Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina . Lir 800 Letna naročnina . . Lir 1.500 Letna inozemstvo . . Lir 2.500 Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Gorica - četrtek 23. maja 1957 - Trst Leto IX. - Štev. 21 Gorica - četrtek 23. maja 1957 - Trst Posamezna številka L. 30 ^ ■ I ■ I j__ več živine, trt. povečati ribolov itd. * ■ I * • Zmaga jugoslovanskega kmeta Nova italijanska vlada Tudi v našem časopisu smo ze več-brat posvetili pozornost jugoslovanskemu kmetijstvu in jugoslovanskemu kmetu v boju zoper prisilno kolektivizacijo sovjetskega kova. Deset let je trajala ta tiha borba med jugoslovanskim kmetom in ko-, uiunističnimi teoretiki. Prva leta je bila zelo trda borba, ki je zahtevala občutne žrtve od strani kmetov. Strašni davki, prisilno odvzemanje delovne sile, ki so jo gonili s kmetov v industrijo, zapostavljanje svobodnega kmeta na račun kolektivnih kmetij povsod in v vsem, vse to so bili le nekateri zunanji znaki te gigantske borbe med komunističnimi teoretiki in svobodnim Jugoslovanskim kmetom. Potem pa Je prišel polom. V Beogradu so bili prisiljeni priznati polomijo svojega Petletnega načrta in zlasti zaostalost jugoslovanske kmetijske proizvodnje. Saj bi za lakotjo pomrli, če bi jim »usmiljeni« Amerikanci ne bili prišli na pomoč. Nekaj let so to Polomijo prikrivali z izgovorom o suši, potem o poplavah, zimah in Podobnem. Toda resnica si je utrla pot: jugoslovansko kmetijstvo je prišlo na rob propada in z njim celo jugoslovansko gospodarstvo, ker je režim vodil do korenin zgrešeno I kmetijsko politiko. Prisilni sociali-[| Zaciji se je namreč kmet upiral z [ edinim orožjem, ki mu je ostalo: j s pasivnim odporom. Ni obdeloval p zemlje, ali pa jo je obdeloval le F toliko, da je pridelal, kar je rabil zase in za svojo družino. Tako se je zgodilo, da je kmetijska proizvodnja padla daleč pod višino predvojne proizvodnje. Leto za letom so pridelali premalo pšenice, premalo koruze, sladkorne pese, krompirja, masti, z eno besedo vsega premalo. Dočim je pred vojno kmetijstvo prispevalo k uravnovešen ju jugoslovanske izvozne bilance, je sedaj vsa leta uvoz prepotrebnih . J kmetijskih proizvodov in zlasti pše-f nice bil glavni uvozni predmet na škodo industrijskim. Nič niso pomagali razni administrativni ukrepi, da bi se tako stanje izboljšalo. Končno so bili tudi najbolj marksistično zaverovani teoretiki prisiljeni priznati, da je treba kaj temeljitega ukreniti. To korenito spremembo so sedaj Uzakonili na zasedanju zvezne ljudske skupščine v Beogradu koncem preteklega aprila. Na tem zasedanju so sprejeli vrsto ukrepov, ki naj prinesejo jugoslovanskemu kmetijstvu pravi napredek. Prvo, kar opazovalca zadene, je priznanje o popolni polomiji kolektivizacije. Zdi se neverjetno, da so priznali: »Pri nas so se povsem preživele težnje po »rešitvi« kmetijske proizvodnje v OBLIKAH KOLEKTIVIZACIJE, ki je bila svoje-vrstna oblika EKSPROPRIIRANJA kmetov... S tako obliko nihče več ne računa sedaj niti v bodočnosti.« Kakšen »confiteor« za komunistične teoretike, ki so v kolektivizaciji še pred petimi, šestimi leti videli kmetov »raj« na zemlji! Ali se »Primorski« in »Soča« še spominjata, kako sta proslavljala kolektivna gospodarstva v Brdih? Sedaj vemo, da so bila to le svojevrstna oblika nkspropriiranja kmetov (to je prisilno razlaščenje kmetov). Ker smo mi »od reakcije« tedaj nekaj podobnega napisali, smo bili »izdajalci«. Drugo priznanje je, da se kmetu Potrdi lastninska pravica tudi do ^eč kot družinskega premoženja, to Je do več kot 10 hektarjev. Do sedaj je bilo prepovedano imeti več kot 10 hektarjev zemlje. Kdor je lniel več, so ga razlastili. »V nada- ljevanju razvoja ne bo nobenega zakonskega omejevanja obstoječih velikosti individualnih posestev.