slovenije, ki je bolj samomorilno ogrožena; najmanj ogrožen je jugozahod.
Slovenci med najbolj samomorilnimi narodi
Kljub zmanjšanju števila samomorov pa je ta stopnja v Sloveniji še vedno daleč nad evropskim in svetovnim povprečjem. Kot je razvidno iz tabel, ki so ji pripravili na IVZ, je bilo leta 2000 v Sloveniji zabeleženih 588 samomorov (433 moških, 155 žensk), nato se je postopno, z nekaj nihanji, zmanjševalo do lani. Po tabeli, ki prikazuje količnik samomo-
• v '	'
f > . "
Lani si je v Sloveniji življenje vzelo 437 ljudi: 348 moških in 89 žensk, največ na vzhodu države. Najpogostejša oblika samomora je bila obešanje, zadavljenje ali zadušitev, na drugem mestu strel iz orožja, tretji najpogostejši način pa je bil samozastrupitev (fotografija je simbolična).
ra v posameznih zdravstvenih regijah v zadnjih desetih letih, pa je na prvem mestu z največjim količnikom območje Raven na Koroškem, ki je imelo leta 2000 količnik 39,3, rekordna pa v letih 2002 in 2003 (43,3 in 47,4). Sledi območje zdravstvene regije Celje s količnikom 36,4, za njim zdravstvena regija Novo mesto s 35,4 in Maribor s 34,1. Najnižjo stopnjo samomorilnosti so 2000. zaznali na območju
zdravstvene regije Nova Gorica, Koper in Ljubljana.
Zelo podobne so tudi primerjave za leto 2011; število samomorov se je sicer res zmanjšalo, še vedno pa pred-njačijo območja zdravstvenih regij Ravne na Koroškem, Celje in Maribor s količniki 27,50, 27,48 in 27,26. Z najmanj samomori se še vedno ponašajo Nova Gorica (10,74), Koper (14,3) in Ljubljana (17,56).
Ptuj • Arsanino glasbeno izobraževanje
Tudi za glasbenike novo šolsko leto
Društvo za glasbeno umetnost Arsana, v katerem delujejo priznani ptujski glasbeniki, se je v letih delovanja dodobra uveljavilo. Že 5. sezono ponujajo tudi neformalno izobraževanje za vse generacije.
„V preteklih letih je pod pokroviteljstvom naše organizacije svojo pot našlo veliko mladih glasbenikov, med katerimi so se nekateri podali tudi na profesionalno pot na srednjo glasbeno šolo, konservatorij, akademijo ali pa so ostali veliki ljubitelji glasbe in obiskovalci koncertov," pravi Mladen Delin, predsednik Arsane.
Kot pojasnjuje, od 1. septembra poteka vpis v peto sezono neformalnega glasbenega izobraževanja, pri čemer starostne omejitve ni, saj želijo ponuditi priložnost vsem, ki jim je glasba blizu, pa morda prej niso imeli možnosti, da bi se ji posvetili. Izbirajo lahko med temi inštrumenti: klavir, električna in akustična kitara, bas kitara, bobni pa tudi petje in ansambelska igra. Poučujejo izobraženi in izkušeni glasbeniki iz klasične in jazz smeri, med drugim Marko Korošec, Karin Žemljic, Ana Delin, Boštjan Vavh in Tom Hajšek. Ponujajo različne smeri: klasična glasba, ročk, pop, jazz, etno ali muzikal, obstaja
pa tudi možnost kombinacije različnih stilov. Pouk poteka individualno, po dogovoru z mentorjem, v prostorih društva Arsana, v Jadranski ulici 4. Kot svojo prednost v Arsani vidijo številne koncerte, ki jih
izvajajo skozi vse leto, s čimer ponujajo udeležencem izobraževanj možnost, da pokažejo svoje znanje in talent na prireditvah, festivalih, razstavah, hotelih in drugje. Oktobra se začenja tudi Arsanina koncer-
tna ponudba, ki bo sklenila bogato glasbeno sezono znotraj Evropske prestolnice kulture 2012. Kot po navadi bodo tudi tokrat poskrbeli za bogat in pester abonmajski program.
Dženana Kmetec
Primerjava z drugimi državami pa pokaže, da se Slovenija na tej lestvici uvršča zelo visoko, in sicer med Latvijo in Finsko. Na neslavnem prvem mestu je Litva (količnik 28,52), sledijo ji Kazahstan (22,74), Rusija (21,43), Madžarska (19,76), Moldavija (18,42), Ukrajina (17,88), La-tvija (17,53), Slovenija (17,17) in Finska (16,78). Povprečni količnik samomorilnosti v državah EU znaša 10,3.
Od lani deluje center za raziskovanje samomora
Znotraj Univerze na Primorskem so lani ustanovili Slovenski center za raziskovanje samomora, ki ga vodi priznani suicidolog prof. dr. Diego de Leo, ki ga uvrščajo med enega izmed največjih svetovnih strokovnjakov na
tem področju. „Raziskovanje samomorilnega vedenja je eden izmed pomembnih elementov preprečevanja. Samo z natančnimi analizami stanja, spremljanjem trendov, poznavanjem dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov lahko preprečevanje samomora zastavimo tako, da je ustrezno za naše okolje. Sploh v Sloveniji, kjer imamo kar nekaj posebnosti glede tovrstnega vedenja, je to še posebno pomembno. Raziskovanje in preventiva morajo postati prioritete v družbi," je povedala namestnica vodje Slovenskega centra za raziskovanje samomora Vita Poštuvan.
V zadnjih letih so na področju ozaveščanja javnosti zelo aktivni tudi v društvu Ozara Slovenija, kjer se zavedajo, da je samomor še vedno velik javnozdravstveni in družbeni problem. „Letos smo se odločili, da v štirih slovenskih mestih postavimo posebno obeležje, s katerim želimo slovensko javnost opozoriti na preveč umrlih zaradi samomora, hkrati pa izraziti prepričanje, da je samomor možno uspešno preprečevati. V sodelovanju s številnimi organizacijami smo tako pripravili spominsko obeležje, ki ga sestavlja 437 parov hišnih copat, ki ponazarjajo umrle zaradi samomora v lanskem letu," je povedal predsednik društva Ozara Slovenija Bogdan Dobnik.
Mednarodna zveza za preprečevanje samomora in Svetovna zdravstvena organizacija sta 10. september za svetovni dan preprečevanja samomora razglasili leta 2003. Slovensko geslo letošnjega dneva pa je „Čim več luči življenja in čim manj praznih copat."
SM
Foto: Arhiv Arsane
Arsana vpisuje peto sezono neformalnega izobraževanja.
Nekaj statističnih podatkov za Slovenijo:
Leta 2011 si je največ umrlih zaradi samomora (skoraj dve tretjini) vzelo življenje z obešenjem, zadavljenjem ali zadušitvijo. Druga najpogostejša oblika samomora je bil strel iz orožja, tako je umrla več kot desetina ljudi. Tretja najpogostejša oblika samomora pa so bile različne oblike samozastrupitve.
Glede na število samomorov v preteklem letu v Sloveniji si povprečno na vsakih 20 ur en človek vzame življenje. Med prebivalci, ki so umrli preteklo leto, je vsak 43. umrl zaradi samomora.
Samomor je sicer tudi peti najpogostejši vzrok prezgodnje umrljivosti (pred 65. letom); vsaka 14. umrla oseba, ki je bila mlajša od 65 let, je storila samomor. Med prebivalci, ki so si lani vzeli življenje, je bilo največ (42,4 %) poročenih (pri moških je bil delež poročenih nekoliko višji kot pri ženskah), skoraj tretjina (31,7 %) samskih, 13,3 % razvezanih, najmanj (12,6 %) pa ovdovelih; pri njih je bila razlika po spolu največja med prebivalkami, ki so naredile samomor, jih je 27 % že izgubilo moža, med moškimi pa je bilo vdovcev manj kot desetina (8,9 %).
Starost posameznika ne pogojuje njegove odločitve glede samomora. Velja pa, da pogostost narašča s starostjo. Delež samomorilcev, ki so bili starejši od 64 let, je bil najnižji (19,5 %) leta 1994; do lani je narasel za 15 odstotnih točk. Leta 2011 je bilo največ oseb, ki so storile samomor (vsaka tretja), starejših od 64 let.
(Vir: o-sta.com)
Foto: SM
Ptuj • Kako oživiti turniški grad
Jutri vsi na Turnišče!
Da ideje o oživitvi turniškega gradu in posestva okrog njega ne bi ostale zgolj mrtva črka na papirju, bo jutri tam pravi kulturniški dogodek. Eden prvih pobudnikov za oživitev tega grajskega posestva Samo M. Strelec namreč organizira prireditev, s katero namerava dokazati, da je mogoče grad kot čudovito kuliso uporabljati tudi brez večjih finančnih vložkov.
Kot pojasnjuje Samo M. Strelec, se bodo jutri pred gradom Turnišče zbrali somišljeniki, ki menijo, da država kot lastnica prepočasi rešuje 30 let zapuščeni in propadajoči grad. V zadnjih letih se je posestvo sicer nekoliko razžive-lo, v prvi vrsti zaradi naporov biotehniške šole, ki v ureditev vlaga veliko znanja in časa. Še vedno pa ostaja želja, da bi ob pedagoški dejavnosti ponudili prostor tudi kulturnikom. „Da je mogoče grad kot kuliso uporabiti za kulturne prireditve že zdaj, v stanju, kakršnem je, bomo dokazali z bogatim programom, ki se bo dogajal skozi vso sobotno popoldne in zvečer," pravi Strelec.
Začelo se bo ob 15. uri, ko se bodo udeleženci začeli zbirati in se bodo skupaj podali novim dogodivščinam naproti. V parku pred gradom bodo potekale športne aktivnosti (udeleženci naj prinesejo ustrezne rekvizite s seboj!), ob 17. uri pa bo odprtje razstave, na kateri bodo predstavljene
fotografije iz družinskega albuma zadnjih lastnikov gradu Turnišče, družine Waren Li-ppit. Razstavo pripravlja Zgodovinski arhiv Ptuj.
Temu bo sledil nastop tam-buraškega orkestra Kulturne-
ga društva Franceta Prešerna Videm pri Ptuju, ki ga vodi dirigent Jože Šmigoc. Glasbena popestritev pa bo obenem tudi uvod v zanimivo predavanje priznane zgodovinarke Marije Hernja Masten, ki bo predsta-
vila zgodovino gradu in kraja Turnišče. Svoj prispevek k oživitvi gradu pa bodo dali tudi učenci OŠ Breg, ki bodo nastopili v predstavi z naslovom Pripovedka o turniškem zmaju. V večernih urah bo premiera študijskega dokumentarnega filma Mateje Toplak z naslovom Grad Turnišče, pestro dogajanje pa bo sklenil nastop rock skupine Volk.
Po besedah Strelca je bilo razlogov, da se je odločil za organizacijo tega dogodka, veliko: „V glavnem pa zato, ker si želimo, da bi grad in okolica čim prej oživela, in to s čim primernejšimi vsebinami. Ena izmed takšnih naj bi bila tudi - preprosto druženje."
Dženana Kmetec
Turniški grad bo jutri prizorišče zanimivega kulturno-zabavno-družabnega dogodka.
Ormož • Začetek šolskega leta v glasbeni šoli
Pouk tudi v Ivanjkovcih
Glasbeno šolo Ormož v tem letu obiskuje 216 otrok. Interes zanjo je bil večji od predpisanega števila mest, zato so morali okrog 30 otrok zavrniti in jih napotiti, naj letos obiskujejo le nauk o glasbi, prihodnje leto pa bodo imeli prednost pri vpisu.
Preveč otrok se je želelo vpisati zlasti na tolkala, flavto in violino. Veliko zanimanja je bilo tudi za kitaro, a so lahko vzeli vse zainteresirane. Želje otrok se zelo spreminjajo. Pred desetletji jih je bilo največ za klavirsko harmoniko, danes bi bili veseli, če bi se kdo vpisal k temu inštrumentu. Premalo je bilo tudi učencev, ki bi se želeli učiti igrati trobila. Lani je veliko učencev končalo šolanje v glasbeni šoli, med njimi je bilo kar okrog 40 pianistov, zato so imeli letos precejšnje težave, da jim je uspelo razporediti pouk tako, da je za vse učitelje dovolj dela.
Znotraj šole delujejo harmonikarski in pihalni orkester, priložnostno tudi Orffov orkester in orkester tolkal. Ker na šoli zaradi malo učencev v višjih letnikih godal ne morejo sestaviti orkestra, se bodo učenke violine, ki potrebujejo oceno iz orkestrske igre, pridružile orkestru na Ptuju. Tudi za oblikovanje pihalnega in harmonikarskega orkestra je premalo učencev, zato k sodelovanju vedno vabijo tudi vse tiste, ki so že končali šolo
in imajo veselje do igranja in druženja. Priložnostno delujejo tudi mažoretke.
Glasbena šola je že leto dni v novih prostorih in ravnatelj Slavko Petek pravi, da so se na boljše hitro navadili. Morda so prej delovali bolj homogeno, ker so bili prostorsko zelo stisnjeni, zdaj pa se zgodi, da se kakšen dan sploh ne srečajo. Učiteljev za določene inštrumente v Sloveniji še vedno primanjkuje. Po nekaterih podatkih je najmanj učiteljev za kitaro, ker se zelo malo kandidatov vpiše na akademijo za
glasbo v Ljubljani. „Razmere so se na tem področju spremenile na bolje, kajti odkar smo v EU, lahko v glasbeni šoli poučuje tudi vsak, ki konča primeren študij v tujini. Precej mladih namreč študira v sosednji Avstriji, predvsem v Gradcu," je povedal ravnatelj.
Spremenjen začetek pouka v osnovnih šolah, ki se ne sme začeti pred 7.30, je imel za posledico tudi 15-minutni zamik začetka pouka v glasbeni šoli. Ta ima oddelke tudi v Središču ob Dravi in Sv. Tomažu, klavir delno poučujejo v Ve-
Foto: Viki Ivanuša
Slavko Petek, ravnatelj Glasbene šole Ormož
liki Nedelji, letos pa so začeli pouk tudi v Ivanjkovcih, saj so imeli kar devet kandidatov za 1. razred, zato tam poučujejo nauk o glasbi in klavir.
Petek je še dejal, da varčevalni ukrepi za zdaj niso prizadeli glasbenih šol, čeprav je bil vse poletje govor o povečanju obveze. Učitelji v glasbenih šolah imajo enako obvezo kot v osnovnih, torej 22 učnih ur tedensko. Aktiv ravnateljev je ministrstvu sporočil, da ne nasprotujejo spremembam, vendar prosijo, da se o njih pogovorijo dovolj zgodaj pred začetkom šolskega leta. Na glasbenih šolali namreč takoj po vpisu otrok priskrbijo tudi potreben kader, in če bi se pravila igre spremenile avgusta, bi imeli preveč učiteljev, s katerimi so mesec prej podpisali pogodbo. Glasbene šole od ministrstva dobivajo denar za plače zaposlenih, materialne stroške pa financirajo občine.
V Ormožu letos pričakujejo nekoliko bolj mirno leto od lanskega, saj so lani vsi želeli videti novo šolo in so gostili številna srečanja.
Viki Ivanuša
Tednikova knjigarnica
Ljubezenke
Na knjižničnih policah z oznako 82-1, kar po mednarodni univerzalni klasifikaciji pomeni POEZIJA, natančneje 82 (beri: osem dva) pomeni književnost nasploh, druga številka pa označuje literarno zvrst: ena je torej poezija, dve je dramatika, tri je pripovedništvo, oznako 82-4 nosijo knjige esejev, petica označuje zbirke govorov, šestica pisma in leposlovje v obliki pisem, sedmica pomeni knjige s humoreskami, satiro v prozi, epigrame, parodije, pod osem so razne druge literarne oblike: poligrafije, dialogi, aforizmi, antologije in podobno.
Med mnogimi pesniškimi zbirkami, ki so praviloma drobne knjige, seveda so izjema jubilejne, tematske, izbrane, zbrane ali kako drugače urejene zajetne knjige poezije, sem nedavna opazila nov, zelo rdeč knjižni hrbet. Avtor? Avtorica: Simona Kopinšek, napisano s črno na rdečem! Naslov pesniške zbirke pa je nasprotno bel in mojim manj videčim očem ugibajoče berljiv: Ljubezenske. Fino. Vzamem knjigo, ker v teh časih pa je res ljubezen ena redkih vrlin, ki ji je treba posvečati vso pozornost - tudi bralsko.
Aha, si rečem. To je tista zelo kratkolasa in mila punca, Simona Kopinšek, ki odlično skrbi in govori in predstavlja vsebine izbranih kulturnih dogodkov na TV SLO iz studia Maribor. To je tista pesnica, ki je vsa prežeta z umetnostjo in ustvarjanjem, vsestranska kulturna akter-ka, ki ji je tudi Ptuj blizu. Aha, bom vzela knjigo. Oh, pa vidim na naslovni platnici tako, kaj pa vem, kako naj rečem, nekoliko otročjo podobo verjetno moških in ženskih obuval, nemarno postavljenih v travico, in pod naslovno ilustracijo še ime ilustratorja: Aleš Pogorevčnik. A je to poezija za otroke morda? Hm, zdaj šele v resnici pravilno preberem naslov knjige, ki se v resnici bere: LJUBEZENKE. Lepa beseda. Ni je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, čeprav je tam veliko besed, ki so se že nekam izgubile, potonile v megli živega, govorjenega jezika in lahko imajo oznako »zastarelo«, na primer ljubav za ljubezen, ljubaven za ljubezenski, ljubavnica za ljubica, ljubavnik za ljubimec (A ste morda mislili, da je ljubav-nik ljubimec v hrvaškem jeziku?). Ljubimcu se reče še ljubec, ljubezničenje je ljubimkanje, ljubezničiti pomeni torej ljubimkati (več na 499. strani SSKJ, 1994). No, besede ljubezenka pa ni, pa bi lahko dobila svoj prostor, saj lepo označuje preprosto, prvo, otroško ljubezensko pesem, ali bolje rečeno: ljubezenska pesem za otroke. Za pokušnjo sem izbrala pesem na strani 12:
NAJBOLJ MOJ
Pri pravljični uri, sredi razreda,
ves čas se smehljata majhna vseveda.
Blažje molčeč deček z očali.
Lučka je videti kot na obali.
Malce zasanjana, malce zaspana,
a vsem v razredu še kako dobro znana.
»Ti si od vseh najbolj moj,«
pove Blažu, ko ga pelje s seboj.
Povsod, kjer hitita, se držita za roke.
In ko dežuje, merita lužaste skoke.
Nova pesniška zbirka Simone Kopinšek (Murska Sobota: Franc-Franc, 2012) ima čez trideset pesmi, ki rastejo s svojim zaljubljenimi učenci, 76 strani z ilustracijami vred, zadnja pesem ima akrostih LJUBEZEN, knjiga stane 15 evrov in je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Liljana Klemenčič
RADIOPTUJ
89,8«98.2*ICH3
www. ra d ¡o-ptu ¡. si
Foto: CG
Rokomet
1. ženska liga z italijanskim pridihom
Stran 12
Boks
Veliko priložnosti mladim boksarjem na Ptuju Stran 12
Jadranje
Lah in Medved v Belgijo po izkušnje
Stran 13 Športno plezanje
Markovičeva brez nastopa
Stran 14
Kolesarstvo
Luka Sagadin slavil tudi v Lenartu
Stran 14
Atletika
Otroci vadijo pod budnim očesom
Stran 15
Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiíajt¿ Udi.
na íuítounim. ífitiíu!
RADIOPTUJ
KO- ¿filetee
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. slovenska liga
Aluminij - Maribor v Kidričevem
V soboto bo pravi nogometni praznik, še več, pravi in resnični derbi Štajerske, saj v goste k Aluminiju iz Kidričevega prihaja večkratni državni in pokalni prvak Slovenije ter edino neporaženo moštvo v dozdajšnjem poteku 1. slovenske nogometne lige Maribor, udeleženec evropske lige. Malo jim je manjkalo do uvrstitve v Ligi prvakov, vendar je bil zagrebški Dinamo uspešnejši.
Da bo stadion Aluminija pretesen za vse ljubitelja nogometa od Maribora do Ptuja pa še okolice Kidričevega, ni treba izgubljati besed. Kakšen bo obisk, pa je vendarle odvisno predvsem od vremena. Stari in starejši ljubitelji nogometa v Kidričevem in okolici ter navijači Aluminija „šumarji" bodo vsekakor dali svoj delež. To, da je bil Aluminij dolgo uspešen v pripravljalnih, prijateljskih srečanjih, je eno, drugo so prvenstvena, ko gre zares. Ni kaj! Favoriti za zmago v tem dvoboju so nogometaši iz Maribora. V tem trenutku imajo pač boljšo igralsko zasedbo in bi bilo vse drugo razen njihove
To srečanje bi lahko bila dobra napoved za pokalno sredino srečanje proti Rudarju iz Velenja, ki so ga nogometaši Aluminija v Velenju premagali in poskrbeli za presenečenje, ter začetek dobre serije. Po zmagi nad Olimpijo so Kidri-čani minimalno klonili v Celju ter izgubili v prijateljskem srečanju proti Muri. Vendar je vse to za njimi. Dvanajst osvojenih točk po prvi tretjini je izkupiček, ki so ga pričakovali samo največji optimisti. V Celju ni nastopil Kašnik, ki bo zdaj zasedel svoje delovno mesto in napadalcem iz Maribora ne bo lahko. Gostje naj bi imeli prednost v daljši in bolj kakovostni klopi, ki bi lahko spremenila potek srečanja, če bi domačim krenilo. S tem bi lahko spremenili potek igre. Vendar bodo morali najprej to dokazati. Nekaj igralcev iz Maribora nastopa v dresu Aluminija, pri NK Maribor pa je tudi Martin Milec, ki bo po vsej verjetnosti pomemben člen vijoličaste
igre. „Veselim se srečanja proti klubu, kjer sem naredil prve korake in dosegel vse najlepše. Rad sem, da je Aluminij v prvi ligi, vendar sentimenta tokrat ne bo," je dejal pred nekaj meseci mladi nekdanji igralec Aluminija Milec. V začetni postavi Aluminija ni pričakovati sprememb. Mogoče so možne manjše korekcije, ki pa ne bodo preveč spremenile postave. Motivacije nikoli ne manjka. Tako bo tudi izkušeni Marko Kmetec želel „potisniti" kakšen zadek in ni lepšega, kot če to narediš nekdanjemu klubu, kjer si začel igrati. Ob njem so tu še vratar Murko pa M. Re-šek, na drugi strani je tu Milec. Igra se bo začela v soboto ob 16. uri z veliko čustvi. Vsi pa si želijo, da bi minila v poštenem športnem vzdušju ter da bi bil to pravi nogometni praznik. Šumarji in viole pa bodo tokrat imeli priložnost, da pokažejo svojo navijaško vrednost.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Kidričani so tisti, ki v bistvu nimajo kaj izgubiti. Motivov za zmago nad renomiranimi gosti nikoli ne manjka.
zmage veliko presenečenje v prvi tretjini prvenstva. „Dobro smo delali v reprezentančnem odmoru. Vemo tudi, da nam v soboto ne bo lahko, saj gostje veljajo za favorita v tem dvobo-
ju. Motivacije nam ne manjka in s podporo s tribun bi se lahko zgodilo marsikaj. Tudi Olimpija je prišla v Kidričevo po zanesljive tri točke, pa se ji je zalomilo. Ne gledamo druge, ampak nase.
Bela zastava z naše strani vsekakor ne bo plapolala, saj se zavedamo, da je vsaka točka zelo pomembna," je dejal izkušeni Klemen Bingo, strelec zmagovitega zadetka proti Olimpiji.
PRODAJA IN PREDPRODAJA VSTOPNIC
Iz NK Aluminij so sporočili, da predprodaja in prodaja vstopnic za sobotno tekmo poteka po tem urniku: v PETEK, 14. 9. 2012, od 16. do 18. ure v SOBOTO, 15. 9. 2012, od 10. do 12. in od 14. ure naprej Vstopnice bo mogoče kupiti na blagajni pred stadionom NK Aluminij v Kidričevem.
Nogomet • Reprezentanca Slovenije
Vlak za Brazilijo že odpeljal?
Nemoč, brezidejnost in nezanesljivost. Tako bi lahko najlažje opisali prvi predstavi slovenskih nogometašev v kvalifikacijah za nastop na svetovnem prvenstvu v Braziliji 2014.
Tudi na drugem srečanju proti Norveški je bila naša (ne) igra daleč od želene, pravzaprav razen borbenosti, kar je po srečanju izpostavil tudi selektor Slaviša Stojanovič, nismo pokazali ničesar. Obenem pa nekateri jadikujejo nad nesrečno enajstmetrovko v zadnjih sekundah. Nogomet se igra 90 minut in malo čez, zbranost (kaj je že to?) pa mora biti nenehno na najvišji možni ravni. Ob tem je skrb vzbujajoče dejstvo, da so tudi Norvežani daleč od nekdanje slave, trenutno gre za zgolj povprečno izbrano vrsto, s katero ekipa, ki goji malo resnejše ambicije, ne bi smela imeti nobenih težav. Teza, da nam „severnjaški" nogometni slog ne ustreza, tukaj ne pije vode. Nekaterim našim fantom se iz vesolja vidi, da so daleč od prave forme, spet drugi, to je bilo še posebno dobro vidno v drugem polčasu, so se po igrišču le še vlekli
kot megla. Svoj del krivde, ki nikakor ni majhen, pa bo za sila blede predstave, ki ne vlivajo upanja niti za naprej, saj ekipa ne premore niti trohice zmagovalne miselnosti, moral sprejeti tudi selektor Slaviša Stojanovič. Taktične zablode, nevpoklic novih fantov, tudi iz selekcije U-21, za katere se zdi, da so v boljši formi kot nekateri zdajšnji izbranci, obenem pa še slabo vzdušje v slačilnici, resnično niso stvari, na katerih bi lahko gradili svoj optimizem pred naslednjimi preizkušnjami. Časa ni veliko, vknjižena sta že dva poraza, vrag pa je zdavnaj odnesel šalo. V bistvu smo že po dveh preizkušnjah izpadli iz enakopravnega boja za vstopnico v deželo nogometa in sambe, saj je težko verjeti, da bo naša vrsta slavila na vseh preostalih srečanjih. Ciper, Albanija in Islandija niso ravno reprezentance za popravljanje samozavesti, sploh glede na položaj, v katerem je trenutno Slovenija.
A vse proti Švici in Norveški le ni bilo tako slabo. Če ne drugega, je zdaj Stojanovič dokončno uvidel, kdo nima
več v reprezentanci kaj iskati, z mladim vratarjem Oblakom, ki nas je na severu nekajkrat rešil še pred hujšim, pa smo vsaj na položaju čuvaja mreže dobili primerno alternativo za nedotakljivega Samirja Handa-noviča. Ampak tu se tudi konča seznam pozitivnega na prvih dveh preizkušnjah. Oktobra proti Cipru in Albaniji bo treba začeti tako rekoč znova. Kulta reprezentance namreč že dolgo ni več.
NORVEŠKA SLOVENIJA 2:1 (1:1)
11.168; Henriksen 27., Riise 94./11-m; Šuler 16.
Norveška: Jarstein, Wae-hler, Hangeland, J. A. Riise, Henriksen, Nordtveit (od 53./B. H. Riise), El Younoussi (od 89./SÖ-derlund), Ruud, Jensen, Braaten, Abdellaoue (od 46./King)
Slovenija: Oblak, Brečko, Cesar, Šuler, Jokic, Birsa (od 7./ Pečnik), Kurtic, Bačinovic (od 60./Matic), Iličic, Matavž, Ljubi-jankic (od 91./Kelhar)
tp
Nogomet • 2. slovenska liga
Nad Krško s pomočjo občinstva
Nogometaši Zavrča so v napetem pričakovanju petkovega prvenstvenega obračuna s Krškim. Želijo si namreč še peto zaporedno slavje, kar bi jih povsem utrdilo na 2. mestu na lestvici, ob morebitnem novem spodrsljaju Krke iz Novega mesta pa bi se farmacevtom lahko še bolj približali. Nogometaši Krškega letošnje sezone niso začeli, kot so si želeli, zato bodo v petek pod reflektorji v Za-
vrču še toliko bolj motivirani, toda vloga favoritov je jasno na domači strani, kar želijo nogometaši v beli opravi le še potrditi. Kaznovanih in poškodovanih v domači zasedbi ni, tako da bodo za srečanje kandidirali vsi nogometaši, ki so v moštvu, toda verjetno bo domači strateg zaupal istim igralcem kot na zadnjih obračunih, saj nekako velja pravilo, da se zmagovalne postave ne menja. V klubu
Foto: Črtomir Goznik
Zavrč je v zadnjem obdobju v odlični formi, za kar so poskrbele štiri zaporedne zmage, s katero je samozavest varovancem Mirana Emeršiča primerno narasla.
obenem pričakujejo odličen obisk tekme, zadnji uspehi nogometašev in napovedano lepo vreme pa sta najlepše možno povabilo v zgledno urejen športni park v Zavrču.
Pokalna tekma z Mariborom spet prestavljena
Nogometaši Zavrča so bili v 1. krogu nogometnega pokalnega tekmovanja pod pokroviteljstvom NZS prosti, v 2. krogu pa jim je žreb namenil stare znance iz Maribora, ki so aktualni pokalni prvaki, obenem pa so Zavrčane ustavil lani na polfinalni stopnici. Preostala srečanja 2. kroga bodo odigrana 19. Septembra, zaradi evropske jeseni Maribora pa bi moralo biti srečanje med Zavr-čem in Mariborom odigrano 26. septembra. Toda pred dnevi je NZS sporočila, da je srečanje znova prestavljeno zaradi ligaških tekem v Prvi ligi. Nov termin pokalnega obračuna še ni znan.
tp
Rokomet • 1. ženska liga z italijanskim pridihom
V soboto na Ptuju Velenjčanke
S tekmami 1. kroga se bo ta vikend začelo prvenstvo v 1. ženski rokometni ligi. Najstarejše slovensko mesto bo v ligi tudi letos zastopala ekipa Mer-cator Tenzorja, rokometašice v rdečih dresih pa bodo edina ptujska prvoligaška ekipa v kolektivnih športih.
Cilji primerni kadru in financam
V preteklih sezonah so ptujske rokometašice igrale vidnejšo vlogo v ligi, česar pa letos ne gre pričakovati. Cilji so skromni, prilagojeni trenutni kadrovski zasedbi in finančnemu stanju, kljub vsemu pa je želja kluba izpeljati sezono brez posebnih pretresov. Še več priložnosti kot v preteklih letih, čeprav je bila ekipa že lani med najmlajšimi v ligi, bodo dobila dekleta iz domačega bazena in okolice, vse skupaj z namenom delovanja in stabilizacije kluba na dolgi rok, ko bodo želje znova povezane z mesti, kjer je podravski ženski rokometni kolektiv že bil. Vsekakor bo nekaj časa treba pozabiti na razmišljanje o mestih v zgornji polovici in se sprijazniti s trenutnim stanjem. V klubu so od nosilk iz prejšnje sezone, ko so rokometašice Mercator Tenzorja osvojile odlično 4. mesto, ostale Stella Mateša, Katja Bolcar, Nastja Prapotnik in Tea Močnik. Preostale so po stažu še praktično kadetinje ali mlajše, med njimi je tudi nekaj
Foto: Črtomir Goznik
Ekipe, sestavljene iz praktično povsem domačih deklet na Ptuju, že dolgo ni bilo in zdaj je pravi čas, da se zares mladi zasedbi pomaga z obiskom na tribunah, saj bo tako lažje odščipnila kakšno točko favoriziranim ekipam.
novink, ki bodo v ligi nabirale izkušnje.
Prvak bo Krim, v ligi tudi Italijanke
Sicer pa bo imela 1. ženska liga letos tudi italijanski pridih. Zunaj konkurence bo namreč nastopala tudi italijanska mladinska reprezentanca, ki bo nosila ime Esercito Figh Futura Roma. Povabilo kluba med slovenskimi klubi zbuja številne pomisleke, odprtih ostaja kar nekaj vprašanj. Kakor koli že, liga bo štela 13 članic, vsaj dodatnih stroškov pa slovenski klubi ne bodo imeli,
saj bodo Italijanke nastopale le v Sloveniji, v Italiji pa našim kolektivom ne bo treba igrati. Favoritinje za končni uspeh so le ene, večne zmagovalke lige ekipa Krim Mercator, ki so letos zamenjale dobršen del moštva in ga mednarodno pestro obarvale, vse z namenom naskočiti evropski vrh. Njihove edine kolikor toliko resne tekmice bodo rokometašice Zagorja, kamor se je vrnila Sti-panova. Sledi kar velik kakovosten prepad, nato pa bo v boju za 3. mesto kar nekaj klubov, ki se bodo med seboj udarili za mesta v zgornji polovici lestvice. To so Krka, Veplas iz Velenja s Sivko, Žalec s Korotajevo
in Majcnovo ter ekipa Pirana. Preostalim ekipam, vključno z varovankami Nikole Bistrovi-ča, naj bi pripadle drobtinice, toda v ptujski ekipi se bodo predvsem na domačem terenu trudili, da bodo trd in dostojen tekmec vsakemu nasprotniku.
Nikola Bistrovič, trener ekipe Mercator Tenzor Ptuj, pred novo sezono pravi: „Letošnja ekipa bo zares zelo mlada. Kot kaže, smo se nekako specializirali za 'ustvarjanje' mladih igralk. Naj le kot zanimivost povem: le štiri do šest punc dobi honorar, druga dekleta, kadetinje pa celo plačujejo va-dnino, da igrajo, in tako bomo tudi začeli to prvenstvo z nizkimi ambicijami. Osnovni cilj nam je obstanek, poudarek pa je vsekakor na mladih domačih rokometašicah. Prihaja namreč res fantastična generacija letnikov 1997/98 ob pomoči dveh letnic 1996, in če bodo punce ostale skupaj, je pred njimi res svetla prihodnost. Že letos namreč z njimi načrtujemo pohod na vrh v kadetski ligi. V ligo bomo torej šli nabirat izkušnje, v veliko pomoč pa bosta nedvomno igralki, ki sta ostali v klubu. To sta v napadu vsekakor ena izmed najboljših strelk v slovenski ligi zadnja leta Stella Mateša in steber igre v obrambi Katja Bolcar, ki bosta mladim puncam nedvomno v veliko pomoč, cilji pa v vsakem primeru ostajajo skromni."
Tadej Podvršek
Boks • Revija na Ptuju
Veliko priložnosti mladim boksarjem
Šest boksarskih revij se je skozi letošnje poletje zvrstilo pred klubskimi prostori Boks kluba Ring s Ptuja. Tako so imeli predvsem mladi boksarji in boksarke priložnost nastopati v ringu in si nabirati izkušnje. Ideja je na revije pritegnila precej klubov iz vse Slovenije, ki so tako zapolnili dvomesečno tekmovalno praznino.
Kot je bilo v navadi že doslej, so največ priložnosti za dokazovanje dobili domači tekmovalci in tekmovalke, saj so nastopili kar v osmih bojih. Glede na tip revije so se tokrat vsi dvoboji končali neodločeno oziroma brez zmagovalca, vendar smo kljub temu videli zanimiv boks.
Domači mladenič, 15-letni Miha Vindiš, se s treningi ter trdim delom tehnično izpopolnjuje, kar se je videlo v nastopu proti Ninu Baradi. Še en novinec v ptujskem klubu je Žiga Koci-jan, ki je glede na to, da trenira šele pol leta, hrabro odboksal z Nejcem Štrubeljem. Bolj sproščeno in odločno kot po navadi sta svoje delo v ringu opravila še dva člana BK Ring Marcel Goj-košek in Nino Milošič. Velik napredek še zmeraj kaže Anja Jabločnik; v dvoboju proti Emi Kozin je bila samozavestna, pokazala pa je tudi tehnično dober boks. Standardno na visoki ravni je bil zdaj že kar izkušen Nejc Nedeljko, ki je imel prevlado in premoč v dvoboju ter bi po točkah glede na prikazano premagal aktualnega državnega prvaka Tadeja Mernika. Štirikratni državni prvak v kategoriji do 56
kg Blaž Škrjanec še zmeraj ne najde dostojnega tekmeca pri nas v njegovi kategoriji, zato se je znova pomeril z boksarjem iz kategorije višje, do 64 kg, Iztokom Walnerjem. Proti izkušenejšemu Mariborčanu je Škrjanec pokazal svojo kvaliteto in je kontroliral dvoboj, hkrati pa je nasprotniku zadal veliko več natančnih čistih udarcev.
Glavni dvoboj dneva, tisti ki je požel največ aplavzov lepega števila gledalcev, je bil zadnji, med vse boljšim domačinom Denisom Lazarjem in Denisom Ma-ksutom. Ta se je prvi dve rundi še nekako upiral Lazarju, ki je bil že v teh dveh izrazito boljši nasprotnik, medtem ko je v tretji rudni Ptujčan sprožil serije močnih udarcev, tako da je sodnik Maksutu tudi dvakrat štel. Lazar je še enkrat več pokazal svoj potencial in je zares navdušil občinstvo. To pa bi lahko v prihodnosti še bolj navduševal član BK Legio-nar s Ptuja David Kramberger, ki se je pomeril s sila izkušenim Edinom Sejdinovičem. Ta je že boksal na velikih mednarodnih turnirjih, a se ga Kramberger ni ustrašil. Mlad boksar, ki dela tudi pod mentorstvom Dejana Zavca, je pokazal odlično predstavo in svojo čvrstost v zahtevnem dvoboju.
Po koncu tekmovanja je glavni trener BK Ring s Ptuja Ivan Pučko podal pogled na poletno serijo turnirjev. „Splošna ocena boksarskih revij je vsekakor zelo zadovoljiva, saj smo spremljali izjemno dobre borbe. Na revijah so nastopali bolj ali manj mladi
tekmovalci in tekmovalke, ki so si nabirali nove izkušnje, kar je bil eden glavnih namenov prireditev. Drugi je bil ta, da se je poleti lahko tekmovalno boksalo in da smo tako mi kot drugi klubi tudi skozi poletje intenzivno delali, in to brez večjega postanka. To je zagotovo velik plus v razvoju boksarjev in boksark."
Šest poletnih revij je ponudilo veliko kakovostnega boksa. Ideja BK Ring s Ptuja se je drugo leto zapored izkazala za odlično, tako da verjamemo, da bomo tudi v prihodnjih letih lahko skozi poletje na Ptuju spremljali zanimivo boksarsko dogajanje.
Ringovci aktivni v Rogaški Slatini in Lenartu
V Rogaški Slatini je Radio Rogla priredil mednarodno bo-
ksarsko revijo, na katerem je bilo osem dvobojev. Izmed članov BK Ring so nastopili Nino Mi-lošič, Blaž Škrjanec in Denis Lazar, ki so v ringu pustili dober vtis. Posebnost spektakla v Rogaški Slatini pa je bila tudi ta, da si je dvoboje ogledalo več kot tisoč gledalcev. To pomeni, da v Sloveniji obstaja precejšnje zanimanje tudi za amaterski boks.
Najboljši slovenski boksarji in boksarke so se zbrali na mini pripravah, ki so potekale v Lenartu. Med najboljšimi so bili tudi štirje ringovci: Monika Božičko, Blaž Škrjanec, Nejc Nedeljko in Aleš Kujavec. Te je na priprave povabil selektor članske reprezentance Damjan Sel, medtem ko je treninge izvajal glavni trener slovenske boksarske reprezentance Saša Taraniš.
David Breznik
Na petkovih zadnji reviji smo videli devet dvobojev, svoje predstavnike so imeli BK Slovenska Bistrica, Dolomiti, Golden Gloves, Combat Academy, Tezno, Maribor, Legionar Ptuj in Ring Ptuj.
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Zdaj gre zares
Rokometaši Jeruzalema so se v 1. krogu proti Celjanom kljub porazu z 22:27 prikazali v solidni luči in zadovoljili zahtevno ormoško publiko. Še vedno pa imajo trenerji raje, da ekipa slabo igra in zmaguje ter zbira točke. Seveda od letošnjega Ormoža točke proti četverici Gorenje, Ci-mos, Celje in Maribor ne gre pričakovati. Četa trenerja Saša Prapotnika je zadovoljila navijače s precej borbenosti in z disciplino v igri, ki smo jo mogoče pogrešali v minuli sezoni. Pred vinarji je zdaj v soboto, 15. septembra, veliko težja preizkušnja kot proti pivovarjem. Sledi namreč gostovanje pri Sevnici, ki je novinec v ligi. Na uvodu so Sevničani gostovali v Izoli in doživeli poraz z 22:18. Poznavalci rokometa jih uvrščajo med glavne kandidate za izpad iz elite, vendar v opomin in spomin so tudi lani vsi odpisali Izolane, ki so na koncu za las zgrešili uvrstitev v Ligo za prvaka. Glavni aduti Sevnice proti Jeruzalemu so polna dvorana, odličen vratar Zaponšek, izkušena mačka Sirk in Mlakar ter nepredvidljivi Djurdjevic, lani drugi strelec 1. B-lige (za pet zadetkov ga je prehitel Nedeljčan Ivančič). Ormožane čaka pravi pekel, vendar imajo tudi vinarji svoje adute v tekmi za prve prvenstvene točke. Vratarjema Belcu in Šuleku se bo pridružil prej poškodovani Žuran. V dresu Jeruzalema bo v Sevnici prvič nastopil krožni napadalec Mesaric. V ekipo se vrača tudi Jaša Rajšp, v njej pa žal ne bo poškodovanih Kljajiča, Hebarja in Špiljaka. Od Jeruzalema pričakujejo nov odmerek velike borbenosti: „V prvi vrsti morata biti pristop in borbenost še na višji ravni kot proti Celjanom. Igrati bo treba zbrano iz napada v napad, v obrambi pa garati in prisiliti nasprotnika, da končuje čim več napadov na uro. Zelo pomembno bo vračanje v obrambne vrste, saj je treba domačine limitirati na čim manjše število lahko doseženih golov. Smo dovolj izkušeni in motivirani, da nam v Sevnici uspe. Zavedamo pa se, da je pred nami težka naloga, vendar smo optimisti," je pred gostovanjem v dvorani OŠ Sava Kladnika v Sevnici povedal trener Prapotnik. Tekma se bo začela ob 19.30.
UK
Rokomet • Prijateljske tekme
Drava Ptuj - Velika Nedelja Carrera Optyl 29:32 (16:18)
V drugo boljša Velika Nedelja
Drava Ptuj: Verdenik 8, Bezjak 6, Maroh 1, Fridrih 2, Pukšič 2, Požar 2, Janžekovič, Toš 4, Levanič, Čeh 1, Sabo, Grm, Bedenik, Ferk, Lesjak 2, Šalamun 1
Trener: Tomi Matjašič
Velika Nedelja Carrera Optyl: Pfeifer, T. Špindler 2, Kavčič, Hanželič 4, Horvat 2, Bezjak, Veselko 2, Bračič 3, Ivančič 16, M. Špindler, Hojžar, Bombek, Marin, Tušak 3, Dogša
Trener: Bojan Munda
Rokometaši iz Velike Nedelje so rokometašem Drave vrnili obisk s prijateljsko tekmo. Na prvem srečanju je bilo izenačeno, tokrat pa so bili boljši člani 1. B-rokometne lige. Uvod je minil v izenačenem obračunu, rahlo pobudo pa so imeli gostje. V 18. minuti so zeleni prvič povedli za 3 zadetke (9:12), kar je bila tudi najvišja prednost v prvem polčasu, izenačena pa je bila še štirikrat. Odmor, ki ga je solidno število gledalcev nestrpno pričakovalo, saj se je predvsem v drugem delu prvega polčasa na igrišču začelo iskriti, so pričakali z izidom 16:18 za igralce ekipe Velika Nedelja Carerra Optyl.
Tudi drugi del igre se je nadaljeval v slogu prvega. Gostje v zelenih dresih so vseskozi vodili za dva zadetka ali tri, bolj pa se mladi Ptujčani, ki so storili preveč napak, niso mogli približati nasprotnikom. Srečanje je bilo v tem delu še bolj živčno, na trenutke celo grobo, pri tem pa ima veliko zaslug tudi sodniški par Zorli-Anderlič, ki ni znal pravočasno umiriti razmer. Napete razmere na parketu so bolj ustrezale izkušenim gostom, ki so v 43. minuti povedli z 21:26, kar je bila tudi njihova najvišja prednost. Drava se je nato v končnici približala na dva zadetka, toda zmagovalec, pri katerem je Blestel dejan Ivančič, ki je dosegel kar 16 zadetkov, je bil takrat že odločen, na koncu pa se je vse skupaj izteklo s stiskom rok rokometašev obeh ekip.
ŽRK Mercator Tenzor Ptuj - ŽRK Gen-I Zagorje 22:45 (14:22)
Visoka zmaga Zagorjank
ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Pušnik, Mateša 6, Kac, Prapotnik 1, Ivančič, Močnik 2, Borovčak 5, Bolcar 3, Kozel, Grabrovec, Zavec, Tumpej 5, Žiher, Kovačič, B. Selinšek, M. Selinšek, Lazar. Trener: Nikola Bistrovič
Naslednja v nizu prijateljskih tekem, najverjetneje tudi zadnja pred začetkom prvenstva, je Ptujčankam prinesla ekipo Zagorja, ki zadnja leta velja za drugi najmočnejši ženski kolektiv v državi. Pomlajena domača vrsta se je predvsem v prvem delu dobro upirala odličnim gostjam, v nadaljevanju pa jim je zmanjkalo moči, kar so kvalitetnejše gostje izkoristile za visoko zmago. Uvod je minil v izenačeni igri, Zagor-janke pa so vseskozi vodile za dva ali tri zadetke. Prvo otipljivejšo prednost so si varovanke Bojana Voglarja priigrale šele v 18. minuti, ko je bilo 10:15. Do polčasa se je nato prednost le še povečevala. V drugem delu igre je bila dominacija gostij še izrazitejša, prednost pa je skokovito rasla iz minute v minuto. Pri domači zasedbi so priložnost za igro dobile vse rokometašice, ki so si tako znova pridobile nekaj dragocenih izkušenj, ki bodo v prvenstvu ko bo ptujska vrsta verjetno najmlajša v ligi še kako prišle prav.
Otvoritveno tekmo v novi sezoni bodo rokometašice s Ptuja odigrale v soboto, ko bo njihov tekmec ekipa Veplasa iz Velenja. Tekma se bo v dvorani Ljudski vrt na Ptuju začela ob 19. uri.
tp
Jadranje • EP Laser Radial
Lah in Medved v Belgijo po izkušnje
Foto: Črtomir Goznik
Vid Lah (BD Ranca Ptuj)
Belgijsko mesto Nieuwpo-ort je prejšnji teden mlade jadralne upe do 19. leta starosti gostilo na mladinskem evropskem prvenstvu v razredu Laser Radial. V slovensko reprezentanco sta se po dobrih nastopih na kriterijskih regatah uvrstila dva člana Brodarskega društva Ranca s Ptuja, Vid Lah in Jure Medved. Oba sta šele pred kratkim presedlala iz Laserja 4.7 v razred Laser Radial in nastop v Belgiji je bil za zelo talentirana jadralca nova izkušnja. Ta je bila zares nekaj posebnega, saj je ves čas pihal zelo močan veter, tudi z močjo 20 vozlov in več, prav tako pa so nastajali posebni valovi.
Te razmere so bile novost in neznanka za Vida in Jureta, ki sta se sicer kar nekaj časa intenzivno pripravljala za EP, a še nikoli nista jadrala v tako težkih vremenskih razmerah. Želja obeh je bila priti v zlato skupino, a jima to ni uspelo. Lah je jadral v srebrni skupini in je tekmovanje končal na 82. mestu, medtem ko je imel Medved še več težav v bronasti skupini in je na koncu osvojil 145. mesto. S serijo konstantnih rezultatov in odlično izpeljanih regat je zmagal Norvežan Hermann Tomasgaard.