« Tretja novost je važnost, ki jo bodo odslej naprej imele splošne kmetijske zadruge. Vse upanje za bodoči napredek jugoslovanskega kmetijstva so položili v razvoj in delovanje kmetijskih zadrug. Te se jim zdijo najbolj primerne, da na eni strani pomagajo k naprednemu kmetovanju, na drugi pa da prispevajo k razvoju socialističnih odnosov na kmetih. Zadružni sistem ho torej pustil kmetu zasebno lastništvo zemlje, istočasno pa ga bo vključil v širšo gospodarsko enoto, zadrugo. Ta mu bo pri obdelovanju zemlje pomagala s svojimi stroji, ki jih bo s skupnimi sredstvi članov in države nabavila, z umetnimi gnojili, z odkupom pridelkov, itd. Zato je dolgovezna resolucija o bodočem razvoju kmetijstva, ki jo je sprejela zvezna ljudska skupščina, dobri dve tretjini posvečena ravno organizaciji in delu kmetijskih zadrug. Seveda pri tem ne manjka raznih planov in načrtov, kajti socialist bi ne bil socialist, če bi se ne igral s plani in načrti. Tako n. pr. predvidevajo porast hektarskega donosa pšenice za 50%; koruze prav tako. Dalje da bo treba pridelati več olja, masti, sladkorja, sadja, gojiti Človeštvo s trepetom zasleduje prizadevanja za razorožitev in opustitev jedrnih poskusov. Zahodni opazovalci se boje, da bi hotela Moskva prisiliti k razorožitvi le Zapad, sama pa bi obdržala v moči to nevarno orožje. Mnogi znanstveniki zahtevajo brezpogojno odpravo atomskega in vodikovega o-rožja. Oglašajo pa se tudi drugi, ki vidijo v atomskem orožju največje jamstvo proti vsaki vojni. V Londonu že par tednov zaseda razoroži-tveni odbor Združenih narodov. Na svoji mizi ima več načrtov, ki se nanašajo na zmanjšanje navadne in atomske oborožitve ter na nadzorstvo nad izvajanjem morebitnih dogovorov. Tu nastopajo največje nerešene težave, ki jih ne morejo rešiti, niti ne vedo, kje začeti z njih razvozijanjem. Vzhod in Zapad si ne zaupata. Neurejeno je vprašanje evropske varnosti in nemškega zedinjenja, kar predstavlja prvi pogoj za uspešno razorožitev. Nemčija kamen spotike Veliko težavo pri razorožitvenih načrtih predstavlja razdeljena Nemčija. Prazne so misli in upi na u-spešno razorožitev, če bodo ostala nerešena razna evropska vprašanja. Adenauer sicer sprejema zamisel o nadzorovanem prostoru, zahteva pa-obenem, da se mora vzporedno reševati tudi vprašanje nemške združitve, ne pa skupno z njo. Sovjeti so pokazali karte Sovjetski zastopnik Zorin je izjavil, da je njegova država pripravljena dovoliti letalsko nadzorstvo nad delom severne Sibirije in Vladivostokom, če Amerika dovoli nadzorstvo nad Aljasko in zahodno polovico Združenih držav. S te strani se namreč Sovjeti Amerike najbolj boje. Ta predlog pa je nesprejemljiv za Zapad. Sedaj sta pohitela Zorin in Stassen domov po navodila. Ta žarek upanja pa je takoj pogasil sovjetski zunanji minister Gro-miko, ki je izjavil, da Sovjetska zveza ne bo nikdar dovolila letalskega nadzorstva nad svojim celot- več živine, trt, povečali ribolov itd. Tisoč lepih načrtov, ki naj jih uresničijo splošne kmetijske zadruge, ta novi rešenik jugoslovanskega gospodarstva. Sklenili so tudi, da bodo zanaprej tudi več investirali v kmetijstvu, kakih 82 milijard din na leto, dočim so do sedaj investirali le okrog 31 milijard letno ali še man j. Takšni so torej načrti in upanje jugoslovanskih oblastnikov, ki gradijo socializem sebi v blagor, ljudstvu pa v trpko preizkušnjo. Vsekakor pa smemo znova poudariti, da