Pregled dosežkov po posameznih regatah kaže, da sta ptujska jadralca predvsem v prvih skupnih regatah dosegla slabše rezultate, medtem ko je Lah predvsem ob koncu tekmovanja nanizal nekaj dobrih uvrstitev, saj je bil 14., 16. in
celo 6. Svoj nastop v Nieuwpo-ortu je Vid Lah opisal tako: »Moja ocena je, da bi vsekakor lahko nekaj mest še pridobil, a sem imel pred in med starti malce smole. Kljub vsemu lahko rečem, da sem jadral kar dobro, a je še veliko možnosti za izboljšave. Popraviti moram predvsem vožnjo z vetrom in taktičen pristop k regati.«
Manj zadovoljen je bil starejši izmed ptujske jadralne dvojice Jure Medved, ki bo prihodnje leto prestopil v člansko kategorijo in je na tem EP upal na visoko uvrstitev. Zalomilo se mu je predvsem zaradi neverjetnih vremenskih razmer, ki mu očitno niso pisane na kožo. V sedmih regatah ni ujel pravega jadralnega ritma. O svojem nastopu je povedal: »Glede na to, da sem bil že praktično v 'špici' jadranja in sem zdaj pristal na dnu, je to zame neke vrste šok. Ta šok poskušam sprejeti pozitivno, saj je bil nastop v Belgiji zame nova izkušnja. Upam, da bom v prihodnje nastopal veliko boljše.«
Jadranje je zelo kompleksen in zahteven šport, kar iz regate v regato spoznavata tudi Ptuj-čana. Z rezultatskega vidika za njima ni preveč uspešna sezona, a je treba upoštevati, da sta novinca v razredu Laser Radial. V nadaljevanju sezone bosta morda nastopila še na državnem prvenstvu Slovenije, skoraj zagotovo pa bosta tekmovala tudi na močnem odprtem državnem prvenstvu Hrvaške.
David Breznik
Motokros m Tim Gajser
V naši družini živimo za motokros
»
Že v naši torkovi številki smo pisali o odličnem mladem mo-tokrosistu Timu Gajserju, ki je pred kratkim postal svetovni mladinski prvak v razredu do 125 ccm in tako zaenkrat dosegel svoj največji uspeh v tem športu. Najstnik, ki bo kmalu dopolnil 16 let, se je s tekmo v Bolgariji tudi poslovil od mladinskega staža, saj ga bo že na dirki v Italiji naslednji konec tedna moč videti v razredu MX2 v razredu do 250 cm, kjer nastopajo sami mojstri tega atraktivnega športa. Dijak 2. letnika Ekonomske šole v Slovenski Bistrici pa se s tem ne misli zadovoljiti, ob pomoči družine, predvsem očeta Boga, so njegove misli že uprte naprej v močnejši razred, kjer želi prav tako kot do sedaj, svoje tekmece premagovati z neverjetno lahkoto. Ob vsem tem pa velja dodati, da je z uspehi v zadnjem času nase opozoril tudi najboljše tovarniške ekipe v motokrosu, tako da se mu tudi na tem področju odpirajo nove možnosti.
Pred kratkim si osvojil naslov svetovnega prvaka v motokrosu v razredu do 125 ccm med mladinci. Verjetno je to pika na i v tvoji dosedanji karieri?
T. Gajser: »Nedvomno je to pika na i mojega dosedanjega tekmovanja in pa »titula« na koncu sezone. S to tekmo se obenem tudi poslavljam od 125 ccm razreda, saj bom prestopil v višji rang, kjer bom tekmoval z najboljšimi in upam, da bom tudi tam uspešen.«
Kakšni so bili občutki, ko si stopil na najvišjo stopničko na zmagovalnem odru, obenem pa si se zavedal, da si najboljši na svetu?
T. Gajser: »Vse mi je rojilo po glavi, vsa kariera, vsa sezona. Zavedaš se, da je bilo za naslov vloženega ogromno truda in tudi zaradi tega sem bil zares zelo vesel.«
Kako je pravzaprav potekalo svetovno prvenstvo v Bolgariji?
T. Gajser: »Že v soboto, ko je bil na sporedu trening in kvalifikacije (prvenstvo je potekalo 25. in 26. avgusta, op. a.), sem bil hiter. Na treningu sem bil najhitrejši, v kvalifikacijah pa 2. To je bilo dobro izhodišče za nedeljski finale. Na prvi finalni dirki sem nato solidno startal, nato sem se povzpel na 2. mesto, v 3. krogu pa sem že prevzel vodstvo in nato vodil do konca ter slavil. V drugi vožnji pa sem slabše startal, padel na 15. mesto, toda že kmalu sem
Nogomet m ŽNK MSM Ptuj
Terme gostile mlade ptujske nogometasice
Ženski nogometni klub MSM Ptuj je v sodelovanju s ptujskimi Termami še v času počitnic svojim dekletom namesto treninga omogočil prijetno popoldne v Termah Ptuj. Dekleta so si to z dosedanjim delom in trudom na treningih zaslužila, saj jih čaka naporna sezona. V njej bodo nastopile v tekmovanju pod okriljem Nogometne zveze Slovenije v kategorijah U-12 in U-14 ter v tekmovanju v MNZ Ptuj.
Na bazenih ptujskih Term je
bilo zelo veselo in igrivo, dekleta so bila navdušena, zato v svoje vrste vabijo tudi ostala dekleta, ki jih zanima nogomet. Vadba na osrednjem ptujskem stadionu poteka vsak ponedeljek in sredo ob 16.30. Pod budnim očesom strokovnega vodstva vadi v različnih starostnih kategorijah že 30 deklet.
Zakaj nogomet?
Ker je to moštvena igra, kjer prihaja do druženja, prijateljstva, navajanja na delo v skupini, sodelovanja med enako
bil 4. Nato mi je nekaj časa težave povzročal italijanski tekmovalec, ki me ja »zapiral«, vendar sem ga nato le prehitel, tako kot še preostale in na koncu zmagal.«
Sloviš po tem, da svoje tekmeca premaguješ z neverjetno lahkoto. Kje so po tvojem mnenju tvoje glavne odlike. Je to fizična pripravljenost, mentalna stabilnost, so to tehnični elementi ...?
T. Gajser: »Z očetom, ki je obenem moj trener, veliko delava na tehničnih elementih na motorju. Veliko delava na samih skokih, znižujeva samo krivuljo skoka, iščeva optimalno, čisto linijo, po možnosti brez stikov s tekmeci. Seveda pa je pomembna tudi glava: koncentracija le na tekmo, progo. To so po mojem mnenju elementi, v katerih sem boljši od ostalih.«
Kako je motokros razvit v Sloveniji v primerjavi s tistimi deželami, kjer je praktično doma? Si mnenja, da je ta adrenalinski šport v medijih pri nas dovolj dobro zastopan?
T. Gajser: »V Sloveniji je motokros še vedno zelo slabo razvit, sploh če vzamemo v obzir najbolj razvite države, kot so Italija, Nizozemska, Belgija, Francija in seveda Amerika, od koder motokros tudi prihaja. Na srečo pa je tudi pri nas vedno boljše, saj prihajajo mladi vozniki, ki imajo dobre rezul-
tate. Menim, da je medijska pokritost vedno boljša, res pa je, da so v zadnjem obdobju tudi rezultati vedno boljši, s tem pa je tudi medijsko zanimanje večje.«
Obiskuješ 2. letnik Ekonomske šole v Slovenski Bistrici. Glede na to, da si veliko zdoma, me zanima, kako usklajuješ šolske in športne obveznosti?
T. Gajser: »Moj običajen dan poteka nekako takole: zjutraj grem v šolo, nato sledi kosilo doma. Potem pa sledi trening na domači progi, le kakšen kilometer od doma v Pečkeh. Veliko prostega časa ne ostane. Zjutraj pa se pred šolo zbudim precej prej, tudi dve uri prej in naredim nalogo ali se učim. Sicer pa motokros ni le šport kot tak, da se zgolj usedeš na motor. Tu je veliko treninga vseh mišičnih skupin, saj na motorju delajo prav vse mišice. Zato so pomembne različne vrste treninga, od teka, kolesarstva, dvigovanja uteži, fitnesa ...«
Kako pa na tvoje uspehe gledajo prijatelji, sošolci, učitelji, znanci?
T. Gajser: »Vsi so seveda veseli zame in me spodbujajo. Sicer sem lani zapustil osnovno šolo in šel na srednjo šolo, tako da imam sedaj nove sošolce, toda kljub temu me vsi spodbujajo.«
Kaj te poleg motokrosa še veseli? Kaj počneš v prostem času? Spremljaš tudi
«
ostale športe?
T. Gajser: »Prostega časa je resnično zelo malo. Kar pa ga imam, ga rad izkoristim za vožnjo s kolesom, predvsem »free style« vožnjo. Rad igram tudi nogomet, na bližnjem igrišču, prav tako pa imam rad tudi košarko.«
Motokros velja za adrenalinski šport. Kaj tebe v tem športu najbolj privlači?
T. Gajser: »Najbolj me privlači ravno adrenalin. Poleg tega pa še dolgi skoki, visoke hitrosti in sama višina. To je nekako vse skupaj tisto, kar mi je najzanimivejše«
Motokros velja za precej drag šport. Ti nastopaš v »poltovarniški« ekipi, kjer je ogromno improvizacije, za veliko stvari moraš poskrbeti sam oz. tvoj oče. Kako pa rešujete zadeve na tem področju?
T. Gajser: »Res je. Motokros je zelo drag šport. Imamo nekaj sponzorjev, ki nam pomagajo in brez njihove pomoči bi težko tekmoval.«
Koliko pa ti pomeni dejstvo, da poleg tebe tekmuje praktično vsa družina? Oče sedaj nastopa pri veteranih, dirkata pa že tudi tvoj mlajši brat in mlajša sestra. Veljate torej za povsem športno družino.
T. Gajser: »Vsa družina živi za ta šport, obenem pa smo v njem vsi bolj ali manj uspešni. Oče je letos osvojil odlično 9. mesto na veteranskem svetovnem prvenstvu v Veliki Britaniji. Predvsem doma veliko nastopa tudi moj brat. Bil je zraven tudi na svetovnem prvenstvu v Bolgariji, kjer je nastopil dobro, bil 41. in za las zgrešil finale. Sicer pa ima veliko željo in upam, da bo šel po mojih stopinjah. Dirkati pa je pričela tudi moja sestra, čeprav je dopolnila šele 6 let.«
Do konca leta te čaka še kar nekaj dirk. Kot svetovni prvak si seveda zbudil zanimanje pri širši javnosti. Kje imamo letos nam najbližje na dirkališču možnost pozdraviti svetovnega prvaka Tima Gajserja?
T. Gajser: »Do konca leta me čaka še vsaj 10 tekem. Najbližje domu pa bom nastopil v Orehovi vasi. Dirka bo potekala prvi vikend v oktobru in že sedaj vabim vse, ki jim je ta šport zanimiv, da pridejo pogledat. Že čez teden dni pa bom nastopil v italijanski Faenzi, ki je od nas oddaljena 500 km.«
Tadej Podvršek
mislečimi navdušenci za šport in ker razvija motoriko gibanja z žogo in brez nje.
Kaj nudimo?
»Strokovno vodeno nogometno vadbo (trener oz. mentor s predpisano izobrazbo), opremo in rekvizite, spoznavanje nogometnega tekmovanja, navajanje na zdravo tekmovalnost v skladu s pravili ferpleja ... in predvsem veliko zabave,« pravijo v ženskem nogometnem klubu MSM Ptuj.
UR
Kolesarstvo • Vse kategorije dečkov in mlajši mladinci
Luka Sagadin slavil tudi v Lenartu
Kolesarski klub TBP Lenart je v soboto, 8. 9-, na hipodromu Polena v Lenartu organiziral kriterijsko dirko za vse kategorije dečkov in mlajše mladince. Dirke so se udeležili tudi mladi kolesarji Perutnine Ptuj, največ uspeha pa so po pričakovanjih imeli v kategoriji dečkov B, kjer je vnovič slavil letos neprekosljiv Luka Sagadin. Nase so opozorili tudi nekateri drugi kolesarji, kar je sijajen obet pred končnico sezone, toda nedvomno je bil prvo ime preteklega vikenda izjemni Luka Sagadin, ki je praktično brez konkurence v kategoriji dečkov B.
Dečki C so morali prevoziti 10 krogov (dolg je 1 km), točkoval pa se je vsak drugi sprint. Od ptujskih kolesarjev je največ pokazal Žan Ljubec, ki je zasedel končno 11. mesto.
Trener Jernej Finšgar (levo) z ekipo
Foto: Marjan Keiner
Dečki B so morali prevoziti 12 krogov, štelo pa je 6 sprintov. Prepričljivo je slavil najboljši slovenski kolesar v tej kategoriji, član Perutnine Ptuj Luka Sagadin, ki se mu tekmeci letos
ne morejo niti približati. Poleg njega sta bila v deseterici še dva člana ptujskega kluba, in sicer Blaž Furjan na odličnem 5. in Jan Medved na 10. mestu. Le malo pa je zmanjkalo do zma-
Nogomet m 1. SMK, 1. SKL, Ü-14 - vzhod
1. SML
REZULTATI 6. KROGA: IB Interblock - Aluminij 5:1, Maribor -Mura 05 3:0, Olimpija - Jadran Dekani 5:2, Gummi Miral Jarenina - Domžale 0:6, HIT Gorica - Rudar Velenje 1:0, Šampion Celje -Koper 1:5
10.	KRKA	5
11.	RUDAR (V)	6
12.	JAD. DEKANI	6
13.G.	M. JARENINA 4
14.	MURA 05	6
15.	ŠAMP. CELJE	6
16.	CELJE	4
2	0 3	6:10
1	1 4	6:10
1	1 4	7:14
1	0 3	3:13
1	0 5	6:20
0	1 5	5:16
0	0 4	3:10
1. SKL
1.	HIT GORICA
2.	KOPER
3.	OLIMPIJA
4.	DOMŽALE
5.	MARIBOR
6.	IB INTERBLOCK
7.	ALUMINIJ
8.	B. PUBLIKUM
9.	NOGA TRIGLAV
5 1	0
5 0	1
5 0	1
4 1	1
4 1	1
3 2	1
3 1	2
2 1	1
2 0	3
17:4 19:4 12:5 15:5 15:6 14:9 9:10 7:S 7:7
IB INTERBLOCK - ALUMINIJ 5:1 (0:0)
STRELEC ZA ALUMINIJ: Petek v 67. minuti.
ALUMINIJ: Cvetič, Brence, Ge-rečnik (Kajtna), Dvoršak - Špehar (Legčevič), Cafuta, Sagadin, Kirič, Ž. Špehonja (Zečevič), Damše (Pla-ninšek), Vindiš, Petek (Vujisič). Trener: Bojan Špehonja.
REZULTATI 6. KROGA: IB Interblock - Aluminij 4:1, Nissan Ferk Jarenina - Domžale 1:4, Maribor - Mura 05 5:0, HIT Gorica - Rudar Velenje 3:0, Olimpija - Jadran Dekani 2:0, Šampion Celje - Koper 0:4
govalnega odra Timu Roškarju, ki je v kategoriji dečkov A osvojil 4. mesto. Luka Kramberger je bil 7. Sicer pa so morali dečki A prevoziti 16 krogov, točkovalo pa se je 8 sprintov. Nekoliko manj uspeha je bilo za mlajše mladince Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, kjer je bil najboljši Mitja Serdinšek na 7. mestu. Nekaj težav je imel odlični Manuel Bedenik, ki je imel smolo s padcem ter ni končal dirke.
Pred mladimi ptujskimi kolesarji pa je že nov vikend, kjer bodo poskušali nadaljevati dobre predstave. V soboto jih najprej v Idrijski Beli čaka razgiban kronometer, ki bo štel za Pokal Slovenije, v nedeljo pa se bodo odpravili v Vodice, kjer bodo nastopili na Veliki nagradi.
tp
Liga U-14 vzhod
REZULTATI 7. KROGA: Aluminij - NŠ R. Koren Dravograd 6:0, Celje - Mura 05 1:0, Rudar Velenje -Šampion Celje, Ljutomer - Nissan Ferk Jarenina 0:3, Krško - Pobrež-je 4:0, Žalec - Železničar 8:2
1.	DOMŽALE	6
2.	KOPER	6
3.	IB INTERBLOCK	6
4.	MARIBOR	6
5.	HIT GORICA	6
6.	NOGA TRIGLAV	5
7.	JADRAN DEKANI	6
8.	RUDAR VELENJE	6
Športno plezanje • SP
Markoviceva brez nastopa
Članica Plezalnega kluba 6b Ptuj je za enega od vrhuncev leta imela vsekakor začrtan dober nastop na svetovnem prvenstvu v športnem plezanju, ki v teh dneh poteka v Parizu. A žal se je poškodovala na zadnji letošnji tekmi za svetovni pokal v balvanskem plezanju, tako da je bil njen nastop v Franciji dolgo pod vprašajem. Ureznina na desnem palcu žal še ni dovolj zaceljena, tako da Ptujčanka zaradi poškodbe ne bo nastopila v Franciji. Markovičeva je bila definitivno ena od glavnih favoritinj v težavnosti, možnosti za medaljo pa bi imela verjetno tudi v balvanih in predvsem v kombinaciji. Sama se je odločila, da raje v tednu ali dveh pozdravi palec, kot da tvega v Parizu, in se nato po intenzivnejših pripravah doma osredotoči na zadnji del tekmovalne sezone.
David Breznik
Tenis • TK Terme Ptuj
ITF turnir v Pancevu
Petnajstletna Nina Potočnik je pretekli teden nastopila na mladinskem ITF-turnirju 2. kategorije v Pančevu. V konkurenci posameznic je dosegla dve zmagi, s katerima se je uvrstila v četrtfinale. Tam jo je ustavila vrstnica iz Ukrajine Helen Ploskina.
V konkurenci dvojic je Nina nastopila skupaj z Rusinjo Darvo Kasatki-no (bili sta 2. nosilki), a sta ju že v 1. krogu izločili Bosanka Eva Herdze-las in Slovakinja Barbara Kotelesova. Dvoboj je bil zelo izenačen in se je končal šele v skrajšanem tretjem setu: 6:7(5), 6:2, 7:10.
ITF turnir, Pančevo, rezultati:
1.	krog: Potočnik (8) - Andreea Ghitescu (Romunija) 6:2, 6:1
2.	krog: Potočnik (8) -Daria Lodikova (Rusija) 6:2, 7:6(3)
četrtfinale: Potočnik (8) - Helen Ploskina (Ukrajina) 4:6, 1:6
Jože Mohorič
Finalni turnir RR U-12
Od 15. do 17. septembra bo na teniških igriščih Teniškega kluba Terme Ptuj potekal finalni turnir „round robin" za naraščajnike do 12. leta starosti. Prvo- in drugouvrščeni tako v kategoriji dečkov kot deklic U-12 iz turnirjev, ki so potekali pretekli vikend v Ljubljani, Radovljici, Celju in Novem mestu, so se uvrstili v finale A-turnirja, tretje- in četrtouvrščeni v skupinah pa v finale B-turnirja. Prijavljenih je okrog 150 tekmovalcev, tekme pa se bodo začele ob deveti uri zjutraj. Vabljeni!
tp
9.	CELJE
10.	B. PUBLIKUM
11.	ALUMINIJ
12.	KRKA
13.	OLIMPIJA
14.	ŠAMP.CELJE
15.	FERK JARENINA 4
16.	MURA 05 6
6	0	0
5	1	0
5	0	1
4	2	0
4	0	2
2	2	1
2	1	3
2	1	3
2	0	2
2	0	2
2	0	4
2	0	3
1	1	4
0	2	4
0	0	4
0	0	6
26:3 17:3 16:7 12:2 12:6 12:7 7:10 5:S S:7 6:6 7:12 4:9 3:S 3:14 2:12 1:27
1.	CELJE
2.	ALUMINIJ
3.	MARIBOR
4.	KRŠKO
6	0	1	26:10	1S
5	2	0	31:3	17
5	1	0	37:1	16
5	0	2	27:12	15
4	2	1	27:5	14
4	1	2	31:6	13
3	2	2	19:16	11
3	1	3	17:16	10
3	1	2	13:12	10
2	2	2	10:11	S
2	1	4	11:14	7
2	1	4	9:16	7S
1	0	6	9:26	3
1	0	6	5:44	3
0	1	5	4:35	1
0	1	6	5:54	1
IB INTERBLOCK - ALUMINIJ 4:1 (2:0)
STRELEC ZA ALUMINIJ: Vrba-nec v 57. minuti.
ALUMINIJ: Janžekovič, Šoštarič, Zorec, Ahec, Bela (Kirbiš), Mesarič, Knez (Novak), Rogina (Pintarič), Stopajnik (Ornik), Vrbanec, Dobaj (Gale). Trener: Tomislav Grbavac.
5.	RUDAR VELENJE 7
6.	MURA 05 7
7.	ŠAMPION CELJE 7
8.	DRAVOGRAD 7
9.	FARM. VERŽEJ 6
10.	NŠ POLI DRAVA 6
11.	POBREŽJE 7
12.	FERK JARENINA 7
13.	ŽALEC 7
14.	LJUTOMER 7
15.	KOV. TEZNO 6
16.	ŽELEZNIČAR 7
ALUMINIJ - NŠ R. KOREN DRAVOGRAD 6:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Petrovič (6), 2:0 Bohak (10), 3:0 Saboti (23), 4:0 Elšnik (55), 5:0 Panikvar (57), 6:0 Bohak (60)
ALUMINIJ: Ponudič (Krušič), Munda (Jesenek), Kaisesberger (Koser). Bračič (Panikvar), Lonča-rič, Hliš (Dobnik), Krivec, Elšnik, Saboti, Petrovič, Bohak. Trener: Borut Kolar.
Danilo Klajnšek
Tenis • Turnir v Kidričevem
Kot vedno zanimivo
Teniški center Kidričevo je organiziral turnir Kidričevo open 2012. Igralci nastopajo v kategorijah do 35 in nad 35 let. Turnir je potekal pet dni , v tem obdobju pa smo spremljali precej zanimivih srečanj. Kategorija do 35 let: polfinale: Gobec : Štrafela 2:0 (6:1; 6:0), Ajd : Balant 2:1 (1:6; 6:0; 6:2); finale: Ajd : Gobec 2:0 (6:0; 6:2). Kategorija nad 35 let: polfinale: Gojčič : Ur-bič 2:0 (6:3; 3:1 W. O.), Majcenovič : Pušnik 2:0 (6:2; 6:4); finale: Urbič : Majcenovič 2:0 (6:4; 6:4)
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA - SOBOTA 16.00: Aluminij - Maribor; SOBOTA 19.00: Rudar Velenje - Gorica; NEDELJA 16.00: Triglav - Olimpija, NEDELJA 19.00: Domžale - Mura 05, NEDELJA 20.00: Luka Koper - Celje
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 6. KROGA - PETEK 20.00: Zavrč - Krško; SOBOTA 16.00: Krka - Bela krajina, Kalcer Radomlje - Šampion Celje, Dravinja Kostroj - Roltek Dob; NEDELJA 16.00: Šmartno 1928 - Garmin Šenčur
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - VZHOD
PARI 4. KROGA - SOBOTA 16.30: AHA EMMI Bistrica -Čarda Martijanci, Farmtech Veržej - Grad, Koroška Dravograd - Avto Rajh Ljutomer, Šmarje pri Jelšah - Malečnik, Kovinar Štore - Rakičan; NEDELJA 16.30: Agroservis Beltinci - Zreče, Tromejnik G Sukič - Odranci
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
7. KROG: Aluminij - Olimpija (nedelja 13.00)
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
7.	KROG: Aluminij - Olimpija (nedelja 11.00)
LIGA U 14 - VZHOD
8.	KROG: Kovinar Tezno - Aluminij (sobota 11.00), Po-brežje - NŠ Poli Drava (sobota 14.00)
LIGE MNZ PTUJ
SUPER LIGA
PARI 5. KROGA - SOBOTA 16.00: Središče - Oplotnica; NEDELJA 16.00: Hajdina - Boč, Bukovci - 1 A Avto Gerečja vas, NŠ Drava - Stojnci, Carrera Optyl Ormož - Podvinci Betonarna Kuhar
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 4. KROGA - SOBOTA 16.00: Apače - Rogoznica, Tržec - Majšperk, Podvinci Agrocenter Ptuj - Skorba; NEDELJA 10.30: Videm - Lovrenc; NEDELJA 16.00: Markovci - Dornava Vrtnarstvo Kovačec
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 3. KROGA - SOBOTA 16.00: Cirkulane - Spodnja Polskava, Makole - Podlehnik, Leskovec - Zgornja Polska-va, Hajdoše - Grajena NEDELJA 16.00: Slovenja vas - Pra-gersko VETERANI 35
PARI 4. KROGA - PETEK 17.30: Grajena - Borovci, Dornava - Pohorje Oplotnica, Videm - Apače, Polskava - Skorba, Boč - Hajdina VETERANI 40
PARI 3. KROGA - PETEK 17.30: Leskovec - Lovrenc, Pra-gersko - Tržec, Podvinci - Markovci, Gorišnica - Podlehnik
Rokomet
1. SLOVENSKA MOŠKA NLB LEASING LIGA
PARI 2. KROGA: Sevnica - Jeruzalem Ormož (sobota 19.30), Krka - Istrabenz plini Izola, Trimo Trebnje - Sviš Pekarna Grosuplje, Krško - Ribnica Riko hiše; NEDELJA Ci-mos Koper - Celje Pivovarna Laško
1 A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
1. KROG: Mercator Tenzor Ptuj - Veplas Velenje (sobota 19.00 v dvorani OŠ Ljudski vrt)
Danilo Klajnšek
mIg
18.
PTUJSKI ŠPORTNI VIKEND
ZAHVALA « |
vsem obiskovalcem, pastpf^jočim, organizatorjem, pokroviteljem, poslovnim partnerjem in medijem,-za enkratno vzdušje na letošnjem 18. PTUJSKEM ŠPORTNEM VIKENDU.
Z dogodkom smo dosegli namen „ZMIGAJ SE", hkrati pa smo z dobrodelno akcijo zbrali sredstva za družine, ki so v teh težkih časih potrebne pomoči.
Zavod za šport Ptuj
Atletika • Atletska šola Mirka Vindiša
Otroci vadijo pod budnim očesom prijaznega strokovnega kadra
Šahovski kotiček
Mladi Ptujčani uspešni v Gradcu
V avstrijskem Gradcu je v treh skupinah A, B in C potekal mednarodni šahovski turnir, na katerem je skupaj nastopilo 123 šahistov. V skupini B, kjer se jih je pomerilo kar 50, so odlično nastopili trije člani mladinske šahovske šole MM Danila Polajžerja iz Šahovskega društva Tehcenter Ptuj. David Murko in David Zagoršek sta iz devetih partij zbrala po 6 točk. Zelo borben je bil Zagoršek, saj je zmagal kar šestkrat, trikrat pa je moral priznati poraz; na koncu je osvojil 7. mesto. Mesto višje je s prav tako šestimi osvojenimi točkami zasedel Murko, ki je zmagal štirikrat, štirikrat igral neodločeno in enkrat izgubil. Nekoliko slabše je šlo najmlajšemu, Klemnu Kovačcu, ki je z dvema točkami osvojil mesto ob koncu razpredelnice.
Uspehi mladih ptujskih šahistov so prav gotovo dober obet pred največjim šahovskim dogodkom v Sloveniji, svetovnim mladinskim prvenstvom, ki bo čez dobra dva meseca v Mariboru.
Silva Razlag
Športne novičke
Košarka • 5. Basket na placi v Ljutomeru
Tradicionalno tekmovanje v ulični košarki, že 5. Basket na placi, ki ga prireja Prleški študentski klub (PŠK) iz Ljutomera, se je tokrat preselilo v ljutomersko športno dvorano ŠIC. Sodelovalo je 13 ekip iz Slovenije in Hrvaške. Iz treh predtekmovalnih skupin so se v končnico uvrstile ekipe Partizani (Ljutomer), Čebelarstvo TK Šalamun (Banovci), Vatreni (Lendava) in Rudar (Varaždin). V polfinalnih dvobojih so čebelarji ugnali Vatre-ne (15:3), Partizani pa ekipo Rudar (15:5). V tekmi za 3. mesto so
Vatreni premagali Rudar (15:7), v finalu pa je bilo Čebelarstvo TK Šalamun boljše od Partizanov (15:9). Najuspešnejši pri metih trojk je bil igralec PŠK Miha Leben.
Nogomet • Ljutomer odslej NK Avto Rajh
Nogometaši Ljutomera so po odigranem 2. krogu v 3. SNL - vzhod dobili glavnega pokrovitelja. Odslej se bo klub imenoval Avto Rajh Ljutomer. Gre za znana salona Fordovih vozil v Ljutomeru in Murski Soboti, ki ga vodita brata Dušan in Damjan Rajh.
NŠ
Kakovostnega dela v Atletski šola Mirka Vindiša, ki že desetletje deluje pod pokroviteljstvom Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, si ni mogoče predstavljati brez strokovnega kadra. Vsako leto za več kot 100 otrok, od predšolskih do 14-letnikov, ki so razdeljeni v pet vadbenih skupin, skrbi šest vaditeljev oziroma trenerjev atletike. Vsi imajo veljavne trenerske licence Atletske zveze Slovenije, poleg tega pa že vrsto let spremljajo razvoj otrok in nadgrajujejo strokovno znanje. Vse vadbene skupine se dobivajo na mestnem stadionu na Ptuju, kjer tudi vso jesen poteka vpis.
V predšolski skupini, kjer vadijo otroci, stari štiri in pet let, delujeta dva vaditelja, nekdanja atleta Maja Simonič in Dominik Kokot. Najmlajši se zbirajo vsak torek ob 16.30, vadba pa traja uro in pol. Najprej se ogrejejo s tekom, sledijo gi-mnastične vaje, nato tekaška vadba. Sledi osrednji del, kjer se otroci preizkusijo v različnih poligonih, štafetnih igrah, poskokih in tekih na kratke razdalje. »Ob tem predšolski otroci, ki jih je v skupini približno deset, spoznavajo atletske discipline, včasih pokažem kakšno orodje, ki se uporablja pri atletskih disciplinah, nekatere tudi vključimo v svojo vadbo, seveda tiste, ki so primerne tej starosti. Poudarek pa je pred-
vsem na igri, da otroci spoznajo kraljico športov skozi igro. Trudim se, da je vadba čim bolj raznolika, da se ne ponavlja iz tedna v teden,« je koncept predstavila Simoničeva.
Za drugo skupino, v kateri vadijo otroci, rojeni 2006., skrbi Barbara Gačnik, vadi-teljica z najdaljšim stažem v atletski šoli. Uvodni del vadbe, ki poteka dvakrat tedensko, v ponedeljek in četrtek, z začetkom ob 16.30, je podoben kot pri predšolskih. Otroci najprej tečejo ali se zamotijo z igrami, kot je 'Jakec, reši me'. Jedro vadbe je v tej skupini že bolj konkretizirano, saj se otroci naučijo tehnike metanja vor-teksa, teka čez ovire ter skoka v daljino ali višino, poleg tega še tečejo na krajše in daljše razdalje. Za konec se otroci zamo-tijo še z različnimi igrami, kot so 'Kdo se boji črnega moža', lovljenjem ali igrami z žogo. »Vadba temelji na pozitivnem vzdušju, kolegialnosti, strpno-
sti do drugačnih, sklepanju novih prijateljstev in druženju,« je povedala Gačnikova.
Nad tretjo vadbeno skupino, letniki 2004 in 2005, bdi nekoč izvrstna atletinja Hedvika Korošak, čas vadbe pa je enak kot pri prejšnji skupini. Koro-šakova si prizadeva za to, da vadba poteka tako, da je otrokom čim bolj pestra in zanimiva. Poleg vadbenih elementov iz prejšnje skupine Korošakova uporablja čim več rekvizitov.
Devet in deset let stare otroke vodi Mojca Gramc, ki je v atletski šoli aktivna že desetletje. »Vadba je naravnana tako, da otroci pridobijo osnovna znanja v vseh atletskih disciplinah, prilagojena pa je motoričnim sposobnostim otrok. Velikokrat poteka prek igre, vključujem poligone in vadbo po postajah,« je svoje delo z otroki opisala Gramčeva. Otroci v tej starostni kategoriji, ki na treningih krepijo koordinacijo, vzdržljivost, hitrost,
moč, gibljivost, ravnotežje in natančnost, se že udeležujejo klubskih in medklubskih tekmovanj, najboljši pa tudi državnih. Gramčeva v svojo skupino vabi vse, ki si želijo zabavno, zdravo in varno preživeti prosti čas, poleg tega pa skleniti nova prijateljstva.
Za najstarejše otroke, rojene od 1998. do 2001., skrbi vodja atletske šole Aleš Bezjak. V nasprotju s prejšnjimi skupinami ta vadi trikrat tedensko, v torek, sredo in petek od 16.30 do 18. ure. Otroci nadgrajujejo že prej pridobljeno znanje, vadba pa je prilagojena tudi tistim, ki nimajo predhodnega znanja. Za še starejše otroke pa je organizirana vadba prek različnih tekmovalnih selekcij v atletskem klubu. Dodatne informacije glede vadbe lahko zainteresirani dobijo vsak dan na mestnem stadionu v pisarni atletskega kluba.
Uroš Esih
Šola namiznega tenisa
Namiznoteniški klub Ptuj vabi otroke od 6. do 8. leta v namiznote-niško šolo, ki jo vodijo izkušeni trenerji z licencami NTZS. Pred dnevi so že imeli predstavitve na nekaterih osnovnih šolah, kjer so skušali otrokom približati ta dinamičen šport. Za vse dodatne informacije o vpisu lahko pokličete na tel. št. 041 631 578 ali na mail naslov: ntk-ptuj@amis.net.
Konjeniški šport	.
Zmaga na derbiju v Komendo, Lenny Joe dobil kvalifikacije dvoletnikov
Kasaški derbi v Ljutomeru
Optimistične napovedi Lju-tomerčanov, da bo kasaški derbi (25. 8.) v znamenju njihovih voznikov, se niso uresničile. Predvidenih sedem članov KK Ljutomer od 12 nastopajočih se je zmanjšalo za dva, saj se je med tednom poškodoval Apo-lis (Jernej Slavič), pred dirko pa še Leo Gerd (Dejan Jureš). Čeprav jih je v igri za najvišji naslov ostalo še pet, se vidnejši uvrstitvi niso niti približali. Najuspešnejši nastop je imela Florida (Jože Sagaj ml.) z osvojenim šele 5. mestom. Ponovno - tako kot na lanskem derbiju v Ljubljani - se je izkazal Roman Jerovšek (KK Komenda), ki je tokrat slavil z Jerry Lou GJ. Izjemno kasaško vzdržljivost je s pridom izkoristil v končnici 2600 metrov dolge steze, ko mu je uspelo ugnati najhujša zasledovalca, Prior Righta in Patricijo MP, ki sta si v enakem kilometrskem času pritekla drugo in tretje mesto.
»Izžrebana startna številka ena mi ni ustrezala, saj je notranji del steze zaradi dežja bil razmočen in blaten. Ubral sem drugačno taktiko in se na zunanjem delu steze umaknil nekoliko v ozadje. Čakal sem svojo priložnost in jo tudi dočakal. Konj je odlično pripravljen,
-V	!
v A*
V derbiju je zmagal Jerry Lou GJ (št. 1).
zato je izvrstno odpeljal ciljno ravnino. Točno tako, kot sem si jo zamislil,« je po dirki dejal zmagovalec 22. slovenskega kasaškega derbija Roman Je-rovšek. V deževnem vremenu je sedem točk sporeda na ljutomerskem hipodromu spremljalo okoli tisoč gledalcev, vse dirke pa so bile z avtostartom.
REZULTATI: 1. dirka za 2-l. kasače, 1600 metrov: 1. Lenny Joe (Makovec) 1:21,0, 2. Itty (Ma. Slavič ml.) 1:21,0, 3. Finančna kriza (Jo. Sagaj ml., vsi Ljutomer) 1:21,2. 2. dirka za 3-14-l. kasače, zaslužek do 3000 EUR, 2100 metrov: 1. Des (Ivanuša) 1:18,7, 2. Indiana KP (Ma. Slavič, oba Ljutomer) 1:18,8, 3. Perry Joe (F. Lovren-čič, Slov. gorice Lenart) 1:19,1.
3. dirka za 3-14-1. kasače, zaslužek do 7000 EUR, 2100 metrov: 1. Defender (Ma. Slavič, Ljutomer) 1:19,3, 2. All Gerd (Ja. Sagaj, Komenda) 1:19,5, 3. Lora (N. Lovrenčič, Slov. gorice Lenart) 1:20,4. 4. dirka za 3-l. ljutomerske kasače, 2100 metrov:
1.	Dejavu MS (Mi. Slavič) 1:21,1,
2.	Lucky Boy (M. Moleh) 1:21,6,
3.	Arrived Dream (Ja. Sagaj, vsi Ljutomer) 1:21,7. 5. dirka za 4-l. kasače, 22. slovenski derbi, 2600 metrov: 1. Jerry Lou GJ (Jerovšek, Komenda) 1:22,3, 2. Prior Right (Franko, Šentjernej) 1:22,4, 3. Patricija MP (P. Zadel ml., Ljubljana) 1:22,4. 6. dirka za 3-14-l. kasače, Grand prix Zürich - prvi predtek, 2600 metrov: 1. Gondar Park (M. Žan, Komenda) 1:19,5, 2.
Vic Attack (Je. Slavič) 1:19,9, 3. Leonidas OZ (J a. Sagaj, oba Ljutomer) 1:20,4. 7. dirka za 3-6-l. kasače, zaslužek do 1000 EUR, 2100 metrov: 1. Jasa GL (Zorko) 1:20,8, 2. Fortis AS (Je. Slavič) 1:22,2, 3. Riviera (Ma. Slavič ml., vsi Ljutomer) 1:22,3.
Lenny Joe dobil
kvalifikacije
dvoletnikov
Znotraj praznovanja 14. praznika občine Križevci je na ljutomerskem hipodromu potekal 17. tekmovalni dan letošnje sezone, že šestič so bili prireditelji Ljutomerčani. Okrog 1300 gledalcev je spre-
mljalo sedem preizkušenj, v katerih je nastopilo 68 kasačev iz vseh slovenskih klubov. Najpomembnejša dirka je bila z nastopom 13 dvoletnikov, ki so nastopili v kvalifikacijah za državno prvenstvo (Ljubljana, 30. september). Najuspešnejši je bil Lenny Joe z voznikom Slavkom Makovcem (KK Ljutomer), ki je še tretjič letos opravil z vso konkurenco. Vse dirke so bile na 1600 metrov dolgi stezi, z avtostartom.
REZULTATI: prva dirka za 3-do 14-letne kasače z zaslužkom do 1500 evrov: 1. Daisy (Gora-zd Plečko, Slovenske gorice Lenart) 1:18,5, 2; Riviera (Marko Slavič ml., Ljutomer) 1:18,8, 3; Fru Time (Dušan Selinšek, Piramida Maribor) 1:18,9; druga dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 3000 evrov: 1. Indiana KP (Marko Slavič, Ljutomer) 1:15,9, 2; Candy (Aleš Činkole, Šentjernej) 1:16,7, 3; Super Pleasure (Janez Hrovat, Ljutomer) 1:16,7; tretja dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 5400 evrov: 1. All Gerd
(Janez Štrempelj, Komenda) 1:16,9, 2; Neysha Gill (Andrej Pirc, Krim) 1:16,9, 3; Glori Sage (Matevž Fras, Ljutomer) 1:17,1; četrta dirka, kvalifikacije za državno prvenstvo dvoletnikov: 1. Lenny Joe (Slavko Makovec) 1:20,8; 2. Itty (Marko Slavič ml., oba Ljutomer) 1:20,8; 3. Abo Den (Jure Porenta, Ljubljana) 1:21,5; peta dirka, Grand Prix Zürich, drugi predtek: 1. Defender MS (Marko Slavič, Ljutomer) 1:14,1; 2. Jolly GJ (Roman Jerovšek, Komenda) 1:14,7, 3; Male Lux (Milan Žan, Komenda) 1:15,0; šesta dirka za 3- do 14-letne kasače z zaslužkom do 8500 evrov: 1. Meggy (Jože Sagaj ml., Ljutomer) 1:15,7, 2; Jerry Lou GJ (Roman Jerovšek, Komenda) 1:16,1, 3; Lora (Nina Lovrenčič, Slovenske gorice Lenart) 1:16,2; sedma dirka za 3-do 6-letne kasače z zaslužkom do 800 evrov: 1. Iris Crown (Mirko Šonaja) 1:18,5; 2. Renta (Franc Cimerman, oba Ljutomer) 1:18,6; 3. Arlindo Vita (Martin Mars, Ljubljana) 1:18,8.
NŠ
Foto: NS
Zmagovalec kvalifikacijske dirke za DP dvoletnikov Lenny Joe
Uspeh Marka Slaviča v Budimpešti
Na kasaških dirkah v Budimpešti je tekmovalec KK Ljutomer Marko Slavič dosegel lep uspeh. S šestletnim Defenderjem MS je s časom 1:13,7 na 1800 metrov dolgi stezi osvojil drugo mesto, v dirki na 2600 metrov pa je bil s Principesso Ovi tretji (1:18,6).
Foto: NS
Kuharski nasveti
Krompir
Krompir je eno izmed najpogostejših živil, tako v naši in kot tujih kuhinjah, in to najbrž zato, ker ponuja veliko raznovrstnosti in raznolikosti ter je dostopen vsem. Ker ga v prehrani uporabljamo že vse od obdobja Marije Terezije, ga imajo radi tako mladi kot starejši. Priprava teh jedi prav tako ni zahtevna.
Foto: ASV
Danes imamo na tržišču različne sorte, ki jih lahko uporabljamo za točno določeni toplotni postopek. Čvrste sorte uporabljamo za pečenje, cvrenje in tiste jedi, kjer želimo, da krompir po kuhanju ohrani lepo obliko, na primer pri francoski solati. Delno čvrste prav tako za pečenje, cvre-nje in praženje, mokaste sorte pa so primernejše za pripravo krompirjevega testa.
Zadnje spada med gnetena testa.
Za njegovo kakovost je pomembno razmerje med količino krompirja in moke. Uporabljamo škrobnati krompir, ki naj bo suh. Skuhamo ga in še mlačnega pretlačimo, mu dodamo mešanico ostre in mehke moke, lahko tudi samo ostro, za rahljanje testa dodamo še malo maščobe (margarine ali masla). Če testo po pripravi dlje kuhamo in da nam jedi ne razpadejo, dodamo še vezivno sredstvo oziroma jajca. Če je zelo vlažno, lepljivo, lahko dodamo že pšenič-ni zdrob. Rahlo ga solimo ne glede na to, ali pripravljamo slane jedi ali sladke.
Iz testa si lahko pripravimo tri večje skupine jedi: krompirjeve cmoke, ki so lahko sladki in jih ponudimo kot sladico ali slani in jih ponudimo kot prilogo ali uvodno jed. Krompirjevi svaljki in hrustav-ci so slane jedi in jih najpogo-
steje ponudimo kot prilogo ali samostojno jed skupaj z omakami. Tukaj so tudi štru-klji, ki so polnjeni z najrazličnejšimi nadevi, kuhamo pa jih v prtiču ali foliji ter na koncu poljubno zabelimo.
Za vse omenjene skupine jedi si pripravimo osnovno krompirjevo testo, ki ga pripravimo iz pol kilograma olu-pljenega in na krhlje narezanega krompirja (lahko je tudi cel in neolupljen), temu mu prilijemo vodo in solimo ter kuhamo. Ko je kuhan, ga od-cedimo, še vročemu dodamo 3 dag masla ali margarine in ga pretlačimo skozi pasirko ali cedilko. Mlačnemu krompirju dodamo 18 do 19 dag moke; pol ostre, pol gladke, če smo uporabili škrobnati krompir, pri čvrstih sortah pa samo ostro. Dodamo še 1 jajce in 3 dag pšeničnega zdroba. Če dobite precej mehko testo, drugič dodajte moko, jajce in zdrob, ko se krompir popolnoma ohladi.
Iz tega testa lahko pripravimo veliko različnih jedi. Za svaljke vzamemo del testa, ga položimo na večjo pomokano desko, oblikujemo podolgovati večji svaljek in ga narežemo na manjše enako velike svaljke. Skuhamo jih v slanem kropu ter pred serviranjem zabelimo s prepraženimi drobtinami, kislo smetano, prepraženimi lešniki ali man-
Krompirjevi kroketi
dlji, prepraženo slanino in podobno. Kuhamo jih v slanem kropu 5 do 10 minut, odvisno od njihove debeline.
Če narezane svaljke poljubno paniramo in ocvremo, dobimo ocvrtke ali hrustavce. Tem lahko izboljšamo videz in okus tako, da v krompirjevo testo zgnetemo manjšo količino sesekljanih zelišč, drobnjaka, peteršilja, špinače in blitve. Lahko tudi kuhano in sesekljano meso, perutnino, ribe, prekajeno svinjino pa sesekljano lupinasto sadje, kot so orehi, lešniki in man-dlji, odvisno od tega, kako jih ponudimo - kot prilogo k mesnim ali zelenjavnim jedem damo manj dodatkov, če bodo samostojne ali uvodne jedi, naj bodo dodatki čim bolj domiselni in raznoliki.
Za krompirjeve štruklje testo razvaljamo na pomokani deski, lahko pa oblikujemo tudi pravokotnik kar z rokami, da se testo ne prime na desko. Razvaljamo ga centimeter na debelo. Nato ga premažemo z jajcem in potresemo z nadevom. Za tiste, ki jih še niste pripravljali, poskusite najprej z drobtinami, praženimi na margarini, in to do svetlo rjave barve, tako da je zmes go-
Osnovna sestavina omenjenih strupov je dikumarinski preparat, ki je zelo strupen (toksičen) za jetra in prepreči strjevanje krvi, kar lahko opazimo pri živali v obliki omenjenih krvavitev. Krvna slika se čez noč drastično poslabša, pojavi se močna slabokrvnost, anemija, levkociti oziroma bela krvna telesa pogosto močno narastejo. Biokemični jetrni parametri so vsi po vrsti izrazito povečani. Delovanje strupa primerjajo s strupom zelene mušnice, nevarnost je v tem, da kljub temu da začnemo intenzivno zdravljenje, ko je na videz pacient še kar stabilen, je prognoza lahko zelo slaba, saj so jetra zaradi strupa tako prizadeta, da je smrt neizogibna. Kljub infuzijam in udarni terapiji je za psa pogosto prepozno.
Protistrup zoper strupe na bazi dikumarola obstaja in ga je treba aplicirati pravočasno ter vsakodnevno. Le tako lahko uspešno pomagamo živali. V poštev pride tudi transfuzija sveže krvi, ki pa je pri tako prizadeti živali s skoraj uničenimi jetri prav tako zelo nevarna in rizična. Najnevarnejše in najtežje za prepoznavanje so zastrupitve, ko žival poje relativno malo strupa, ki ne povzroča izrazitih kliničnih znakov bolezni, dokler po nekaj dneh ne začnejo po-
sto tekoča. Nadevamo jih lahko tudi s prepraženo čebulo, med katero smo zmešali nekaj sesekljanih listov špinače ali blitve, in preden zavijemo štruklje, potresemo s koščki ovčjega sira. Nadev je lahko sestavljen tudi iz kuhane zelenjave, kot so grah, korenje, brokoli, pa tudi s praženimi gobami, saj jih je v tem obdobju veliko.
Če štruklje pripravljamo kot samostojno jed, jih lahko nadevamo z mesno sekanico oziroma mletim mesom, ki ga nekoliko bolj začinimo. Vse omenjene štruklje nato zavijemo in položimo na kuhinjsko krpo, ki smo jo dobro potre-sli z ostro moko. Povežemo z vrvico in kuhamo 40 minut. Voda naj počasi vre. Namesto kuhinjske krpe lahko uporabimo folijo, ki jo na rahlo premažemo z belim oljem in dobro zavijemo. Če testo razvaljamo bolj na tanko od centimetra, štruklje kuhamo le 20 do 30 minut. Kuhane vzamemo iz vode, počakamo 5 do 10 minut, jih odvijemo, narežemo in ponudimo kot prilogo ali samostojno jed. Če jih ponudimo kot samostojno jed, zraven postrežemo solato.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
puščati jetra in se izrazito poslabša klinična slika pacienta. To pogosto vodi v smrt.