je bil tihi odpor jugoslovanskih kmetov tisti, ki je prisilil marksistične teoretike v Beogradu, da so se odpovedali nasilni kolektivizaciji. V tem je ravno velika zmaga jugoslovanskih kmetov. To nudi jamstvo, da bo jugoslovanski kmet tudi v kmetijskih zadrugah znal ohraniti svojo samostojnost, ki ga je v preteklosti toliko stala. Glede boljših uspehov v jugoslovanskem kmetijstvu sjno pa zelo skeptični, ker vsi osebni stiki z jugoslovanskimi ljudmi nam pričajo, da tam ni nikjer pravega veselja do dela. Če pa veselja ni, tudi uspehov ne more biti. Drugi razlog za našo skeptičnost je izkušnja: na čelu zadrug bodo še naprej zvesti partijci. Ti pa so priznano slabi gospodariji, ker so predvsem koritarji. Zato bo jugoslov. gospodarstvo ob podpori Amerikan-cev še naprej životarilo. nim ozemljem v zameno za pravico, da bi tudi ona smela nadzirati iz zraka celotno ameriško področje. Ta izjava je poparila vse upe. Zato sedaj Amerika predlaga poizkusno razorožitveno področje, ki bi naj bilo dostopno obojestranskemu nadzorstvu. Če bi se to obneslo, bi se morda polagoma ublažila medsebojna nezaupanja. Angleži razstrelili vodikovo bombo Vrsti atomskih poizkusov se je sedaj pridružila še Anglija, ki je prejšnji teden razstrelila svojo vodikovo bombo. Anglija je s tem postala vodikova velesila in pravi, da je pripravljena prenehati g poskusi, če bodo to storili tudi drugi, ki imajo jedrno orožje. Tako je nastopil nov oboroženi tekmec, ki je še bolj zamotal začarani krog. Trije kralji brez tretjega Na Srednjem Vzhodu sta se sešla iraški kralj Feisal in kralj Ibn Saud, ki sta se domenila o skupni politiki, ki bo slonela na arabskem nacionalizmu in nasprotovanju do imperializma ter komunizma. Jordanski kralj Hussein se sestanka ni mogel udeležiti zaradi domačih obveznosti. Popolnoma pa podpira politiko svojih dveh sosedov. Saudova Arabija, Irak in Jordanija lahko računajo na sodelovanje Libanona. Nasser je tako ostal sam. Na njegovi strani je samo še Sirija, kar pa je za Nasserjeve načrte premalo. Arabskega bloka z Nasserjem na čelu ne bo. Sedaj se je položaj na tem delu zelo spremenil. Če pomislimo, da so pred meseci vse arabske države podpirale Nasserja proti Izraelu, Angliji in Franciji. Saudova Arabija, Irak in Libanon so sprejele Eisenhowerjevo doktrino za Srednji Vzhod, Jordanija pa je dobila 10 milijonov dolarjev. Ker je Nasserjev vpliv ponehal in Eisen-hotverjev pridobil, sodijo, da se je tukaj sedaj svet pomiril. Po štirinajstdnevni krizi je senator Adone Zoli preteklo nedeljo sestavil novo vlado in sicer iz samih demokristjanov. Sprva se je zdelo, da bodo znova obudili štiri-strankarsko vlado, toda odločen odpor republikancev, da bi zopet stopili v vlado, je tako upanje pokopal. Zato se je KD kot najmočnejša stranka v parlamentu odločila, da sestavi vlado sama. Novost Zolijeve vlade ni samo v tem, da jo sestavljajo zgolj pristaši KD, temveč tudi v tem, da nima večine v parlamentu. KD ima sicer 263 poslancev, toda to je še vedno manj kot polovica vseli poslancev. Zolijeva vlada je torej manjšinska vlada, kot pravimo. Da bo mogla obstati, bo morala v parlamentu od primera do primera iskati večine ali na levi ali na desni. Zlasti bo težko dobila večino, ko se bo prvič predstavila parlamentu v potrditev. Znano je, da so nekatere stranke odločno zoper tako enostrankarsko vlado, n. pr. socialni de-mokratje in komunisti. Ti bodo gotovo glasovali proti vladi. Zato predvidevajo, da bo Zolijev uspeli ali neuspeh zavisel od dobre volje nekaterih manjših strank, zlasti od Nennijevih socialistov in