Vsem lastnikom psov svetujem veliko previdnost pri odločitvah o nekontroliranem gibanju živali. Hkrati pa pozivam ljudi, ki sami nastavljajo strupene vabe za miši in podgane, da jih položijo tako, da ne morejo do njih druge domače živali. Popolnoma nesmiselno je, da zastrupljamo tudi mačke, edine naravne deratizatorje in sovražnike miši. Pri kakršnem koli sumljivem vedenju malih živali, povezanih z bruhanjem, krvavim urinom ali krvavo drisko ter krvavimi podplutbami po telesu, pa je treba čim prej obiskati veterinarja. Emil Senčar, dr. vet. med.
Tačke in repki
Zastrupitve s strupom za miši in podgane (2.)
Tudi hematološka in biokemična analiza krvi na začetku ne pokaže prav nič patološkega, še več, izvidi krvi, odvzeti dan ali dva po zaužitju, so še povsem v redu. Klinični znaki bolezni, ki se pokažejo pozneje, pa so zelo karakteristični za zastrupitev. Lastniki opazijo krvav urin, krvavo blato, lahko tudi drisko, žival začne bruhati krvavo vsebino in klinična slika bolezni se hitro slabša. Pogosto vidimo rdeče obarvano podkožje na telesu živali oziroma rdeče lise na koži.
Foto: E. Senčar
Konzerviranje koruznega zrnja
Osnova prehrane živali je na naših kmetijah pridelek koruze. Na govedorejskih kmetijah kot koruzna silaža in na prašičerej-skih predvsem zrnje. Letos je na širšem območju pridelek tako silaže kot zrnja precej manjši zaradi posledic suše, še posebno na prodnatih tleh Ptujskega in Dravskega polja.
Najpogostejša oblika skladiščenja zrnja je siliranje oziroma spravilo v silose CO2. Pri siliranju je osnovni pogoj, da zagotovimo dovolj lahko topnih sladkorjev za pretvorbo v mlečno kislino, ki zagotovi dobro konzerviranje krme. Pri zrnju to ni težko; paziti moramo na primeren odstotek vlage v zrnju, zagotoviti tlačenje in zrakotesno zapiranje silosa. Dimenzije silosov pa moramo imeti prilagojene številu živali, da zagotovimo dovolj veliki dnevni odvzem silaže. Pri silosih CO2 je dnevni odvzem manj problematičen glede količine, konzerviramo celo zrnje in meljemo po odvzemu iz silosa. Tehnično sta pri silosih CO2 rešena strojno polnjenje in odvzem, kar močno olajša delo. Siliranje koruznega zdroba
Pri tem zrnje zdrobimo in shranimo v razne oblike silosov. Optimalen čas spravila zrnja je takrat, ko se prekine dotok hranil iz storža v zrno, kar pokaže črni sloj na korenu zrna. Optimalna vlažnost zrnja za siliranje je od 30 do 35 % vlage. Suhe silaže so v večji nevarnosti za naknadno fermentacijo, plesnenje in gretje odprtih silaž. Vlažne silaže so povezane z večjimi izgubami hranilnih snovi ter slabšo ješč-nostjo živali.
Debelina mletja zrnja je pomembna zaradi boljšega tlačenja v silosu in izkoristka v prebavnem traktu živali. Želeno kakovost dosežemo, če je od 65 do 76 % delcev debeline do 2 mm.
Priprava silosnih prostorov je eno izmed pomembnih opravil. Stene silosov morajo biti očiščene, odstranjeni ostanki prejšnje silaže, ki so praviloma tudi gojišče plesni.
Površino silosa prilagodimo številu živali, da zagotovimo minimalno 5 cm dnevnega odvzema silaže v hladnem obdobju leta in 10 cm v toplem.
Sproti opravljamo dobro tlačenje in nato v čim krajšem času silos zrakotesno pokrijemo. Za pokrivanje silosov lahko uporabimo več slojev folije, ki morajo biti odporne proti ultravijoličnim žarkom. Pri koritastih silosih namestimo najprej stensko folijo, s katero pokrijemo del silosa ob steni. Nato prekrijemo s podfolijo, ki je lahko zelo tanka 40-50 pm. Tanjša folija se lepo prilagodi vrhnji plasti koruznega zdroba, da ne ostane nad njim zrak. Na vrhu prekrijemo z debelejšo folijo (200 pm).
Za dodatno zaščito lahko namestimo še trajno folijo ali zasipljemo z mivko, da zaščitimo pred poškodbami oziroma pred glodavci. Ob stenah dodatno obtežimo z vrečami manjšega premera, napolnjenimi s peskom ali mivko. Preprečiti moramo zatekanje vode ob stenah. Odpadne pnevmatike niso najprimernejše za obtežitev.
Pri stolpnih silosih se dogaja polzenje vlage v spodnje plasti silaž; zato je ta tam mokra in jo živali nerade pojedo, v zgornjih plasteh pa je suha in se je prej lotita naknadna fermentacija ter plesnenje. Priporočljivo je namestiti po plasteh folijo, ki preprečuje polzenje vlage; namestimo jo na primer na vsak meter višine silirane mase.
Potrebna prostornina silosa za spravilo zrnja iz ha koruze pri pridelku okrog 10 t/ha je 11 m3 prostornine silosa.
Primerno konzerviranost zdroba dosežemo v 5 tednih. Mlečnoki-slinske bakterije pretvarjajo sladkorje v mlečno kislino, ki preprečuje kvarjenje silaže. V mokrih silažah se tvori več maslene kisline, ki je neprijetnega vonja in okusa. Konzerviranje zrnja v silosih CO2
Pri tem zrnja vlažnosti od 20 do 35 % ne meljemo, ampak celo nameščamo v zrakotesni silos. Pri tem nastaja več plina CO2, ki je težji od zraka. Zaradi tega izpodriva druge snovi, tudi kisline, onemogoča delovanje kvarnih mikroorganizmov ter konzervira zrnje. V teh razmerah se razvijajo tudi mlečnokislinske bakterije, ki dodatno onemogočajo razvoj plesni in kvasovk. Nad zrnjem v silosu se vzdržuje plast plina CO2, nameščena pa morata biti regulacijski ventil in (praviloma tudi) dodatna zračna vreča, v kateri se zbira odvečen plin pri popolnoma polnem silosu. Pri spravilu zrnja z vsebnostjo nad 30 % nastajajo alkoholi. Prednosti sistema konzerviranja s CO2 so, da si olajšamo delo polnjenja in odvzema zrnja. Zrakotesnost onemogoča naknadno fermentacijo ne glede na količino dnevnega odvzema. Kakšne težave konzerviranja lahko pričakujemo pri letošnjem pridelku?
Zaradi posledic suše je siliranje zdroba letos povezano z nižjim pridelkom, z nižjo vsebnostjo vlage, po podatkih med 25 in 28 %, kar za postopek siliranja pomeni težje tlačenje. Takšno zrnje je pridelano na površinah, prizadetih po suši. Silaža bo sicer stabilna, okusna, vendar bo lahko problematična pri naknadni fermentaciji oprtega silosa. To lahko uspešno preprečimo, če na površino 1 m2 odprtega silosa zagotovimo dnevni odvzem vsaj 100 kg siliranega zdroba.
Za konzerviranje zrnja v silosih CO2 je letošnji pridelek z vlago pod 30 % praktično idealen.
Na koruzi, ki jo je napadla bulava snet, je večja verjetnost, da se bo posledično razvilo nekaj mikotoksinov. Priporočljivo je preventivno opraviti test vsebnosti mikotoksinov.
Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot.
KGZS Zavod Ptuj, Kmetijska svetovalna služba
Ormož • Število dopolnilnih dejavnosti skokovito raste
Vedno bolj domiselne dopolnilne dejavnosti
Če bi pred desetletjem ali celo manj napovedali, da bodo na kmetijah znotraj dopolnilnih dejavnosti proizvajali električno energijo, varili pivo, izobraževali skupine odraslih in otrok, kisali zelje, izdelovali testenine ter celo mesne in mlečne izdelke, kmetje, ki so takrat z veliko težavami poskušali registrirati peko kruha in podobne dejavnosti, tega ne bi verjeli.
A časi se očitno zelo spreminjajo. Številne kmetije imajo problem z zaslužkom iz osnovne kmetijske dejavnosti, ljudje ostajajo brez služb, mladi ne dobijo zaposlitve in intenzivno razmišljajo, kako bi zaslužili denar za preživetje. Pri tem so precej izvirni in tako se ne veča le število kmetij, na katerih je registrirana dopolnilna dejavnost, ampak tudi izbor dejavnosti. Hinka Hržič, svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti pri KSS v Ormožu, je povedala, da je na območju UE Ormož registriranih okrog 65 dopolnilnih dejavnosti, od tega čez 10 registriranih letos. Porast je vse od leta 2005, ko se je spremenila zakonodaja in je lažje registrirati dejavnost.
„Seveda morajo pogoji za dopolnilno dejavnost ustrezati higienskim standardom in zahtevam ter HACCP. A je danes bolj ohlapno glede zagotavljanja prostorov kot v preteklosti. Peko peciva in kruha lahko ljudje registrirajo v obstoječih kuhinjah. Vsak je sam odgovoren, da proizva-
ja zdravo hrano, nekoč pa je prostore moral pregledati inšpektor in se je pogosto zapletlo, registracija pa zavlekla. Za predelavo živalskega izvora so pristojni veterinarski inšpektorji, za predelavo rastlinskega kmetijski, ki se ukvarjajo z varnostjo hrane, turistične kmetije pa so še vedno pod nadzorom zdravstvene inšpekcije. Če imaš urejene prostore in finančne zmožnosti, preteče od vloge do registracije zelo kratek čas," je povedala Hrži-čeva.
V zadnjem obdobju kar 5 sončnih elektrarn
Zakonodaja na začetku ni bila dovolj dodelana, pozneje pa so se z novimi uredbami in opisi odpirale vedno nove možnosti za dodatne dejavnosti. Pomembna sprememba je bila, da ni več potrebna pridobitev certifikata nacionalne poklicne kvalifikacije za določeno dejavnost, dovolj je, da kmetje z znanjem in kako-
Foto: Viki Ivanuša
Hinka Hržič je povedala, da je samo letos prek 10 kmetij z območja UE Ormož registriralo dopolnilno dejavnost.
vostnimi storitvami ter izdelki dokažejo svojo kvalificiranost. Seveda je za registracijo treba imeti hektar primerljivih kmetijskih zemljišč, česar pa marsikdo nima. V primeru najema se številka povzpne na pet hektarjev. Tudi dohodek iz dejavnosti ne sme biti prevelik: v nižinskem območju lahko dosega 1,5 povprečne plače iz preteklega leta ali tri povprečne plače na območjih z omejenimi dejavniki. Omeji-
tve so tudi na turističnih kmetijah, ki so bile dolgo najbolj priljubljena dejavnost: število sedežev ne sme presegati 60, sob pa je lahko največ 10 ali 30 postelj. Za opravljanje dopolnilne dejavnosti morajo kmetje imeti vsaj 30 % surovin lastne pridelave, 30 % jih lahko kupijo v trgovini, do 40 % pa lahko izvira z drugih kmetij. Omejene so tudi količine izdelkov, ki jih lahko proizvedejo na leto.
Na Ormoškem so postale zelo priljubljene sončne elektrarne, saj so jih v zadnjem letu registrirali kar pet. Kmetje se radi odločajo tudi za strojne storitve, kajti prek strojnega krožka lahko delajo le za fizične osebe, če pa opravljajo storitve za občine ali druge pravne osebe, pa morajo imeti registrirano dejavnost, da lahko izstavijo račun. V zadnjem obdobju je bilo registriranih nekaj izobraževanj na kmetijah, kjer bodo imeli delavnice za šolsko mladino, novo je tudi oddajanje prostorov za piknike.
„Imamo dve kmetiji, ki pridelujeta ekološko govedino. Zakol opravijo v ekološki klavnici v Račah, doma ali pri pogodbenem mesarju pa opravijo razsek, meso zapakirajo ter razvozijo za znanega kupca. Vse te aktivnosti se štejejo v osnovno dejavnost. Če bi delali salame ali druge izdelke, pa bi bilo treba registrirati dopolnilno dejavnost. Tovrstnih dejavnosti je precej, pa tudi izdelkov iz mleka. To je posledica vedno nižjih cen. V medijih
slišimo, da se hrana draži, pri kmetu pa gredo cene pogosto navzdol, ne navzgor. Dopolnilna dejavnost lahko pomeni dodano vrednost, čeprav je potrebno več dela, truda in stroškov, da lahko pripelješ izdelek neposredno do uporabnika," meni Hržičeva.
Kmetje lahko dopolnilne dejavnosti promovirajo prek Dobrot slovenskih kmetij, ki organizirajo enkrat mesečno tržnice v Mercatorjevih in drugih trgovskih središčih, ali se udeležujejo prireditev, kjer prodajajo izdelke. Če pa kmetje drug za drugega prodajajo izdelke, gre za dopolnilno dejavnost prodaje z drugih kmetij, ki jo je treba registrirati.
Hinka Hržič ugotavlja, da so številni kmetje pri svoji dopolnilni dejavnosti uspešni. Opaža še, da se pri prodaji pozna vedno manjša kupna moč, po drugi strani pa tudi to, da ljudje vedno bolj iščejo domače. Zato pri KGZS nastaja spletna stran Kupujmo domače, ki lahko koristi kmetom in kupcem.
Viki Ivanuša
Spodnje Podravje • Po končanem razpisu kmetijskega ministrstva
Morda le (malo) boljši časi za prašičerejce?
Konec avgusta se je končal prvi specializiran razpis za prašičerejce, namenjen naložbam in izboljšavam v tej panogi. Vodja svetovalne službe za območje Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj Peter Pribožič je kar zadovoljen z odzivom.
„V našem zavodu smo na razpis oddali 20 programov oziroma vlog. Po informacijah, ki jih imam, naj bi jih bilo v vsej državi okrog 68, kar pomeni, da je naše območje dobro zastopano. Ker je razpisna kvota denarja štiri milijone evrov, sem precej optimističen, da bodo vsi vlagatelji programov lahko sofinancirani," je pojasnil Pribožič in ob tem dodal, da so za prašičerejce že ob objavi razpisa pripravili srečanja, na katerih so jim predstavili možnosti in prednosti udeležbe.
Vloge prašičerejcev z območja širšega Ptujskega so bile pretežno usmerjene v preureditve hlevov: „Rejci, ki so oddali vloge, imajo skupaj okrog 400 plemenskih živali v rejah in okrog 2000 pitancev. Večina vlog za sofinanciranje se nanaša na ureditev standardov reje, nekaj pa je tudi novogradenj. Ta razpis je bil pripravljen tako, da so lahko vlagatelji kot strošek navedli in ovrednotili tudi lastno delo na kmetiji, kar je precejšnja prednost pri investicijah. Izstopa vloga večjega prašiče-rejca iz Lenarta, ki je ocenjena na več kot 300.000 evrov, z
naložbo pa namerava zgraditi in v celoti opremiti nov hlev za 128 plemenskih svinj. Tudi sicer so bile oddane še štiri vloge za manjše novogradnje za pitališča, skupno za približno 1000 prašičev, vendar kot sem dejal, prevladujejo vloge za sofinanciranje notranjih preureditev hlevov do 50.000 evrov. Letos se namreč izteka prehodno obdobje, v katerem so prašičerejci morali zadostiti kriterijem dobrega počutja živali, navzkrižne skladnosti itd. Predvsem je šlo za to, da morajo rejci v plemenskih rejah urediti skupinsko rejo, ne več individualno, kot je bila pretežno uveljavljena doslej. Pomembno pri tem je, da so se oziroma se bodo ti rejci z odobritvijo sofinanciranja obvezali ohranjati velikost črede še najmanj pet let."
Skupna finančna vrednost vseh vlog z območja ptujskega KGZ po Pribožičevih ocenah znaša okrog 1,5 milijona evrov: „Seveda zgolj z enim razpisom ne moremo rešiti stanja, je pa vsaj prvi korak k temu. Menim, da bi se za prašičerejo morali takšni razpisi ponavljati, saj bi se ta panoga le tako lahko začela spet razvi-
jati in širiti. Trenutno pa je že v razpravi osnutek uredbe, ki bo osnova za razpis za sofinanciranje trženja organiziranih kmetij. Problematična je zahteva o minimalnem obsegu trženja, ki bi ga subjekt že moral izvajati; meja je postavljena na 50.000 prodanih pujsov letno, kar morda dosega kakšna družba, kmet pa ne. To bi lahko dosegli le s skupno organizacijo. Sicer pa je ta korak
k uredbi dobrodošel, zlasti za zelenjadarje in prašičerejce, kjer je samooskrba najnižja."
Glede na zadnje smernice in informacije, da bo prav svinjina med tistimi živili, ki se bodo na trgovskih policah najbolj podražili, Pribožič pravi, da rejci gotovo ne bodo deležni toliko višjih odkupnih cen, kot bodo višje maloprodajne, vsekakor pa se bodo tudi prve nekoliko dvignile: „Povpra-
ševanje po prašičjem mesu v Evropi namreč narašča, pa tudi sicer je cena ciklično vsako leto nekoliko naraščala jeseni. Meso je nasploh v Evropi dražje, manj se ga uvaža in zato se povečuje povpraševanje doma. Kot kaže, je zdaj položaj na trgu pač takšen, da je zanimiv, če že ne spodbuden za prašičerejce, in upam, da bodo to izkoristili. Zdaj pa je tudi čas, ko bi se morali
ül ^ i: ., - .--.«v.ii^-s^m^m:■ -••• - • •••i ••• & - -.J- -	• -■-■■ ■•■ ■--■'- ■■	■
Foto: SM
Na letošnji prvi specializiran razpis za prašičerejce se je z območja, ki ga pokriva KGZ Ptuj, odzvalo 20 ljudi.
povezati in vzpostaviti specializirano trženje, mogoče po zgledu mlekarjev ali pač kako drugače. Brez močne skupne povezave, organizacije, ki bo skrbela za trženje, promocijo in prodajo, se panoga ne bo razvijala, kot bi se lahko."
Pribožič še opozarja, naj si kmetje, ki nameravajo v prihodnje graditi hleve, čim prej uredijo potrebno gradbeno dokumentacijo, saj pričakujejo v naslednjem letu še nove, podobne razpise: „Razpis za živinorejo bo brez dvoma še ponovljen. Morda ne bo tako zelo specifičen kot tokratni, bo pa namenjen rejcem za naložbe. Zato še posebno pozivam tiste, ki razmišljajo o novogradnjah, naj si res pripravijo vso dokumentacijo, ker bodo le z veljavnim gradbenim dovoljenjem lahko kandidirali za nepovratna sredstva."
Sofinanciranje kmetijskega ministrstva pri omenjenem razpisu znaša načeloma 40 odstotkov od vrednosti odobrene vloge, kmetje v OMD lahko dobijo tudi 50-odstotno sofinanciranje, mladi prevzemniki v OMD pa 60-odstotni delež vrednosti naložbe.
SM
Slo glasbene novice
Novogoriška rock skupina Avtomobili letos praznujejo 30-letnico delovanja in ob tej priložnosti so posneli 9. studijski album z naslovom Pozna pomlad. Na novem albumu, ki izide 25. septembra, ima svoje mesto tudi pesem z naslovom Kaj si hotel, ki jo Avtomobili predstavljajo kot drugi radijski single. Vse skladbe z novega albuma bodo Avtomobili predstavili na jubilejnem koncertu v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma 5. oktobra letos.
•kick
Skupina Nula Kelvina, ki je se konec minulega leta javnosti prvič predstavila s ploščo Možgani na paši in istoimensko uspešnico, je poletno vročino izkoristila za ustvarjalni premor. V studiu producenta in kitarista skupine Gašperja Krž-manca so v preteklih tednih posneli obsežen material, ki ga bodo še to leto izdali pri Glasbeni zadrugi Celinka. Pred izidom nove plošče pa na radijske postaje pošiljajo še zadnji single s prvenca. Gre za pesem Škrpnu lep, ki v ležernem country valčku duhovito razkriva, kako je človek primo-ran razmišljati o sebi v uspešnem svetu čednih, fit, lepo negovanih in sproščenih, kjer te vedno nekdo opazuje, te občuduje ali pa zaničuje, če ni vse na svojem mestu. Važno je biti perfekten. Tudi popretečenem roku trajanja...
MZ
Glasbeni kotiček
DJ" 1 O CA
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. TVOJ GLAS - LETIMO NAPREJ
9, SWfe . NAŠE SANJE 8. j|pA» - NI MOJ SVET 7. KATJA KOREN & DAŠO - DAN PRILOŽNOSTI 6. FRENK NOVA - NOV JE DAN 5. ANDRAŽ HRIBAR - NI RES 4. SAŠA LENDERO - OD PORTOROŽA DO PIRANA 3. VICTORY - ŽIVETI SPET 2. TINKARA KOVAČ - TI SE LJUBIŠ 1. DARE KAURIČ & MARTINA MAJERLE - ČOKOLADA IN VANILIJA
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Dese+ico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davč na:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
50 let Slovenske popevke
Slovenska popevka letos praznuje častitljivih 50 let. Letošnji festival bo potekal jutri ob 20. uri v SNG Opera in balet Ljubljana. Gostitelja večera bosta Mojca Mavec in Mario Galunič.
Na festivalu se bo kot prva predstavila Anika Horvat, sledili ji bodo Gašper Rifelj, Sergej Škofljanec, Darja Švaj-ger, Slavko Ivančic in Manca Izmajlova, Lea Sirk, Katarina Mala, Nina Pušlar in Stiški kvartet, Matevž Šalehar -Hamo, Omar Naber, Iva Stanič, Nuša Derenda in Marko Vozelj ter Anja Baš. Tekmovalni del bo zaključil lanskoletni zmagovalec po mnenju strokovne žirije, Rudi Bučar.
Festival bo tako ponudil 14 novih skladb, ki se bodo potegovale za štiri nagrade: za nagrado strokovne žirije za najboljše besedilo, za nagrado strokovne žirije za najboljšo interpretacijo, veliko nagrado strokovne žirije Slovenska popevka 2012 za najboljšo skladbo v celoti in veliko nagrado občinstva Slovenska popevka 2012. Letošnji jubilejni festival bo
ponudil tudi bogat spremljevalni program. Kot posebni gostje bodo nastopili Arsen
Dedič, Braco Koren, Ana Dežman, Lado Leskovar, Eva Sršen, Irena Vrčkovnik, An-
Foto: Stane Sršen, RTV Slo
Marko Vozelj, ki je na Slovenski popevki 2011 prejel veliko nagrado občinstva za najboljšo skladbo v celoti, bo letos nastopil v duetu z Nušo Derenda.
draž Hribar, Katja Koren, Eva Boto in Nino Robič, ki se mu bosta pridružila tudi Mojmir Sepe in Jure Robežnik.
Ob letošnjem jubilejnem letu Slovenske popevke je RTV Slovenija v juniju pripravila gala koncert Poletna noč, s katerim se je poklonila zlatim časom tega festivala. Na velikem odru na Kongresnem trgu v Ljubljani so pod taktirko dirigenta Patrika Grebla ter v izvedbi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija zazvenele največje uspešnice Slovenske popevke: Mandolina, Zvezde padajo v noč, Orion, Poletna noč, Malokdaj se srečava, Maja z biseri, Vem, da danes bo srečen dan, Za prijatelje, Čez 20 let in še mnogo drugih. ZKP RTV Slovenija je ob tej priložnosti izdala trojni album Zlati jubilej Slovenske popevke - 50 popevk za 50 let. Na dan festivala Slovenske popevke pa bo izšel album z vsemi skladbami letošnjega festivala.
V čast jubileju je TV Slovenija pripravila tudi dokumentarno oddajo Zlati prah nostalgije - prvih 50 Slovenske popevke.
MZ
Filmski kotiček
ParaNorman
Tim Burton si je žanr čarobne čudaškosti tako podredil in v njem tako blesti, da v vseh 20 letih, odkar ga javno in uspešno goji, ni nihče zbral dovoj poguma, da bi si v njem izdol-bel svojo malo nišo. To niti ne preseneča, kajti poleg vizualne in odštekane ljubkosti Burton temu žanru ni vdahnil večje pomenske in globinske sporočilnosti. Ne, njegov žanr ostaja bolj ali manj na ravni navdušenca nad lepim in morbidno privlačnim dizajnom mračnega. Zato se za ta žanr zdi, da je
ParaNorman
Igrajo: Kodi Smit-McPhee, Anna Kendrick, Christopher Mintz-Plasse, Leslie Mann, John Goodman, Casey Affleck, Jodelle Ferland, Jeremy Shada, Bernard Hill, Tempestt Bledsoe, Jeff Garlin
Režija: Chris Butler, Sam Fell
Scenarij: Chris Butler Žanr: animirana komična pustolovščina
Dolžina: 93 minut Leto: 2012 Država: ZDA
v njem dovolj prostora samo za Burtona, pa tudi njemu počasi že zmanjkuje ustvarjalne sape.
Zato je risanka stop-motion ParaNorman v tem pogledu zelo zanimiv pojav. Ne le da pogumno zakorači na Burto-novo dvorišče, kjer je prevzela vse njegove zvijače in jih nadgradila do te meje, da ji je lahko zavisten kar Burton sam, ampak je šla še korak dlje - v ta nekoliko otroški žanr je vdahnila sporočilnost, zato v več pogledih mojstrovih sicer lepih vinjet ne le dosega, ampak jih tudi močno prekaša.
O tehnični plati risanke nima smisla izgubljati besed, saj smo se hollywoodske popolnosti že tako navadili, da tehnične izvrstnosti sploh ne opazimo več. Animacija stop-motion je osupljivo lepa, tu in tam gotovo tudi nadgrajena z računalnikom. Zgodba se vrti o otroku Normanu, ki vidi duhove umrlih, zato ga ima okolica, vključno z najbližnjimi, za čudaka in spaka. Posledično je seveda žrtev nasilnežev v šoli in drugih, bolj prefinjenih oblik marginalizacije. Od tu naprej zgodba resda zakorači v običajne klišeje o koncu
otroštva, odraščanju, družinskih vrednotah, samopotrditvi skozi potrditev drugih in o preostalih običajnih elementih ameriških risank, vendar na srečo to ni vse. Kljub srečnemu koncu se risanka dotakne tiste nelagodne resnice, da je vsaka, še tako civilizirana družba samo en korak stran od nacifikacije. Ne, propad kulture, omike in strpnosti ni oddaljen samo tri obroke stran, ampak je dovolj že umestitev v pravni ali ideološki kontekst, ali pa, kot vidimo v risanki, je dovolj le zaslomba očiščevalnega družbenega sadizma, ki posameznika odreši vse odgovornosti za svoja dejanja, pa bo taisti posameznik poblaznel, poživinil in se degradiral v člana drhali, ki bi požigala in pobijala. Človeška neumnost in neizobraženost sta večni,
pravi risanka ParaNorman in dodaja: če se kdaj zdi, da sta premagani (kot v 60. in 70. letih prejšnjega stoletja, ko je znanost človeštvo napolnila z optimizmom v prihodnost), sta v resnici samo pritajeni, kar lepo vidimo danes, ko bolj verjamemo astrologiji, prerokbam, urokom, energijam itd. kot dosežkom znanosti.
Risanka poleg tega nazorno pokaže, da so otroci najbolj hudobna bitja na svetu, ker se ne znajo upreti vzgibom jeze in maščevanja, zato je čisto prav, da so med svojim for-mativnim obdobjem občasno nemočni. Različne pomenske plasti zgodbe, ki se jih risanka samo dotakne, kar kličejo po daljši razpravi, zato lahko rečemo, da gre v vseh pogledih za lep filmski izdelek.
Matej Frece
^ J OVEN
(21.3. - 20.4.)
_o
S	Napredovali boste skozi delo in
'g	delovne obveznosti. Odločna in
.g	temperamentna energija vam
JI	bo v pomoč v službi. V ljubezni
-a	se boste vračali k prehojeni poti
"s	in obujali spomine. Zavedati se
1	boste morali, kje so vaše meje,
1	in se jih držati. Naredite nekaj zase in se sproščajte.
BIK /
(21.4. - 20.5.) *
Življenje vam bo ponudilo paleto možnosti. Uspehi se bodo stopnjevali in preprosto boste uživali. Zdrav način življenja bo nekaj pomembnega, odkrivali boste skrite labirinte in vrelce, ki vas bodo pomladili. Ne pozabite na športne aktivnosti. Ljubezen : veliko romantike.
m
m
DVOJČKA
(Il. S. - IQ. ó.)
Doma se boste odločili in naredili prerez. Ujeti boste v zanko preteklosti in tako reševali neko staro zgodbo. Zelo dobro vam bo služila diplomacija. V ljubezni bo bučno in temperamentno. Na vsaki zabavi boste dobesedno blesteli. Partnerjevi namigi bodo pravi biserčki.
¡Sh RAK
W (21.6. - 22.7.)
Zgradili boste most med duhovnim in materialnim življenjem. Sledili boste svoji resnici in se soočili s strahovi. V tišini boste razmislili, kaj vas veseli, in zapisovali občutke. Kreativen navdih najdete v naravi, ki postaja pisana. Služba: finančni prilivi in nasvet sodelavca.
LEV
f^V
WJ1 (23.7. - 22.8.)
Potreba po čustveni in gmotni varnosti vam bo dala krila in elan. Od partnerja boste zahtevali določene stvari, pa vendarle bo bolje, da ga razumete med vrsticami. Vaša energija bo nihala, enkrat je bo več, drugič manj. V prostem času boste kuhali marmelado.
m DEVICA
(& (23.8. - 22.9.)
Delovne obveznosti vam bodo pomagale pri iskanju notranjih strahov in omejitev. Pridobili boste veliko močne volje in spremljala vas bo ljubeča energija. Naloge, kijih boste morali opraviti, vam bodo šle zelo dobro od rok. V podporo vam bo partner. Ne pozabite se sproščati.
SESTAVIL
EDI KLASINC
MORSKI JANEŽ, KOROMAČ
MITOLOŠKI DVORJAN
HITRA JADRNICA
TVORNO STANIČJE, KAMBIJ
OBLOGA (STAR.)
PRELE-TALNICA
ČEŠKI ŠAHIST
ENOCELIČNA ŽIVAL
KDOR DAJE RAČUN
JOKAV OTROK, CMERA
SPANSKA PRINCESA
PETER UGRIN
PASTIR ČREDE
NAS SLIKAR IN GRAFIK (LOJZE)
PREBIVALEC RADOSLAVCEV
AVTO. OLJNO KORITO
RASTLINA DETELJNI PREDENEC
ZIDARSKA ŽLICA
IZDELOVAL-NICA CEVI
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ISLAMSKI VERNIK
GRAFIK JUSTIN
STALNI TROPSKI VETER
IGRALEC GABIN
ŠAHIST GUZEL
PEVEC JUNKAR
LESENA OGRAJA
METULJ
DRAGO ELIKAN
BENETKE
POSODA ZA SEČ
ALENKA PINTERIČ
SPODNJI DEL POSODE
PERJE PRI REPI
MESTO V BELGIJI
ZGODEN
60 MINUT
NEVEDNEŽ, PRAZNO-GLAVEC
OTOK V INDONEZIJI
NOČNI METULJ
PAVLA MEDE
PETER AMBROŽIČ
DRŽAVNA BLAGAJNA
FRANCOSKI
FIZIK (JOSEPH)
PROBLEM BREZ IZHODA, ZAGATA
ITALIJANSKA PEVKA PAVONE
VAS PRI DESTRNIKU
GOSTINSKI STREŽNIK, TOČAJ
UGANKARSKI SLOVARČEK: ADAMLJE = slovenski slikar in grafik (Lojze, 1955-), ALOR = otok v Indoneziji, LUNIK = nočni metulj, tudi lipov prelec, MLAČE = kraj pri Ločah pri Poljčanah, NIEPCE = francoski fizik in eden izmed izumiteljev fotografije (Joseph, 1765-1833), OMNIVORA = vsejede živali, RETI = češki šahist in šahovski teoretik (Rihard, 1889-1929).
■je^ejeu 'oeuuis 'eiid
'eiuode 'eodejN 'jeje '^¡uni 'joiv 1uejou$! 'oup 'dv 'leuun '30 'oe~| 'ueep 'jeseduue 'eujeAeo 'e|a>i '>pse| 'uegA6|sopey 'ei|iuepv 'nd 'eje||OA 'iei^oiuea '|euguo 'jnzoq 'eoe||/\| 'iuejqv 'ojdo^ :ouabjopoa '3>1NVZId>1 31 A31IS3d
licradioptuj
89,8-98,2»I04,3
SOBOTA, 15. september:
05.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.45. Sobotni športni napovednik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (po-novitev).12.00 SREDI DNEVA^ Pregled tedna (ponovitev). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). NEDELJA, 16. september:
5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 6.00 OBVESTILA (še ob 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.15 Misli iz Biblije. 6.20 ŠPORT. 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nah-berger). 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 ODPRTI TELEFON. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldne na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). 12.45 ŠPORT Z zimzelenimi melodijami v nedeljsko popoldne. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev in glasba za vse okuse. 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). PONEDELJEK, 17. september: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 9.00 Od-
mevi iz športa Janko Bezjak). 9.50 NAPOVED PROGRAMA. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Zdravniški nasvet (pon.). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Glasbene uspešnice in glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 18. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45,
17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 V živo. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.30 Gospodarski izziv (ponovitev). 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 19. september:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo
Pušenjak in Karolino Putarek. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 19.15 Popularnih 11 (ponovitev). 20.00 Večer na Radiu Ptuj: Glasbene uspešnice in Modne čvekarije (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). ČETRTEK, 20. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Za ljudi odprtih src. 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.05 Iz ljudske zakladnice. 19.10 Med ljudskimi pevci in godci (ponovitev).19.35 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK.
24.00 Skupni nočni program. (Radio Murski val).
PETEK, 21. septembra:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astro-čvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še ob 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 11.30 POROČILA. 12.00 Sredi dneva: Na-povednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Iz ljudske zakladnice. 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Murski val).
Lestvica Naj 11 na Radiu Ptuj z Jankom Bezjakom. Vsako nedeljo in sredo ob 19.10 ter v soboto po 20. uri.


TEHTNICA
(23.9. - 23.10.)
govorno in marljivo boste stopali naprej po svoji poti. Dogodkov ne smete prehitevati, bolje bo, da počakate na ugodnih pet minut. Sprehodi v naravi vam bodo dobro deli. V duhovnem smislu ne pozabite negovati svojega notranjega otroka. Ljubezen je zdravilo sreče.
ŠKORPIJON STRELEC
(24.10. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.)
(24.10. - 22.11.)
Raziskovali boste stare stvari in prišli stvarem do dna. Prijatelji vam bodo pomagali, da ugotovite, kaj vam je blizu in kaj ne. Odprle se vam bodo nove poslovne priložnosti, ki bodo vezane na tujino ali izobraževanje. V ljubezni bo vse bolj harmonično in polno navdiha.
Adrenalinski izzivi prinašajo novost in nove poglede. Uživali boste in kljub povečanemu delu našli navdih za naprej. Odločno boste stopali po svoji poti in tako našli srečo v ljubezni. Vezani bodo hrepeneli po osebni svobodi, nevezani pa imajo možnost za Amorjevo puščico.
KOZOROG
(22.12. - 20.1.) (
Narava vas bo sprostila in napolnila z dodatno energijo. V ljubezni bo več romantike in nežnosti. Svoje občutke boste sprva nekoliko skrivali, a se pozneje odprli kot nežni cvet lotosa. Na delovnem mestu bo veliko priložnosti in vajeti usode boste morali vzeti v svoje roke.


VODNAR (1l. l. -18.2.)
Teden, kije pred vami, bo močno zaznamovan po partnerski ljubezni in povečani harmoniji. Namigi, kijih boste deležni, vam bodo dali krila in tudi od vas je odvisno, kaj boste naredili. Sestavljali boste prelep mozaik odnosov na delovnem mestu. Bodite bolj prožni, ne držite se zastarelih prepričanj.
RIBI
(19.2. - 20.3.)
Kocke usode se bodo zasukale v vašo korist. Tisti, ki se bodo znali poslušati in slediti svoji intuiciji, bodo z eno besedo cveteli. Teden bodo zaznamovale harmonija, skladnost in romantika. Poslušajte glasbo. j si postavite meje in bo-i za učenje.
Ormož • Pastoralni dom pred dokončanjem
Potrebujejo dodatna sredstva
Za župniščem v Ormožu je v zadnjem letu dni kot nadomestna gradnja zraslo lepo poslopje, ki so ga poimenovali Pastoralni dom sv. Jurija, ki je tretji križniški zavetnik. Na skoraj 900 kvadratnih metrih se bodo raztezale učilnice, prostor za Karitas, dvorana in stanovanje za upokojenega župnika.
Verouk je v preteklosti potekal v starih prostorih, ki so bili nekoč župnijski svinjski hlev. Kljub vztrajnemu obnavljanju in urejanju so bili v pritličju polni vlage in solitra ter neprimerni za učilnice. Tretja učilnica na podstrešju pa je bila zelo izpostavljena sončni pripeki. Po zgledu Velike Nedelje, kjer so v preteklih letih zgradili Elizabetino hišo, so tudi v Ormožu zaprosili za sredstva provincialni svet, nato pa še generalni svet, katerega član je tudi ormoški župnik pater Drago Avsenak. Po nekajmesečnih prizadevanjih mu je uspelo dobiti soglasje za gradnjo.
Gradbena dela so končali v enem letu. Pastoralni dom, ki še ni dokončan, ima blizu 900 kvadratnih metrov, saj so ostali zvesti gabaritom prejšnje stavbe. V domu bo našel prostor Karitas, ki je v župniji precej dejaven, saj je križniški red v prvi vrsti karitativni. S polnim imenom se imenuje Skupnost bratov in sester križniške hiše Marije v Jeruzalemu, kajti red je nastal v Akonu v Palestini v obdobju križarskih vojn kot pomoč bolnikom, romarjem in vsem pomoči potrebnim.
Predvidene so tudi tri učilnice, saj je Ormož ena izmed večjih župnij v dekaniji z okrog
300 veroučenci. Za srečanja s starši ali kulturne prireditve je namenjena dvorana za 90 ljudi. Tu so tudi sanitarije in nekaj prostorov, ki spadajo k župnišču - garaža, kotlovnica, razdelilna kuhinja, knjižnica in primerno stanovanje za upokojenca. Doslej so v objekt vložili skoraj 700.000 evrov, potrebovali pa bi jih še 15.000 za ureditev učilnic in 54.000 za dokončanje dvorane. To je za župnijo samo nedosegljivo. Za dom je namenila 60.000 evrov, od tega je bilo dve tretjini denarja od denacionalizacije, ostanek pa so prispevali
župljani. Preostalo je prispeval križniški red, gre za slovenska sredstva iz denacionalizacije.
Pater Drago Avsenak močno upa, da bodo verouk lahko imeli v novih prostorih že decembra ali januarja, saj so dela že zelo daleč. Do takrat pa kot vse lansko šolsko leto gostujejo na OŠ Ormož, kjer so obnovili prošnjo in verjamejo, da bodo dobili soglasje.
Prostori v novem domu bodo gotovo prišli prav tudi širši skupnosti. Pri večjih prireditvah, ki se dogajajo v bližnjem kulturnem domu, so namreč
sodelujoči že doslej uporabljali župnijske prostore. Zanimivo pa je tudi to, da je dvorišče pastoralnega doma zelo akustično in ga bo mogoče spomladi in jeseni uporabljati za manjše koncerte.
V nedeljo bo za ormoško župnijo praznik, saj jo bo obiskal vrhovni predstojnik križniške-ga reda, veliki mojster dr. Bruno Platter, ki bo blagoslovil objekt. Domačini pa ga bodo poskušali naprositi tudi za manjkajoča sredstva, da bi lahko čim prej končali gradnjo.
Viki Ivanuša
Dolena • Folklorno društvo Rožmarin na gostovanjih
Rožmarinovci osvajali Balkan
Folklorno društvo Rožmarin iz Dolene, ki ohranja kulturno dediščino domačega okolja in Slovenije, se je letošnje poletje podalo na tri kratka popotovanja po jugoslovanskih državah. Poletje nikakor ni bilo namenjeno počitku, ampak spoznavanju novih folklornih prijateljev in festivalov.
V juliju nas je pot ponesla med prijazne prijatelje iz Koprivnice na Hrvaškem, kjer smo se udeležili 6. mednarodnega folklornega festivala pod naslovom „Iz bakine škrinje". Slovenijo smo predstavili s plesi iz vzhodne štajerske in Trsta. Z nami so nastopili še plesalci iz Makedonije, Romunije, Slovaške in seveda domačini iz KUD Koprivnica. Festival je zelo
dobro organiziran in tudi dlani publike so se dobro ogrele ob pestrem programu. S prijatelji iz Koprivnice se bomo zagotovo še družili.
V vročih dneh avgusta smo se udeležili V. rimskih iger v Termah Ptuj, takoj zatem nas je že čakala pot v Sarajevo na festival Susret prijatelja llidža 2012. Sarajevčani so nas dobro sprejeli. Na to pot smo združili moči
folklorniki iz FD Rožmarin Dolena, FS Rogoznica in FS Podgorci in skupaj sestavili ekipo, ki je zastopala Slovenijo. Festival je gostil še skupine iz Grčije, Hrvaške in seveda kar nekaj skupin iz BiH. Ogledali smo si znamenito Baščaršijo, kjer so najboljši čevapčiči, in se popeljali po Sarajevu s tramvajem, ki je znamenitost tega mesta. Štajerski plesi, ki smo jih predstavili,
so razgreli občinstvo in videlo se je njeno zadovoljstvo. Takih druženj si želimo še več, zato še posebna zahvala FS Rogoznica in FS Podgorci za pomoč.
Jesen se približuje in trgatve so v polnem teku, a mi se kar ne damo. Na pobudo nekdanjega princa ptujskega kurentovanja Vegana Turniškega smo se v začetku septembra podali v Kava-darce v Makedonijo na karneval Tikveški grozdober, kjer smo s plesom spet predstavljali slovenske barve. Karneval je pritegnil nekajtisočglavo množico in moramo priznati, da se radi udeležimo takšnih prireditev.
Tako smo sezono sklenili s popotovanjem po jugu, kar zagotovo ni bilo slabo, ampak zelo dobro, saj kultura ne pozna meja, kar je najpomembnejše.
Zdaj pa nikakor ne bomo počivali. Pred nami so KIMAVČEVI DNEVI, kjer bomo sodelovali kot vodniki tujim folklornim skupinam. Imamo pa že kar nekaj povabil za nastope v bližnji in daljni okolici. Naj končam s povabilom, da kdor si želi plesa in dobrega druženja, naj se nam pridruži.
Bojan Glaser
Od tod in tam
Hajdina • Povezava središča občine z Draženci
Foto: Črtomir Goznik
Dela na izgradnji pločnika s kolesarsko stezo in rekonstrukcijo ceste z javno razsvetljavo na Zgornji Haj-dini - odcep Školiber-pokopališče-železniška proga v Dražencih v dolžini 550 metrov, ki jih izvaja Cestno podjetje Ptuj, so v polnem teku. Gre za 156.000 evrov vredno infrastrukturno naložbo, ki so jo v Občini Hajdina načrtovali že dlje. Pogodbo za izvedbo del sta 1. junija letos podpisala župan Stanislav Glažar in izvršni direktor CP Ptuj Martin Turk. Potrebna zemljišča za gradnjo so zagotovili že lani. Glavnino del naj bi končali oktobra letos, saj gre za pomembno povezavo Hajdine z Draženci, ob kateri je tudi pokopališče.
MG
Ptuj • Še o 9. prazniku ČS Rogoznica
Foto: Črtomir Goznik
Prvega septembra so v ČS Rogoznica sklenili letošnje praznovanje 9. krajevnega praznika. Na osrednji slovesnosti v Spodnjem Velovleku so podelili letošnja priznanja ČS vsem tistim, ki so se s svojim delom trajno zapisali v kroniko razvoja tega območja. Priznanja sta prejela Stanko Menoni in Anton Lenart (na fotografiji prvi in drugi z leve), ki jima družbo delajo predstavniki ČS Rogoznica, Janko Čeh (predsednik) ter članici sveta Štefka Krajnčič in Marija Šalamun, podžupanja MO Ptuj Helena Neudauer, mestni svetnik Marjan Kolarič ter predsednik PGD Spodnji Velovlek Janez Zagoršek. Priznanje je prejelo tudi ŠD Rogoznica, ki v letošnjem letu praznuje 50-letnico uspešnega delovanja. Jubilejni, 10. krajevni praznik bodo v letu 2013 praznovali v Pacinju.
MG
Ljutomer • Obnova garderob v športnem centru
Z uvrstitvijo nogometašev Ljutomera v 3. slovensko ligo je ob ustrezni travnati površini treba nujno urediti še pripadajočo infrastrukturo, kamor spadajo tudi garderobe. Potrebam kluba je prisluhnila tudi tamkajšnja občina in se prijavila na razpis za sofinanciranje gradnje športnih objektov. Odobrenih je bilo 26.276 evrov. Kot najugodnejši ponudnik bo obnovo garderob opravilo domače gradbeno podjetje PGP, pogodbena vrednost del pa znaša 60.723,21 evra. Pogodbo o obnovi garderob sta podpisala županja Ljutomera Olga Karba in direktor PGP Srečko Tratnik (na fotografiji; skrajno levo predsednik NK Ljutomer Matej Vrbančič). Z uresničitvijo projekta bodo zagotovili bistveno boljše razmere za delo vseh vadbenih skupin, ki uporabljajo površine znotraj ŠRC Ljutomer, članski nogometni vrsti pa bodo omogočili nemoteno tekmovanje v 3. SNL. Projektno dokumentacijo rekonstrukcije garderob je izdelalo podjetje Atrij iz Odrancev, ki bo opravljalo tudi strokovni in finančni nadzor naložbe. Po določilih pogodbe bodo dela končali do 15. oktobra letos.
NS
Foto: NS
petek • 14. septembra 2012
Od tod in tam, poslovna in druga sporočila
Štajerski	21
Ptuj • 35 let Zveze čebelarskih društev Ptuj
Naj medicinska sestra 2012
Slovesno razvili nov prapor
Ob 35-letnici Zveze čebelarskih društev Ptuj so slovesno razvili nov prapor. Vseh 235 čebelarjev iz devetih društev se zaveda, da so ustanovitelji postavili dobre temelje organiziranemu, strokovnemu in kakovostnemu čebelarjenju na širšem območju Spodnjega Podravja.
Drugouvrščena Zdenka Vršič
Na osrednji slovesnosti ob 35-letnici Zveze čebelarskih društev Ptuj (ZČD) so se predstavniki vseh devetih društev zbrali v soboto, 8. septembra, v dvorani restavracije Gastro. Kot je poudaril predsednik zveze Stanislav Kitak, se je sodelovanje društev na območju Spodnjega Podravja začelo že veliko pred uradno ustanovitvijo zveze, kajti k temu jih je vodila potreba po znanju, izmenjavi izkušenj, iskanju trga, pripomočkov, optimalnih tehnologij ter želja po izboljševanju kakovosti medu in drugih pridelkov.
Po zapisu arhiva so 11. septembra 1977 zagnani in odločni predstavniki čebelarjev nekdanje ptujske občine ustanovili Zvezo čebelarskih društev Ptuj. Njeni ustanovitelji so bila društva Dornava, Markovci in Tur-nišče.
Že na prvi seji se je pokazalo, da je takratne čebelarje najbolj pestila slaba ozaveščenost in znanje ljudi o pomenu čebel, kar je bilo zanemarjeno v vsej državi, možnosti za izobraževanje so bile skromne, imeli so težave z nabavo sladkorja, z nizko odkupno ceno medu in pomanjkljivimi zakonskimi predpisi, hudo čebeljo gnilobo, povrhu pa sploh ni bilo podatkov o številu čebelarjev in stanju čebel v regiji. Zato so že na prvi seji oblikovali nastavke za razvoj društev, organizirano nabavo sladkorja, povezovanje s čebelarskimi inštituti, za poenotenje cen, pogozdovanje
z medovitimi rastlinami ter spodbujanje čebelarskega po-mladka v šolah.