liberalcev. Če bodo ti podprli vlado ali če se bodo vsaj glasovanja vzdržali, bo Zolijeva vlada dobila zaupnico in bo lahko začela vladati. Sicer bo morala že prvi dan odstopiti. Zoli se tega dobro zaveda, zato je zaprosil za deset dni odloga, da s svojimi ministri izdela ločen in stvaren program svoje vlade, s katerim se bo predstavil zbornici. Če bo ta program tak. da bo zadovoljil razne stranke, bodo te novo vlado podprle in ta bo mogla začeti z delom. Kajti mudi se zelo, posebno z odobritvijo državnega proračuna. Ta bi po določilih ustave moral biti odobren v teku meseca junija. Šele koncem maja bomo torej zvedeli, ali bo Zolijeva vlada dobila zaupnico Ameriška vojaška pomočj Jugoslaviji Ameriško zunanje ministrstvo je izjavilo, da bodo Združene države zopet pošiljale Jugoslaviji vojaško pomoč, da se bo lahko Jugoslavija neodvisno od Sovjetske zveze uveljavljala. Jugoslovanska vlada pa je izjavila, da bo vprašanje ameriške vojaške pomoči še proučila z ozirom na politične interese in praktične potrebe Jugoslavije. Jugoslavija si postavlja vprašanje, ali je sprejem te ameriške pomoči v skladu z njeno neodvisno politiko. To vprašanje je v zvezi nihanja Jugoslavije med Vzhodom in Zapadom. Jugoslovanski vojni minister Gošnjak je že koncem decembra lani dejal, da Jugoslavija ne potrebuje več ameriške vojaške pomoči. Jugoslovansko izjavo bi lahko razumeli tudi kot odklonitev ameriške vojaške pomoči, čeprav trde, da bodo ponudbo še preučili. Težava pa tiči nekje drugje. Jugoslovanska oborožitev še sedaj ni enotna. Nekaj orožja je sovjetskega tipa, drugo bivšega nemškega in tretje ameriškega. V slučaju resne uporabe tega orožja rabi jugoslovanska armada v zaledju, troje vrst tovarn, ki bi izdelovale potrebno municijo za troje vrst orožja. To pa predstavlja prevelik riziko, ker teh tovarn doslej nikjer ni. Da pa bi v slučaju potrebe zalagale Jugoslavijo ameriške, ruske in nemške tovarne pa je nemogoče. Mesto orožja želi Jugoslavija raje iz Amerike patente, da bi lahko sama izdelovala potrebno orožje. Patentov pa seveda Amerika ne more dati. v parlamentu ali ne. Glavni ministri v novi vladi so naslednji: Adone Zoli ministrski predsednik in minister državnega proračuna; podpredsednik in zunanji minister Giuseppe Pel la; notranji minister ostane Tambroni; pravosodni minister je posl. Guido Gonella; finančni minister je Giulio Andreotti; obrambni minister ostane Taviani; naučni pa je postal posl. Aldo Moro. Za našo manjšino je posebno važen ta slednji, saj bo ravno on moral odločati o zakonu za slovenske manjšinske šole. Sueško vprašanje Štirinajst uporabnikov Sueškega prekopa je sklenilo, da smejo njihove ladje uporabljati ta prekop in plačevati prehodnimi, kakor zahteva Egipt. Francija pa se ne mara ukloniti. Zalo je sklenila predati zadevo v Varnostni svet, ker sodi. da je enostranska uprava tega prekopa v nasprotju s šestimi načeli, ki jih je lani odobril Varnostni svet. Francija zahteva, naj smatrajo sedanji položaj v prekopu le za začasen in naj se polagoma doseže trajna ureditev' s kolektivnim sporazumom. — V začetku tedna se je vršilo tozadevno razpravljanje pred Varnostnim svetom. Položaj na Poljskem Na Poljskem je zboroval Centralni komite poljske komunistične stranke. Tu so se spoprijeli pristaši Stalinovega tipa in pristaši Gomul-ke. Gomulka, ki je sicer v praksi in teoriji dovršen komunist, se je postavil proti Sovjetski zvezi in zahteval, da naj vsaka država bodi svojo pot v socializem in to v skladu s svojimi potrebami. To stališče Go-mulke je napadel bivši minister Mijal, ki je očital GomuJki preveliko zmernost, da je klonil pred Cerkvijo in kulaki. Gomulka je zagrozil, da bo dal objaviti te napade. To je pomagalo. Stalinovci so se umaknili, da bi bila ohranjena e-notnost komunistične partije. Gomulka je zaenkrat zmagal, a boj s stalinovci se bo gotovo nadaljeval, ker je Moskva zelo blizu. Odstop francoske vlade V torek 21. maja je francoski ministrski predsednik Mollet podal ostavko svoje vlade. Predsednik Cotv pa ostavke ni še sprejel, češ da parlament ni izglasoval vladi nezaupnice, pač pa je glasoval le proti nekemu zakonskemu osnutku. Sestanek Mešane komisije v Rimu Italijansko-jugoslovanska komisija za za-sčito narodnih manjšin, ki jo določa Posebni statut Memoranduma, se je 21. t. m. prvič sestala v Rimu. Komisija se bo sestajala dvakrat na leto, spomladi v Rimu, jeseni v Beogradu. Komunisti ne dovolijo stavk Nekomunistični akademiki so v vzhodnem Berlinu na živinozdravniški fakulteti pripravljali protikomunistično stavko. Tajna policija je namero odkrila, aretirala organizatorje in nad sto akademikov je bilo odpuščenih z univerze. — Gorje, če bi kaj takega storili v Zahodni Evropi s komunističnimi študenti. Vse komunistično časopisje od tržaškega »Dela« do moskovske »Pravde« hi kričalo o nečloveškem ravnanju. Atomska razorožitev Poslušajte versko uro na radiu Trst A vsako nedeljo ob 11,30! NAS TEDEN 26. 5. nedelja, 5. pob.: sv. Filip N eri, sp. 27. 5. ponedeljak: sv. Beda Častitljivi, c.u. 28. 5. torek: sv. Avguštin, šk. 29. 5. sreda: sv. Marija Magdalena Poviška, d. 30. 5. četrtek: sv. Feliks /.. p. 31. 5. petek: Marija Kraljica nebes in zemlje; sv. Angela, d. 1. 6. sobota, prva v mes.: sv. Fortunat, s. MARIJA KRALJICA NEBES IN ZEMLJE. Nadangel Gabrijel je Mariji oznanil, da bo njen Sin kraljeval vekomaj in da njegovemu kraljestvu ne bo konca. Jezus je kralj, Marija, njegova mati, pa Kraljica. V liturgičnih molitvah, tako v katoliški Cerkvi, kot v pravoslavni se Marija naziv-Ije — kraljica. Stare slike v katakombah slikajo že od 2. stol. dalje Marijo kot kraljico. Sv. ap. Janez Ev. je umrl v začetku 2. stoletja. Marija ni kraljica le v prenesenem pomenu kot se imenuje n. pr. vrtnica — kraljica cvetic, ampak v pravem. Kraljuje pa v nebesih, kjer ji strežejo angeli in kamor pomaga priti pravičnim. V vicah njena kraljeva roka posreduje o-lajšanje trpljenja. Na zemlji prosi za nas, nas vodi, brani. Kraljuje nad peklom, da varuje pred njim tiste, ki se k nji zatekajo, zmaguje nad satanom. isti čas je rekel Jezus svo-t |J jim učencem: »Resnično, resnično, povem vam: A-ko boste očeta kaj prosili v mojem imenu, vam bo dal. Doslej niste nič prosili v mojem imenu. Prosite in boste prejeli, da bo vaše veselje popolno. To sem vam govoril v prilikah; pride pa ura, ko vam ne bom več govoril v prilikah, ampak vam bom očitno oznanjeval o Očetu. Tisti čas boste prosili v mojem imenu in vam ne pravim, da bom jaz prosil Očeta za vas; zakaj Oče sam vas ljubi, ker vi mene ljubite in verujete, da sem prišel od Boga. Izšel sem iz Očeta in prišel na svet; zopet zapuščam svet in grem k Očetu.« — »Glej,a mu reko njegovi učenci, »zdaj očitno govoriš POLJSKI PRIMAS KARDINAL ŠTEFAN VIŠINSKI NA POTI V RIM. KJER JE IZ ROK SV. OČETA PREJEL KARDINALSKI KLOBUK in ne pripoveduješ nobene prilike. Zdaj vemo, da vse veš in ne potrebuješ, da bi te kdo vpraševal. Zato verujemo, da si izšel od Boga.a ** • 1 e • življenja L Evangelij omenja molitev. Molitev je velika človeška potreba in velika človeška dolžnost. Potreba, ker smo šibki, nebogljeni, neprestano potrebni božje pomoči, Njegove tolažbe. Njegove opore, Njegovega vodstva, Njegovega varstva, Njegovega miru, Njegove ljubezni, Njegovega blagoslova, Njegove rešitve, Njegove sreče. Zelo majhen, otročji, nezrel in nerazsoden je človek, ki misli, da ne potrebuje Boga. Pametni in modri ljudje se stalno zavedajo, da nam je Stvarnik potreben, nujno potreben prav vsak hip našega življenja: še vse bolj kakor ptiču zrak, ribi voda in človeku kruli. A nele potreba, molitev je tudi naša velika dolžnost. Bog je namreč naš Stvarnik in Gospod, mi pa Njegove stvari. Dolžni smo ga z molitvijo častiti, priznavati Njegovo odliko, vzvišenost, neomejeno gospod-stvo in oblast. On nas je ustvaril, On nas ohranja in preživlja. On nas zalaga z milostmi, deli dorote, daje in ohranja zdravje, življenje, moč. On nas je odrešil, On nas varuje pred hudičem in pogubo, On nam vliva veselje, On nas bo sodil, On nas bo vekomaj osrečeval. Vabi nas k Sebi, želi nas pri Sebi, hrepeni po nas, ker nas neizmerno ljubi. On je naš najboljši Oče in vse ljubezni vreden. Od Njega smo, k Njemu se vračamo. Od Njega smo popolnoma odvisni: v bivanju, v življenju, glede brane, glede razuma, glede volje, miru, sreče, veselja, nesmrtnosti, večnosti, On je naš popoln Gospodar in hkrati naš najboljši Oče. Zaradi tega je znak velike ošabnosti in omejenosti, če človek, ta šibki nič, ne mora skloniti svoje majhne glave, svojega nebogljenega duha pred neskončno velikim in vsemogočnim Gospodom. Velik, o-studen in neodpustljiv greli je, kadar človek ne moli, kadar se ne mara ponižati pred najsvetejšim Bogom. Že dolžna hvaležnost do božjega Dobrotnika, če ne razum, bi nas morala prisiliti na kolena. Še žival, ki nima razuma, najde izraz hvaležnosti do tistega, ki jo hrani. Koliko bolj bi to moral storiti človek, razumski človek! Upravičeno bi torej mogli reči: Kdor nc moli. naj ne je! Še več: Kdor ne moli, naj ne živi! — Molitev je velika naravna potreba, molitev je sveta dolžnost in molitev je božji ukaz. Poleg potrebe in dolžnosti, je molitev sama po sebi nekaj velikega, lepega, silno tolažilnega. Pomislite: majhna stvarica se v molitvi pogovarja z neskončnim Stvarnikom! Izraža Mu svoje želje, misli, ljubezen, težave, trpljenje. Najboljša rešitev iz vsake težave, dvoma, trpljenja je molitev. Ni boljše pomoči v potrebi kakor klic k Bogu. Segajmo pridno po njej! — Koliko lepote, koliko moči, utehe in tolažbe v molitvi! Zatorej ljubimo molitev! Kdor moli, se reši in zveliča; kdor ne moli, bo pogubljen! DELAVCI GREDO V LURD Uslužbenci in delavci velikih Fiatovih tovarn v Turinu bodo priredili veliko romanje v Lurd v dneh od 28. maja do 4. junija. Potovali bodo s tremi posebnimi vlaki, za bolnike pa je določen še en vlak. Romanje bo vodil turinski nadškof, kardinal Fossati. Če bomo Slovenci hoteli priti v Lurd v kakšni večji skupini, bomo morali na to misliti takoj, drugače bo prepozno. Zagotoviti si je treba pravočasno prenočišče v hotelih. EVHARISTIČNI KONGRES V ANCONI 500-LETNICA SMRTI SV. RITE Od 18. do 22. maja so imeli v Casci velike slovesnosti ob 500-letnici sin rti svete Rite, ki jo zlasti žene in matere zelo častijo. Preteklo nedeljo so v Anconi zaključil* škofijski evharistični kongres. Zaključne procesije se je udeležilo okrog 300.000 vernikov. Pri procesiji, ki se je vila ob morskem obrežju, so sodelovali tudi vojna mornarica in ribiški čolni. CERKEV SV. TOMAŽA KARDINALSKI KLOBUK WYSZYNSKEMU Stara tradicija poroča, da je apostol Tomaž deloval v Indiji. Zdi se, da so v džungli pTi Travancore odkrili sledove ene izmed sedmih cerkva, ki naj bi jih bil zgradil apostol Indije sv. Tomaž. V soboto 18. maja je sv. oče podelil poljskemu kardinalu Wyszynskemu kardinalski klobuk. Za kardinala je bil izbran že leta 1953, a mu potem razmere na Poljskem niso dopuščale, da bi prišel v Rim- NOVA BLAŽENA PRIJAVE ZA LURD Zanimanje za praznovanje 100-letnice Marijinega prikazovanja v Lurdu, ki bo drugo leto, je zelo veliko. Glavni odbor je doslej prejel že 263 prijav velikih skupin romarjev iz raznih delov sveta. Med prijavljenimi je skupina romarjev iz Avstralije, ki bo štela 1000 članov. Romarji iz New Yorka bodo prispeli s posebno ladjo. Vodil jih bo kardinal Spelmann. V nedeljo 26. maja bo sv. oče proglasil za blaženo Evgenijo Smet, ki je ustanoviteljica redovnic, ki skrbijo za poinoc vernim dušam. V Trstu imajo te sestre svojo hišo in cerkev v ulici Besenghi. Zelo rade dajo svoje prostore na razpolago slovenskim katoliškim organizacijam; zlasti Vincencijeva konferenca ima skoraj vse skupne pobožnosti in prireditve pr* njih. 0 Marija - Pomočnica bila si in boš nam Ti! V petek 24. ni a j n i ko obhajamo praznik Marije Pomočnice kri- stjanov. Ta praznik še ni uradno trpel jan v vsej katoliški Cerkvi, le nekatere škofije so ga sprejele med svoje krajevne praznike. Letos prvič obhajajo praznik Marije Pomočnice kri- stjanov v ljubljanski škofiji, kjer sta dve krasni romarski cerkvi Njej posvečeni: Brezje na Gorenjskem in Rakovnik v Ljubljani. Češčenje Marije Pomočnice kristjanov je zlasti širil st>. Janez Boško in sedaj ga širijo njegovi duhovni sinovi — salezijanci. Marija Pomočnica svojim častilcem in širiteljem njenega češčen ja sinovsko ljubezen velikokrat tudi vidno vrača. Naj navedemo sledeči dogodek iz življenja: Letos 6. majnika, ko je zelo deževalo in ponekod tudi snežilo, se je dolinski g. župnik Fr. Štuhec peljal sam z avtomt v Trst. Blizu Svete Ane so kolesa na blatni cesti spodrsnila in avto je zletel šoferju iz rok. V silni stiski je še zavpil: Jezus, Marija, pomoč — in nato silen tresk v drevo... Priče pravijo, da se je avto večkrat prevrnil. Ko se je končno ustavil in obležal prevrnjen na strani, tedaj je duhovnik stal v zadnjem delu, si pri polni zavesti odprl okno nad glavo in pogleilal ven — popolnoma nepoškodovan. Takoj je spoznal, da manjka obcestno drevo, da ni na veliki prometni cesti nobenega poškodoval in da se je nesreča končala prav na robu nižjega terena, kjer je nekakšno igrišče. Medtem so pritekli ljudje, ki so že med prevračanjem poklicali Rdeči križ. Niso mogli razumeti in verjeti lastnim očem, da iz popolnoma razbitega vozilo prihaja popolnoma zdrav človek. Neki delavec je tedaj zelo lepo povedal: vsaj kadar duhovniki letijo po zraku, se vidi, da biva vsemogočni Bog. To je v kratkem velika cestna nesreča, o kateri zlasti izkušeni šoferji pravijo, da bi se mogla zelo drugače zaključiti. Dolinski duhovnik se je tisto deževno majniško jutro peljal v mesto, ker je bila poštna stavka in je moral osebno oddati za naš list dopis za skupno primorsko romanje k Maria-Zell. To je po rešitvi tudi storil. Pod ta življenjski dogoor še vedno v krizi. Pretekli petek 17. maja bi imeli vnovič začeti z volitvami župana, pa so glasovanje preložili na sredo 22. maja. Če bo prišlo do kake izvolitve, bo novi odbor samo životaril, ker bo pri glasovanjih občinskega sveta odvisen od usmiljenja opozicije. Uspehi italijansko-avstrijske komisije Generalni direktor Javnih skladišč dr. Bernardi je po tržaškem radiu podal oceno rezultatov zasedanja italijansko avstrijske podkomisije. Modernizirali bodo pristaniške naprave. Vladni komisar je že nakazal eno milijardo lir za zgraditev obsežnega pomola VII. Temu novemu pomolu bo služila tudi izgradnja nove krožne železniške proge. Modernizirali bodo tudi pomol št. II. v starem pristanišču ter ga opremili s štirimi novimi žerjavi. V novem pristanišču bodo postavili nove cisterne z zmogljivostjo 2 tisoč ton dnevno. Te cisterne bodo na razpolago mestni industriji kakor tudi državam v zaledju. S prvim junijem bo stopila v veljavo tudi nova tarifa Javnih skladišč, ki sicer ne predvideva nobenih vidnih sprememb v postavkah, marveč le poenostavljenje le teh. Desetletnica Študijske knjižnice Slovenska Narodna in študijska knjižnica v Trstu davi letos desetletnico svojega obstoja. Pred desetimi leti si je nadela nalogo, da zbere ves slovenski tisk, ki je izšel pri nas ali po svetu. Tej nalogi je knjižnica ostala zvesta vse desetletje. Zbrala je dela, ti so izšla pred prvo svetovno vojno, med vojno in vsa leta po prvi in drugi vojni. Po svojih močeh se je knjižnica posvetila tudi zbiranju slavističnega materiala in marsikak študent je že iskal pomoči v knjižnici pri svojem študijskem delu na univerzi. Študijska knjižnica je v tem desetletju izdala tudi dva zvezka bibliografije o Trstu in le pomanjkanje sredstev ji omogoča nadaljnje izdajanje teh koristnih bibliografij. V proslavo svoje desetletnice je Narodna in študijska knjižnica otvorila v ponedeljek. 20. maja knjižno razstavo, ki je ostala odprta še v torek in sredo. Za okrepitev turizma Tržaška turistična ustanova bo v tem mesecu dokončala ali pa izboljšala 18 novih del, ki imajo namen, olepšati našo obalo dn tako privabiti vedno več turistov tudi v naše mesto. Na najvišje točke kra-škega ipogorja bodo spet postavili razgledne stolpe. Odkrili jih bodo na praznik Vnebohoda ob navzočnosti on. Romani-ja. Isti dan bodo tudi otvorili razsvetljavo jame v Briščikih, ki je bila do sedaj le delno razsvetljena. Isti dan bodo tudi slovesno otvorili novi sedež mladinskega hotela »Tergeste«, ki so ga iz vile Geiringer prenesli v Miramar, ter turistično naselje v Sesljanu. V načrtu je tudi telefonska povezava Trsta s kraji Devin, Sesljan in Reipentabor, kakor tudi popravilo ceste, ki pelje ik repentaborskeinu svetišču in pa popravilo svetišča samega. Za to slednje delo je tržaška turistična ustanova za zaščito umetnosti nakazala repentaborski občini 1 milijon in 400 tisoč lir. Tržaško učiteljišče na izletu Tržaško učiteljišče je letos priredilo tridnevni šolski izlet v Dolomite. Udeležili smo se ga skoraj vsi dijaki. Le malo je bilo takih, ki so ostali doma in se niso navžili krasne pokrajine, ki smo jo obiskali. Vozili smo se preko mnogih gorskih prelazov pokritih z debelo plastjo snega. Tu pa tam smo se ustavili - ter se pošteno nakepali. Še prav posebno so jo skupili seveda gospodje profesorji. Obiskali smo jezero Misurino, ki leži sredi snežnih gora, Cortino d’Ampezzo, svetovno znano športno letovišče. Bočen in Gardsko jezero. A vse to ni nič v primeri s krasnim Meranom, ki se nam je v lepem sončnem jutru prikazal ves v cvetju. To mesto je na nas napravilo najlepši, vtis. Tu je vse tako lepo, okusno urejeno, zlasti lepe gredice, ki ga ikrase, da se ga kar nismo mogli nagledati. Ustavili smo se tudi v Veroni, kjer smo obiskali areno in grob Romea in Julije. Še dosti zanimivosti se je nudilo našim očem. Na tem izletu smo se pač morali prepričati o lepoti in raznoličnosti sveta. Škoda le, da je to lepo življenje trajalo samo tri dni. „Scapinove zvijače" naTržaškem V Bazovici in v Dolini smo preteklo nedeljo gledali »Scapinove zvijače«. V o-beh krajih so v enem popoldnevu gostovali člani SKPD iz Gorice. Igra