Prvi predsednik ZČD Ptuj je postal Alojz Toplak, dve leti zatem ga je nasledil Martin Ko-kol, naslednji mandat je nosil Maks Vaupotič, nato je zvezo štiri leta vodil Vlado Kaučič, sledil mu je Vlado Tumpej z osemletnim mandatom, najdaljši, kar devetletni mandat je imel Ivan Vojsk, za njim pa je vodenje prevzela Metka Pi-hlar, ki je v ZČD Ptuj vložila več kot pet let dela. Danes je zveza tesno povezana s Čebelarsko zvezo Slovenije in drugimi zvezami društev. Na leto so čebelarjem na voljo številna predavanja in izobraževanja, redni
Nov prapor ZCD Ptuj je ob pomoči praporščaka Janeza Plohla razvil predsednik zveze Stanislav Kitak (desno).
sestanki in zbori, ozaveščenost državljanov o pomenu čebel in čebeljih pridelkov je na bistveno višji ravni, v regiji delujejo številni krožki pod pokroviteljstvom društev. Prek različnih projektov izvajajo izobraževanje otrok že v vrtcih in urejajo prepoznavnost slovenskega medu ter njegovo kakovost, možna so izobraževanja za nacionalne poklicne kvalifikacije, redno spremljajo in izvajajo zdravljenje čebel, povezujejo pa se tudi kmetijske panoge.
Seveda je še vedno veliko nerešenih vprašanj, ki se jih bodo morali lotiti, vendar se je po besedah Stanislava Kitaka od začetkov do danes spremenilo že ogromno, in to na bolje. Za to je zveza ob 35-letnici uspešnega delovanja že prejela pomembno priznanje, zlato plaketo Mestne občine Ptuj, ki so jo izročili na osrednji slovesnosti ob letošnjem prazniku MO Ptuj.
Danes je v Zvezi čebelarskih društev Ptuj združenih devet društev: ČD Cirkulane, Dornava, Gorišnica, Juršinci, Maj-šperk, Markovci, Ptuj, Turnišče in Zavrč, to je skupaj 235 čebelarjev, ki upravljajo 3780 čebeljih družin. V imenu MO Ptuj je slavljencem ob 35-letnici čestitala podžupanja Helena Neudauer. Na slovesnosti pa
Zdenka Vršič iz Zagojičev (občina Gorišnica), drugouvrščena v letošnji poletni akciji Štajerskega tednika Naj medicinska sestra/tehnik 2012, dela v zasebni ambulanti splošne medicine zdravnice Valerije Šaško. Od nekdaj jo je privlačevalo delo z ljudmi. Na poti do želenega poklica, medicinske izobrazbe, je ni nič omajalo, trmasto je vztrajala, čeprav so jo že v osnovni šoli nekateri želeli usmeriti v študij jezikov.
Prapor krasi 28 trakov, 59 zlatih in 12 srebrnih žebljičkov donatorjev, ki so skupaj s šestimi botri (na posnetku) omogočili njegovo izdelavo.
so razvili tudi nov prapor zveze, ki je po besedah predsednika upredmetenje dozdajšnjega in prihodnjega dela, uspehov, želja in pridobitev ljudi, ki so zvezo ustanovili, jo razvijali naprej in jo pomlajevali, da je danes to, kar je. Prapor pomeni tudi nekakšno zagotovilo za nadaljnji razvoj in povezovanje čebelarstva v širši regiji. Za prepoznavnost regije, ki jo prapor zastopa, skrbi izvezena ptujska veduta, ob njej je ime zveze in uradno zabeležena letnica ustanovitve ter letnica razvitja prapora in pozdrav čebelarjev Slovenije. Na nasprotni strani je nemi zemljevid upravne enote Ptuj, prekrit z rumenim satovjem. Matica pa je tam, kjer je sedež zveze, na mestnem središču regije. Prapor je rumene barve, ki je tudi predstavitvena barva ČZ Slovenije. Drog krasi kar 28 trakov, 59 zlatih in 12 srebrnih žebljičkov donator-jev, ki so skupaj s šestimi botri omogočili izdelavo prapora. Vsekakor pa lahko vseh 235 čebelarjev iz devetih društev danes z gotovostjo trdi, da so ustanovitelji zveze pred 35 leti postavili dobre temelje organiziranemu, strokovnemu in kakovostnemu čebelarjenju na širšem območju Spodnjega Podravja.
-OM
Foto: Črtomir Goznik
Zdenka Vršič: „Vsak dan grem z veseljem na delo."
Kot medicinska sestra dela že 34. leto in ni ji žal, da je izbrala ta človekoljubni poklic. Njeno prvo delovno mesto je bilo v ambulanti v Gorišnici, takoj po strokovnem izpitu. To je bilo leta 1979, 1982. je delo nadaljevala na Ptuju, v Zd, pri zdravnici Mariji Malešič, 1995. pa se je odločila za zaposlitev v zasebni ambulanti splošne medicine zdravnice Valerije Šaško, ki ponuja zdravstveno oskrbo bolnikom z območja vse UE Ptuj. Ni ji žal, četudi je več dela, kot ga je imela v prejšnji službi. Vendar ni dežurstev, za zdaj prav tako ne dela ob sobotah in nedeljah, to pa je tudi nekaj, pove. Njeno delo obsega vse od naročanja bolnikov, administrativnega do strokovnega dela, ki zahteva tudi nenehno izpopolnjevanje. Večkrat na leto se udeleži strokovnega izpolnjevanja, zdravnica daje pridobivanju novih znanj velik poudarek, saj je medicina ena izmed tistih dejavnosti, ki napreduje z veliko naglico. Pacienti pa si zaslužijo najboljšo oskrbo. Dela v dobrem timu,
vsak dan gre z veseljem na delo. Vesel in nasmejan obraz ima vselej tudi za paciente.
„Lepa beseda vedno lepo mesto najde, premalo pa je časa, da bi se lahko s pacientom še bolj temeljito pogovorili. Pogovor jim včasih več pomeni kot kakršno koli zdravilo, zlasti starejšim," je povedala Zdenka Vršič, ki se zahvaljuje vsem, ki so oddali glas zanjo. Ni pričakovala, da bo dobila toliko glasov. V ambulanti so navijali zanjo, prav tako domači. Ni še konec, zmagala bo tista, ki je najboljša, je bil njen odgovor vsem, ki so jo že videli v vlogi zmagovalke. Zmago Ivanki Potrč privošči iz srca, ima le težje delo, dela ponoči, pravi. „Meni drugo mesto tudi veliko pomeni, ker vidiš, da te imajo ljudje radi."
V prostem času se posveča družini, hčerama, staršem. Tudi vinograd in njiva zahtevata svoje. „Želim si zdravja in bi še naprej dobro sodelovala s pacienti," je še povedala, ko smo jo obiskali na delovnem mestu.
MG
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
a prilogo
Osrednje teme septembrske
številke SADa, revije za sadjarstvo, vinogradništvo in pridelavo vrtnin, so ekološka pridelava oljk, kostanjeva šiškarica, dela v domačem sadovnjaku in protitočne mreže. Pišemo tudi o trgatvi letnika 2012 in smernicah kletarjenja. pri vrtninah pa o postopanju z rastlinami ob suši. Mesečnik SAD - revija za tržne in ljubiteljske pridelovalce - z vami že 23. leto.
Revija Sad - 23 lat z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Les za teraso
Sibirski macesen m^A

Cena: 27 €/m2

www. tednik. s
Mere (v/š/d): 24/140/4000mm ali 24/140/5100mm Kvaliteta: A/B
LESOTEKA Ptuj
Rogozniška c. 25, T: 02 771 59 11, M: 051 273 960
Del. čas: Pon.-pet.: 07:30h - 16h, sob.: 08h - 12h
Nahajamo se v prostorih bivšega Lesenega centra Štajerles.
LESO TEKA
LESOTEKA Leveč
Leveč 18, T: 03 425 75 74, M: 051 352 469 Del. čas: Pon.-pet.: 07:30h - 16h, sob.: 08h - 12h
Mi smo za les!
Foto: Laura
Foto: Laura
NOTESDENT zobozdravstvo
Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetlka, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki.
Mo6tiček, proteze in bela zalivka cenejža kot pri koncesionaiju.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
v
Štajerski
TEDNIK
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE
TV
Televizija Skupnih nternih Programov
SOBOTA 15.9.
TV
www.siptv.si
00:00 Video strani 8:00 Gorišnica - Iz naših krajev 9:00 Glasbena oddaja 10:00 Lenart - Folklora Mladi glas Kanada 11:30 Utrip iz Ormoža 12:30 Polka in Majolka 13:30 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Lenart 20:00 Gorišnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip iz Ormoža 22:00 Glasbene novičke z Ingrid 23:00 Video strani
NEDELJA 16. 9.
00:00 8:00 9:00 10:40 11:00 13:00 15:00 16:20 17:00 18:30 20:00 22:00
Video strani Jutranji program NK Gerečja vas in NK Hajdina Ptujska kronika Oddaja iz Občine Videm Oddaja iz Občine Domava Gorišnica - Iz naših krajev Glasbene novičke z Ingrid Oddaja iz Občine Destmik Oddaja iz Občine Lenart Glasbena oddaja Video strani
00:00 Video strani 8:00 Zabavne igre ED v Borovcih 9:00 Utrip iz Ormoža 10:00 Oddaja iz Občine Lenart 11:45 Ptujska kronika 12:00 Video strani 18:00 Glasbena oddaja 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Posnetek izredne seje sveta Markovci 22:00 Ujemi sanje 23:00 Video strani
PONEDELJEK 17. 9.
00:00 Video strani 8:00 Videm - Od kleti do kleti 10:25 Ptujska kronika 10:45 Ujemi sanje 12:00 Video strani 18:00 Oddaja iz Občine Videm 19:30 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Oddaja iz Občine Markovci 21:00 Posnetek izredne seje sveta Markovci 23:00 Video strani
Od 1.10. 2012 dalje na SIP TV tudi programske vsebine iz OBČINE STARŠE
Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90, 031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ABA
Iptu jI
PVC OKNA, VRATA
Smer Grsjena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Stuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cem	Oprema	Barva
RENAULT GRAND ESPACE 2.0 DCI INITIALE PARIS	2008	11.990.00C	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE 1.6 E COUPE	1997	1.150,00 C	SERVO VOLAN	KOV. B0RD0
SEAT IBIZA 1.212V REFERENCE	2008	6.200,00 i	PRVI LAST.	RDEČA
RENAULT SCENIC1.6ERT	1998	1.250,00 C	KLIMA	KOV. T. ZELENA
MERCEDES-BENZ CABRIO320CLKAVANTG.	2003	12.500,00 C	XSEN0N	KOV. SREBRNA
CITROEN L2H1 JUMPY2.0 HDICON.	2008	9.090,00«	PRVI LAST.	BELA
PEUGEOT 307 CABRIOLET 2.0	2005	5.950,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. VIJOLA
CHEVROLET LACETTI 1.416V SE	2009	6.350,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT LIMUZINA LAGUNA 1.816V EXP.	2001	2.990,00 £	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 2071.41TRENDY	2007	5.790,00«	54.000 PREV.	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN POL01.4	1996	750,00 C	ALARM	ZELENA
TOYOTA YARIS 1.3WT-ISTELLA	2007	6.300,00 £	51.000 PREV.	KOV. MODRA
PEUGEOT 3071.6 SW MONOSPACE	2003	3.990,00 £	SERV. KNJIGA	K0V.B0RD0
PEUGEOT LIMUZINA 4071.816V SR CONFORT	2004	5.250,00 C	98.000 PREV.	KOV. MODRA
RENAULT INITIALEVELSATIS3.0V6DCI	2004	4.450,00 C	SERV. KNJIGA	KOV. SIVA
RENAULT ESPACE 2.2 DCI INITIALE	2006	7.500,00 e	SERV. KNJIGA	KOV. ČRNA
ALFA ROME01451.4TS	2000	1.390,00 £	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW 3181 LIMUZINA	2001	4.200,00 €	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT MEGANE CABRIOLET 1.9 DCI	2005	6.450,00 €	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
PEUGEOT 308 CON FORT PACK 1.616V	2008	8.250,00 C	PRVI LAST.	KOV. SIVA
RENAULT BERLINE EVOL. LAGUNA 1.616V LIM.	2007	6.850,00 C	70.000 PREV.	KOV. SREBRNA
CITROEN C31.4ISX	2005	4.150,00 C	PRVI LAST.	ČRNA
CITROEN XSARA 1.41X	2001	2.390,00 £	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
AUDI A31.8	1997	1.790,00 £	SERVO VOLAN	VIOLA
PETKOV VEČER
Bodite nocoj O družbi oddaje Z gtasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
www.radio-lednilui
IICRADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04i3 Otroška oddaja ZA MALE IN VELIKE
vsako soboto med 9.00 in 10.00 na Radiu Ptuj.
Otroci, vaše pesmice, risbice ter predloge pošljite na naslov Radio Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva ulica 6,2250 Ptuj s pripisom Za male in velike ali jih pošljite po mailu otroska@radio-tednik.si.
^^^^ AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ f tjfv^rj J Industrijska 9, MARIBOR	f
^J^ZS 02 2283020,031 658 679	f
NOVA VOZILA FORD	1
POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S KREDITI NA POLOŽNICE	f
BREZ POLOGA	1
ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE
ZNAMKA LETNIK CENA €			OPR.	BARVA
I OPEL FRONTERA 2.0 SP0HT, HARD TOP 4X4 1997		2.400,00	KLIMA, ALU PLAT.	T. MODRA
PEUGEOT BOXER 2.5 D KOIHBIFURGON	2001	2.400,00	MOŽ. ODBIT. DDV	BELA
FIATSHL0 1.61EVDYNAHK	2004	2.996,60	1.LAS1NIK, KLIMA	KOV. T. MODRA
AUDI A41.91DIKARAVAN	2002	4M,00	ALU PLATIŠČA	RDEČA
FORD FUSION 1.6	2067	5.980,00	1.LAST.	KOV. TONICSV. MODRA
0PELC0RSA 1.2 ENJOY	2667	6.166,60	KLIMA	BEIAČRNA STREHA
VW POLO 1.41DI COMFORT.	2006	6.256,60	ALU PLATIŠČA	KOV. MODRA
VWT0URAN2.0TDI	2004	6.690,60	TEMPOMAT	KOV. SREBRNA
KIACEED 1.4GSLLXFRESH	2067	6.896,60	1. LASTNIK	KOV. ČRNA
FORD FOCUS 1.6 KARAV.	2067	7.490,00	+4 ZIMS. GUME NA PLAT. KOV. SREBRNA	
VOLKSWAGEN GOLf 2.0 SDI	2667	7.490,00	NIZKA PORABA	MODRA
FORD FUSION 1.6 TREND	2008	7.790,00	1.LAS1MK, KLIMA	KOV. T. SIVA
FORD FIESTA TREND 1.25	2006	7.990,00	ALU PLATIŠČA	KOV. »MODRA
PEUGEOT 2071.41	2616	7J90,00	MEGLENKE.EL. PAKET	KOV. SV. MODRA
FOBD FIESTA 1.25 TREND	2009	8.100,00	AVT.KUMA	KOV. SOllEEZE-ZElf NA
CHEVROLET CRUZE 1.616 V LS	2016	8.990,00	ALARM, 1.LASIUIK	KOV. SREBRNA
FORD FIESTA TREND 1.25	2616	8.990,60	GARAN. D011/2012	KOV. ČRNA
FORD FUSION EBONY 1.6-GARANCUA	2611	9.696,60	LE 6456 KM, KOT NOV	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6,5VRAT	2616	9.966,60	ALU PLATIŠČA, TEMP.	KOV. ČRNA
VWTOURAN 2.DTDIAVT0M.	2667	11.296,60	TEMPOMAT	KOV. T. SIVA
FORD FIESTA UTANIUM 1.25Í - rant vralo 2012		11.535,00	C0N1R0L PAKET, TEMP.	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EBONY 1.6 IDO	NOVO	13.855,00	TREND PLUS PAKET	SIVA, KOV. MODRA
FORD FOCUS TREND 1.6 TVVCT	2012	13.990,00	NOVI MODEL, GAR.	BEIAČRNA STREHA
MAZDA62.0ITE SPORT, COMBI	2009	13.990,00	PARK SENZORJI, HMP.	PARIŠKO MODRA
BMW M3 SMG COUPE AVT0MAT1C 2062/2003		I7J90.00	USNJE	K0V.ZLATA
FORD M0NDE0 2.6 TOO 1TTAN. 163 KM	05/2011	23.286,60	ČRNAS1REHA	BELA
FORD S-MAX10 IDO TTT., tubia voölo	2012	25.908,00	MANIUMX PAKET	KOV. ČRNA
FORD FOCUS EMST-AVTO UTA	NOVO n 13.830,00		ZEUI NIZKA PORABA!!!	ČRNA, KOV. SREBRNA
FORD KUGA TREND 2.0 IRCI «2	NOVO OD 23.266,60		STILSKI PAKET	BELA, ČRNA, KOV. UINAR
FOROS-MAX TREND 2.0 TDCI	NOVO IID23.336,60		PARK SENZORJI	BELA
ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avto.net/avtomabiiipr				
www.avto-prstec.si
Ob menjavi vetrobranskega stekla
PODARIMO BON 20 EUR
za nakup v trgovinah Spar in Interspar.
Znamka
AUDI A4 QUATTRO 3,0 TDI PEUGEOT 206 HYUNDAI 120 FIAT BRAVO 80 RENAULT MODUS 1,5 DCI ROVER 75 1,8 HYUNDAI 1X55 FIAT FREEMONT FIAT STILO 1,6
Oprema
Letnik Cena(€)
ABS, servo volan 2004 strešno okno 2003 kamera za vzr. vožnjo 2012 klima	2001
ALU platišča, klima 2006 ABS, klima	2004
XENON, strešno okno 2008 7 sedežev	2012
klima	2002
2012 24.990 2002 1.990

gratis ob nakupu novega vozila na leasing
ANpro Tehnik d.o.o.
Na Postajo 31-2250 Ptuj
ELEKTROMEHANIKA Servis & Vzdrževanje Strojev in Orodja
-Previjanje Elektromotorjev - Pnevmatskega Orodja -Popravilo Črpalk	- Hidravličnega Orodja
-Popravilo ročnega Ei. Orodja - Hidravličnih Agregatov -Popravilo Visoko ti. Čistilcev (VAP) - Hidravličnih Glindrov -Popravilo Varilnih Aparatov - Zobniški Prenosov -Popravilo EI. Generatorjev.. - Izdelava Stikalnih Omar..
OBNOVA POPRAVILO
Li-lon Baterij od Akumulatorskega Orodja
BOSCH l^j
EDUR
010 melabo
Mbt. :051/227-375 www. anpro-tehnik. com
o pMiklavž
ODKUP, PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI. POLOŽNICE
Ptujska c. 68. Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662. avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI M 2.0 TDI KARAVAN	2008	13.960,00	AVT. KLIMA	ČRNA
AUDI A6 2.7 TDI AVANT	2009	18.900,00	NÄVI.	SREBRN
BMW 118 D	2009	12.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
BMW318DUMÜZINA	2009	14.970,00	AVT. KLIMA	SAFIRČRNA
FIAT BRAV01.6 MULTIJET	2009	7.880,00	DYNAMIC	SREBRN
FIAT CR0MA 1.9 MJT	2009	8.190.00	ALDPLAT.	KOV. ČRNA
FORD GALAXY 2.0TDCI	2010	14.990.00	AVT. KLIMA	KOV. T. SIVA
FIAT SEDICI 1.9JTD	2009	9.880,00	DYNAMIC	KOV. ČRNA
MAZDA BT-50 2.5 TU 143CV	2008 N:9.450,00 11.370,00		KUMA	SREBRN
ŠKODA 0CTAVIA COMBI 2.0 TOI	2010	14.990,00	ELEGANCE	KOV. ČRNA
TOYOTA CEUCA 1.8 WT-I 2004,	12.mes	6.980,00	AVT. KLIMA	SREBRN
TOYOTA YARIS 1.3 WTL	2006	4.580,00	KUMA	SREBRN
VOLVO S 80 2.4 TD5 AUT0M.	2005	6.990,00	XSEN0N	KOV. SIVA
VW BORA 1.9 TOI	2002	3.770,00	ALDPLAT.	ČRNA
VW PASSAT 1.9 TDI LIMUZINA	2004	5.680,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
VW PASSAT 2.0 TOI DSG KARAVAN	2009	12.580,00	AVT. KLIMA	KOV. SIVA
VW TRANSPORTER 2.5 TDI	2004	10.580,00	KUMA	KOV. MODRA
ODKUP VOZIL V ENI URI
PTUJSKA TELEVIZIJA
ipeao
PROGRAMSKA SHEMA PeTV
Petek 14,9.
9:QQ Dnevnik TV Marihar - pan 3=25 Kutiinjica - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon 10:20 Modra-Mil. 12]00 Resi TV Ormož
15:33 Poslanica - Naj ho Šolska pot varna 15:3S Kuhinjica
16:00 Duhovna oaza - 9. oddaja 17:00 Povabilo na kavo - pon. 18:20 Ptujske odrske testo - 8. oddaja - pon. 10:S5 Poslanica - Naj bo Šolska pot varna 20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Zemlja in mi - 9. oddaja - pon. 20:50 prt(no)- pon, 21:20 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 21:35 Moto scena-13. oddaja-pon. 21:55 Šegi TV Goriiniea - pon.
Nedelja 16.9.
9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Kuhinjica
10:10 Duhovna oaza - 9. oddaja - pon. 11:00 Cista umetnost -11. oddaja - pon. 13:00 Pregled tedna-pon 13:25 Zemlja in mi - 9. oddaja - pon. 13=55 Polka in majolka 18:00 Ptujska kronika-pon 18:2010. Ptuj 1
i igre - pon. 18:40 Pregled tedna - nor. 19:55 Poslanica - Naj no Šolska pot vama
20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Mura na dlani-B.i 21:25 Sport(no) - pon. 21:55 Moto scena -13. oddaja - pon.
aja - pon. pon.
Sohota15,9.
9:00 Ptujska kronika-pon
0:00 Dufiovna oaza -0:25 Modro - pon. M5 Zemlja in mi -9. oddaja 2:00 Ptujska kronika 2:20 Povalo na kavo - pon. 3:00 Pregled tedna
.....* pon.
ica - pon. ia kronika - pon ka kronika -pan. 8:20 Disfe umetnost-fl, odi
egled tedna - poi 9:55 Poslanica - Naj ho Šolska pot varna
Ponedeljek 17 A
9:00 Dnevnik TV Marihar - pon
9:25 Kuhinjica - pon.
9:50 Modro -pon.
10:45 Preglet iecna-non
14:55 Poslanica - Naj bo Šolska pot varna
15:00 Pomurski tednik
15:40 Kuhinjica
17:00 Povabilo na kavo - pon
17:35 Pregled tedna -pon
18:SD Poslanica - Naf bo Šolska jtot vama
18:55 Kultura na dlani - 8. oddaja - pon.
pon.
20:00 Ptujska kronika-pon 20:20 Eok napovednik - 9. oduaja - pu 20:55 Moto scena-13. oddaja -pon.
20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Epknapovednik-S.oddaja-pon. 20:55 Kultura na dlani - 9. oddaja - pon. 22:00 Moto scena -13. oddaja - pon.
21:15 Kimavčevi večeri -pon. 21:45 Ptujske odrske deske - 3. oddaja - pon.
www.petv.tv
Hdej nas ialilia spremljate budi «TJ in SIOL TV
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA In RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
Avtocenter Preteč d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Štajerski
TEDNIK
DO ČVTRTKA ZJUTRAJ DO S. URI
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO S. URE
Prireditvenik
Mali oglasi
STORITVE
PVC-OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, tel. 041 250 933.
IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišnica, telefon 041 457 037.
ZELO UGODNO prodamo premog (še po starih cenah), vključno z dostavo, ter gramoz, sekanec in pesek. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
IZVAJAMO vse vrste strojnih ometov, zunanjih in notranjih z materialom Roefix. Strojni ometi Kokot: 040 460 691, 041 726 398.
USPESNO IN TRAJNO nad nezaželene dlačice, pigmentne in žilne nepravilnosti z ELOS tehnologijo. Milumed, d. o. o. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si
Svetujemo in kvalitetno izvajamo pleskarska, fasaderska, suhomontažna dela, Knauf sistemi, talne obloge in inovativne rešitve. GSM: 051 205 373.
Izvajamo IZOLACIJO VLAŽNIH HlS, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Janos Hack, s. p., telefon 02 579 91 66, 041 636 489.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204.
UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilci na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.rama-
Slikopleskarstvo - fasaderstvo. Poskrbimo, da boste imeli kvalitetno izvedbo, dobre materiale, ugodno ceno ter pomoč pri pridobitvi subvencij eko sklada. Kristjan Murkovič, Muretinci 48 b. Tel: 041 510 853.
jIMMIM»
SONČNE ELEKTRARNE IN KLE-PARSTVO, Izdelava sončnih elektrarn na ključ, pokrivanje vseh vrst streh in montaža kleparskih izdelkov, Hercog d.o.o. Herma-nova 3, Ptuj; gsm 031-500-598, mail: robert.hercog@siol.net
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Stuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
Vodovod - ogrevanje. Izvajamo vse vrste inštalacij. Energovod -Krušič, d. n. o., Zg. Pristava 33, 2323 Ptujska Gora. Informacije na telefon 041 704 355.
LESNI PELETI za ogrevanje. Jurič Ljubo, s. p., Borovci 56/b, tel. 051 631571.
BREZPLAČNO odpeljem vaš dotrajani avto ali tovorno vozilo na svoje stroške. Inf. na tel. 041 635 840.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170._
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Ba-binci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
UGODNO PRODAM bukova ali mešana drva v hlodih (poln kamion): počasi rastoča visokokalorična gorska bukev, mešana drva gaber in hrast. Telefon 041/798-740._
PRODAM pet bikcev simentalcev, starih 3 do 4 mesece. Tel. 031 532 785.
KUPIM nakladalko, lahko slabo ohranjeno, katerega koli proizvajalca, tračni obračalnik in kombajn za izkop krompirja. Tel. 041 368 437.
PRODAM TRGATEV grozda - šmarni-ca in jurka, okrog 700 kg. Tel. štev. 031 241 984.
PRODAM suha bukova drva z dostavo. Telefon 031 532 785._
PRODAM lesne brikete, 100 % bukev, in lesne pelete, 50 % bukev, 50 % mehki les, z dostavo. Tel. 041 893 305.
KUPIM jalovo kravo in telico. Telefon 041 263 537.
PRODAM kraljeve fazane 2012, 60 evrov za par, pegatke, bele in modre ter sive, po 10 evrov za kos, purane 2012, 30 evrov za par, goske 2012, 40 evrov za par. Janški Vrh 49, Ptujska Gora, telefon 040 365 384.
PRODAM črno-belega bikca, 100 kg, in teličko, staro 3 tedne. Tel. 041 582 437.
PRODAM 4 sode: 100, 200, 250, 300 l, šmarnico, kvinton ali kvinton za žganjekuho. Telefon 041 958 051.
PRODAM transportni trak dolžine 8 m z elektromotorjem za spravilo bal ali koruze. Telefon 031 302 698.
PRODAM grozdje modro frankinjo. Telefon 041 957 027.
POCENI PRODAMO francosko posteljo, majhno kuhinjo 120 x 140, napo, kotno sedežno, klubsko mizico. Telefon 02 751 36 21.
PRODAM drva, bukova ali hrastova, z možnostjo razreza in dostave, možna menjava za koruzo, ter kupim njivo na območju Žetal ali Podlehnika. Telefon 031 406 235.
PRODAM več prašičev, težkih od 30 do 80 kg. Telefon 051 335 017.
NEPREMIČNINE
MANJSE STANOVANJE na Ptuju, idealna lokacija in idealna cena, prodamo. Tel. 031 467 142, Ivan.
V	OKOLICI Ptujske Gore prodam kmetijsko zemljišče v izmeri 17.450 m2, od tega je travnik 3.175 in gozd 14.275 m2. Tel. 041 234 031.
V	MESTNEM VRHU na Ptuju prodam stanovanjsko hišo 300 m2, 14 arov zemljišča, letnik 1990, obnovljeno 2008. Tel 040 300 555.
ODDAM v najem hišo - dvojček ali prodam. Mariborsko Pohorje. Tel. 041 687 065, www.apartma-jurcek.com.
ODDAM dvosobno delno opremljeno stanovanje, 66 m2, KTV, internet, kabelska in mestni plin, v centru mesta. Telefon 041 428 673.
V	APAČAH, k. o. Kidričevo, prodamo parcelo z velikim vrtom in staro hišo. Telefon 041 664 863.
RAZNO
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Tel. 041 897 675.
PRODAM štedilnik na trdo gorivo Central, malo rabljen. Tel. 041 982 345.
Petek, 14. septembra
15:00
17:00
18:00 19:00
19:00 20:00
20:00
20:00
Dežno pri Makolah: Forma viva Makole; kulturno-zabavna prireditev, ljudski pevci in godci, ocenjevanje umetniških del
Majšperk, galerija AP: odprtje razstave likovne kolonije Majšperk, UD Ustvarjalec
Ptuj, Murkova 3: Center Svet ustvarjalnosti, predstavitev knjige
Cirkulane, dvorana: Kimavčevi večeri; folklorni večer - skupine iz Bosne in
Hercegovine, Cirkulan in ljudske pevke Sestre Kopinski
Majšperk, KPC: svečana seja ob 16. občinskem prazniku
Markovci, večnamenska dvorana: folklorni večer; skupine iz Makedonije,
Podgorcev, otroški in odrasla skupina iz Markovcev
Ptuj, Dom KULTure, Muzikafe: Festival za spremembe, projekcije neodvisnih
dokumentarnih filmov
Ptuj, minoritski samostan: Kimavčevi večeri; folklorni koncert skupin iz Slovenije: Bela krajina, Maribor in Lancova vas
Sobota, 15. septembra
10:00
10:00 11:00
11:00
11:00
13:00
15:00
19:00
19:00
20:00
20:00
Ptuj, Murkova 3: Center Svet ustvarjalnosti, predstavitev ustvarjanja batika na svilo z Ano Težak Žmavc
Ptuj, pred Blagovnico Mercator: Sejem prostega časa, CID
Leskovec: prireditev ob 15-letnici delovanja TD Ajda Leskovec-Stari Log,
Pragersko
Makole: 10. mednarodni simpozij Forma viva Makole 2012; predstavitev in ponudba društev; šege in navade, domača obrt ...; 16:30 folklora in glasbena skupina Gemaj; 17:30 podelitev nagrad umetnikom; 20:00 Naj pesem v izvedbi Etnološkega društva Ložnica
Ptuj, Vrazov, Mestni in Novi trg: Kimavčevi večeri; mednarodna povorka folklornih skupin
Makole, dvorec Štatenberg: Forma viva Makole; zaključne prireditve; literarno srečanje, 15:00 okrogla miza Turizem in forma viva Turnišče, grad: srečanje Na tuji zemlji - druženje pri gradu Turnišče: 15:00 športne aktivnosti; 17:00 otvoritev razstave družine Waren -Lippit; 18:00 nastop tamburaškega orkestra Videm; 19:00 predavanje Marije Hernja Masten o gradu Turnišče; 19:30 gledališka predstava učencev OŠ Breg Pripovedka o turniškem zmaju; 20:00 premiera študijskega dokumentarnega filma Grad Turnišče; 20:30 nastop rock skupine Volk
Majšperk, dvorana OŠ: 16. občinski praznik; osrednja svečanost s podelitvijo priznanj, družabno srečanje po šotorom pri KPC
Ptuj, MuziKafe: potopisno predavanje društva Potuj: Bojan Gorenc in Duhovno potovanje po Indiji
Ptuj, Dom KULTure, Muzikafe: Festival za spremembe, projekcije neodvisnih dokumentarnih filmov
Ptuj, minoritski samostan: Kimavčevi večeri; folklorni koncert skupin iz Bosne in Hercegovine, Makedonije, Hrvaške in Slovenije
Nedelja, 16. septembra
09:00 11:00
13:00
14:00 17:00 18:00
20:00
20:00
Pragersko, Kulturni dom: likovna kolonija - do 17:00
Ptuj, Miheličeva galerija: delavnica za otroke ob razstavi akademske slikarke in
plesalke Martine Fukuhara Stirn
Starošince: prireditev TD občine Kidričevo Zahvala polju; razstava Društva podeželskih žena in deklet, otroške delavnice, tekmovanje v kuhanju bobovega golaža in kmečkih opravil, folklorne skupine, ljudski pevci in godci Črešnjevec, dom kulture: srečanje starejših krajanov in krajank Pragersko, Vodni stolp: odprtje razstave Izdelale so pridne roke Ptuj, Miheličeva galerija: plesna predstava Tanka nit popka, ob razstavi akademske slikarke in plesalke Martine Fukuhara Stirn Ptuj, Dom KULTure, Muzikafe: Festival za spremembe, projekcije neodvisnih dokumentarnih filmov
Ptuj, minoritski samostan: folklorni Kimavčevi večeri; koncert skupine Eva Hren in Sladcore
Ponedeljek, 17. septembra
08:30 Pragersko, kulturni dom: kiparsko-rezbarske delavnice za otroke - do 12:00
Torek, 18. septembra
08:30 Pragersko, kulturni dom: kiparsko-rezbarske delavnice za otroke - do 12:00 18:00 Slovenska Bistrica, galerija Grad: odprtje razstave Klavdija Tutte 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica Josipa Vošnjaka: predstavitev šole za partnerstvo in predavanje
MESTNI KINO PTUJ
Petek, 14., sobota, 15., in nedelja, 16. september: 17:00 Rock za vse čase; 19:15 Fant s kolesom; 21:00 Prometej.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21:00 - nedelja ob 10:00: Sprejem v Mestni hiši za pobratena mesta in knjižnice; Festival potujočih knjižnic na Ptuju; Cvet miru Sri Čimoja in Tek svetovne harmonije; Dnevi poezije in vina na
Ptuju nad pričakovanji; Dela slikarskih mojstrov razstavljena v grajski galeriji; Razstava ljudskih kostumov v galeriji Magistrat; Ptujski športni vikend - Zmigaj se; Državno prvenstvo gluhih v odbojki na mivki; Mednarodna karting dirka v Hajdošah; S plesom in glasbo v poletje.
radioptuj
89,8-98,2-l04;3

WILLIAMS ^^
LJJ|l,,!!'IJ
GOroWHSMPOSOJILAB ^„"^¡L
Mediafin pro d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
REALIZACIJA TAKOJ!!
GSM 051 626 075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ/TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stroje, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si
©©T®«™
CMIM mm HQJM
m
Tel.: 02/252-46-45, GSM ¡040/187-777
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
OBRTNA CONA Markovci pri Ptuju
Občina Markovci prodaja na atraktivni lokaciji v neposredni bližini Ptuja ob moderno razviti obrtni coni Novi Jork 8024 m2 stavbno opremljenih zemljišč za ceno 21 €/m2 + DDV. Parcele so oproščene plačila spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča. Javni razpis je objavljen na www.markovci.si in v Uradnem listu RS.
Informacije na tel. 02/788-88-87 - Marinka Bezjak Kolenko
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Z bolečino v srcu smo se poslovili od drage mame, babice, tašče, sestre ...
Marije Krajnc
roj. Živko
IZ DRAGOVIČA 12. 3. 1947 + 1. 9. 2012
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala g. župniku za opravljen cerkveni obred, govornikoma, molivcu, cerkvenim pevcem, nosilcema zastave in prapora. Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam kakor koli pomagali ter jo boste ohranili v lepem spominu.
Vsi njeni
V soboto popoldne se bodo pred gradom Turnišče zbrali somišljeniki, ki menijo, da država kot lastnica prepočasi rešuje 30 let zapuščeni in propadajoči grad. Da je mogoče grad kot kuliso uporabiti za kulturne prireditve že sedaj, v stanju, kakršnem je, bodo dokazali z bogatim programom, ki se bo odvijal skozi ves sobotni popoldan in večer. Dobrodošli. Program:
15.00 zbiranje, športne aktivnosti v parku pred gradom
17.00 Fotografije iz družinskega albuma zadnjih lastnikov, družine
Waren-Lippit, razstava Zgodovinskega arhiva na Ptuju 18.00 Nastop tamburaškega orkestra Kulturnega društva Franceta
Prešerna Videm pri Ptuju, vodja Jože Smigoc 19.00 Zgodovina gradu in kraja Turnišče - Marija Hernja Masten 19.30 Pripovedka o turniškem zmaju - predstava učencev OS Breg,
režiserka Mojca Vodušek 20.00 Premiera študijskega dokumentarnega filma »Grad Turnišče«
Mateje Toplak 20.30 Nastop rock skupine Volk
Morda se nam bo na srečanju pridružil tudi zadnji potomec za-dnega grofa, g. Frankk Lippitt z Dunaja.
SPOMIN
12. septembra so minila tri leta žalosti, ko nas je zapustil naš dragi
Pavel Ljubec -Palč
Z JASE 24, PTUJ
11. 3. 1946 + 12. 9. 2009
Hvala vsem, ki se spomnite nanj, postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče.
Vsi njegovi
Tiho, tiho teče solza lepega spomina, a v srcu ostala je huda bolečina, za vedno si odšel od nas, s teboj utihnil je tvoj glas. Hvala ti za vse, kar storil si za nas.
SPOMIN
14. septembra mineva 5 let, ko je zatisnil trudne oči in odšel k večnemu počitku
Franc Golob starejši
MARKOVCI 32 A
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in obudite spomin nanj.
Za njim žalujejo: žena Terezija, hčerka in sin z družino
Trgovišče • Kaj se je dogajalo v diskoteki Smart?
Hude obtožbe na račun policije
V Slovenskih novicah smo lahko prebrali zgodbo o dogajanju v diskoteki Smart v Trgovišču, ki naj bi jo bil avtorju povedal eden od bralcev. Zgodba se bere kot kriminalka, policisti pa v njej nastopajo kot negativci.
Foto: Viki Ivanuša
Foto: Viki Ivanuša
Vili in Darjan Stagar sta bila priči dogajanja in zagotavljata, da ni bilo nobenega nasilja.
Cez teden je v Trgovišču 60/a odprt dnevni bar, ob vikendih pa tudi diskoteka.
Po navedbah v Slovenskih novicah naj bi policista nočne izmene v diskoteki popivala štiri do pet ur, nato pa opazno opita razvažala goste domov in ob vrnitvi dobesedno izzivala goste pred lokalom, dokler se niso umaknili. Ker naj bi jima nekdo s službenega vozila ukradel registrsko tablico, sta menda dobesedno znorela in jo v paniki hotela
dobiti nazaj s silo. Spravila naj bi se nad goste pred lokalom, te sta menda po pisanju časopisa davila in jih z glavami butala v steno. Eden izmed policistov naj bi se na koncu menda opotekajoč odpravil za varnostnikom, da bi na posnetku z nadzorne kamere ugotovil, kdo je oskrunil njuno vozilo, a mu očitno ni padlo na pamet, da je bilo tam
posneto tudi njuno razgrajanje, smo lahko prebrali.
Takšne napete zgodbe res ne preberemo vsak dan , zato nas je zanimalo, kaj pravijo na te obtožbe na ormoški policiji. Komandir Edvard Cvetko ni želel dati nobene izjave v zvezi z incidentom, ta pa prav tako ni bil zapisan v kronologiji pomembnejših dogodkov na območju PP Ormož, ki jo
Ptuj • Še o ptujski ortopediji
Se center za endoprotetiko oddaljuje?
Zapleti s ptujsko ortopedijo so začasno rešeni. Kot izhaja iz sklepa ministrstva za zdravje, bodo ortopedijo v Ptuju letos še opravljali zunanji izvajalci. Na dolgi rok rednega programa ne bo možno izvajati tako, zato bo glede tega treba sprejeti ustrezno rešitev, ki bo najboljša tako za bolnike kot bolnišnico. Dokončna rešitev v tem trenutku še ni znana.
Minister za zdravje Tomaž Gantar je v zvezi s tem 30. avgusta podpisal sklep, ki ptujski bolnišnici omogoča izvajanje ortopedije kot posebnega programa, ki ga izvajajo zdravniki kirurgi in ane-steziologi. Program je predhodno potrdil tudi svet ptujske bolnišnice na seji 10. avgusta letos. Kot posebni program se bo po omenjenem sklepu lahko izvajala do konca leta 2012.
Prvo vsaditev umetnega kolka so v ptujski bolnišnici izvedli septembra 2008. Že od vsega začetka so vedeli, da se bo nova dejavnost opravljala pogodbeno, v prostem času, da bi zapolnili prazne zmogljivosti. S porastom števi-
la operacij na 800 oziroma 1200 na leto pa bi bilo že smiselno razmišljati o samostojnem oddelku in štirih redno zaposlenih ortopedih. Pri 300 operacijah na leto se stroškovno še ne izide, od leta 2008 do letos so jih opravili 940. Za leto 2012 je bil načrt 248 operacij.
Cilj ob uvedbi nove dejavnosti je bil, da bi Ptuj postal središče za primarno endoprotetiko, pri čemer so razmišljali o gradnji novih prostorov znotraj javno-zasebnega partnerstva, saj od države ni bilo pričakovati, da bi zagotovila denar za to. Kriza pa je, kot kaže, ogrozila tudi to dejavnost v bolnišnici, ki so jo in jo bodo še do konca letošnjega leta opravljali v prostem času,
kar je za nekatere moteče z vidika plačil, ne pa tudi strokovno. Dodatno jo je ogrozila tudi izguba, ki se sicer letos zmanjšuje, vzrok zanjo pa ni ortopedija. Morebitni prenos te dejavnosti s ptujske bolnišnice v redne programe bodisi mariborske bodisi murskosoboške pomeni daljšo čakalno dobo za vse tiste, ki so trenutno še na čakalnem seznamu ptujske ortopedije; teh naj bi bilo okrog 300. Nič pa ne kaže, da bi bilo v prihodnje manj bolnikov, ki potrebujejo menjavo kolkov, zato bo država oziroma njena zdravstvena politika morala najti najugodnejšo rešitev z vidika organiziranosti, stroke in financ.
MG
na policiji redno pripravljajo. Prebrali pa smo lahko, da je tiskovni predstavnik policije Bartolo Lampret potrdil, da so 9. septembra ob 4.45 policisti PP Ormož opravili nadzor v gostinskem lokalu v Trgovišču. Po navedbah naj bi se takrat na terasi lokala zgodil manjši prepir med gosti, policisti pa so s svojo prisotnostjo in opozorilom prisotnim umirili stvar, tako da se ni zgodila kršitev javnega reda in miru. V času opravljanja uradne naloge naj bi operativno-komunikacijski center Generalne policijske uprave prejel tudi anonimno obvestilo, da sta v omenjenem lokalu dva pijana policista in da naj bi se pretepali pred diskoteko, ker naj bi nekdo s policijskega vozila ukradel registrsko tablico, so še zapisali v Slovenskih novicah.
„Nimam kaj povedati, ker incidenta ni bilo"
Odpravili smo se do Vilija Štagarja, lastnika diskoteke Smart v Trgovišče. Lokal deluje že od leta 1996. Med tednom je dnevni bar, ob koncu tedna pa tudi diskoteka, odprta do 4. ure zjutraj. Ta večer je bilo okrog 50 gostov, pri incidentu pa je bil prisoten tako lastnik kot oba varnostnika.
„Zgodilo se ni praktično nič. Po zaprtju diskoteke se je nekaj pijanih gostov prepi-
ralo. Varnostniki in policista, ki sta prišla mimo, smo jih spravili narazen brez posebnega posredovanja, dovolj je bilo, da smo se postavili med njih in jih ločili enega od drugega. Za ukradeno policijsko tablico ne vem," pripoveduje Štagar in doda, da sta moža postave še malo ostala, popila brezalkoholno pijačo in odšla. Na vprašanje, ali sta bila opita, kot trdi bralec Slovenskih novic, je Štagar povedal, da po njegovem mnenju nista bila. Vesel je bil, da sta prišla in da se je položaj umiril ob njuni prisotnosti, še preden se je razplamtel. Pri težavah z gosti si običajno pomagajo z redar-sko službo, vedno sta navzoča dva redarja. Na vprašanje, ali bi si bilo mogoče ogledati posnetke dogajanja, pa je lastnik diskoteke povedal, da to ni posneto, saj naj bi se že pred tedni pokvaril trdi disk, serviser pa menda ni bil dosegljiv.
O tem, zakaj naj bi nekdo drugače predstavljal dogodke v javnosti, Štagar meni, da se je kateri od policistov komu zameril in se mu je kdo hotel maščevati. Možno pa se mu zdi tudi, da želi kdo vreči slabo luč na diskoteko, v kateri so se v zadnjem obdobju zvrstili vsi inšpektorji, kar jih država premore (sanitarni, tržni, požarni). Povedali so mu, da so morali reagirati na anonimne prijave. Štagar ni dobil nobene kazni, saj noben inšpektor ni našel pomanjkljivosti.
Varnostnik Darjan Štagar je potrdil, da je bilo dogajanje 9. septembra vso noč mirno. Policisti so se res nekajkrat peljali mimo, nato pa so se ustavili in s svojo prisotnostjo pripomogli, da so se gostje mirno razšli. Tudi Darjan ni dobil občutka, da bi bila moža postave pod vplivom alkohola, o kakšnem nasilnem ravnanju in pogrešani registrski tablici pa ne ve nič. Policija raziskuje dogodek, mi pa bi z veseljem prisluhnili tudi drugim očividcem dogajanja.
Viki Ivanuša
tehnični pregledi
Črna kronika
Zasegli predelan moped
9.	septembra so policisti Postaje prometne policije Maribor v Miklavžu na Dravskem polju ustavili 17-letnega voznika mopeda. Ker so med postopkom posumili, da je vozilo predelano, so ga zasegli in odredili tehnični pregled. Opravili so ga 10. septembra in ugotovili, da je res predelan. Presegal je največjo dovoljeno moč motorja in s tem največjo konstrukcijsko določeno hitrost, saj je razvil hitrost 95,4 km/h namesto dovoljene 45 km/h. Moped bo do odločitve Okrajnega sodišča v Mariboru, kamor so policisti zoper mladoletnika podali obdol-žilni predlog, ostal v hrambi.
Ukradeni golf
8. septembra je neznani storilec v Apačah ukradel osebni avtomobil Volkswagen golf plus 1.6 TDI črne barve, letnik izdelave 2011, reg. štev. MB VF-781. Premoženjska škoda znaša okrog 20.000 evrov.
Nelegalno čez mejo
Policisti Policijske postaje Ormož so 11. septembra okrog 16.20 v Središču ob Dravi preverili identiteto petih ljudi, ki so imeli ruske potne liste brez vizumov. Ugotovili so, da so državno mejo prestopili nedovoljeno, zato so jih pridržali. Pozneje so imeli v Cvetkovcih postopek z dvema voznikoma osebnih avtomobilov avstrijskih registrskih oznak. Za voznika, prav tako državljana Rusije, so ugotovili, da sta pomagala omenjenim ruskim državljanom, ki so državno mejo prestopili nedovoljeno. Zoper njiju bodo podali kazensko ovadbo.
Mlada Makedonka ni hotela domov
10.	septembra ob 7.20 so na PP Rače obravnavali 15-letno državljanko Makedonije, ki se ni prostovoljno vrnila v Makedonijo, za kar so ji izdali odločbo. Zaradi nezakonitega prebivanja ji je Okrajno sodišče v Mariboru izreklo ukor ter ji izdalo odločbo o vrnitvi. Mladoletno tujko so v spremstvu skrbnice iz centra za socialno delo odpeljali v center za tujce v Postojni.
(za osebna, tovorna in motoma vozila, traktorje)
vse za pogon
TEVE PTUJ
Dornavska cesta 7a, Ptuj Telefon: 02/ 787-10-10
izberite najboljše...
Napoved vremena za Slovenijo
Kakršno vreme o kimavca mlaji (16), 8/18 takšno je vso jesen najraji.
Kava
espresso
Sladica
po izbiri
3,50 eur
Danes bo v zahodni Sloveniji delno jasno, drugod pa zmerno do pretežno oblačno. V vzhodni in jugovzhodni Sloveniji bo občasno rahlo deževalo. Na Primorskem bo sprva še pihala zmerna do močna burja, ki bo popoldne slabela. Najnižje jutranje temperature bodo od 4 do 11, ob morju 13, najvišje dnevne od 14 do 18, na Primorskem do 23 stopinj C.
Obeti
V soboto in nedeljo bo na Primorskem precej jasno. Pihala bo povečini šibka burja. Drugod bo delno jasno z zmerno oblačnostjo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost.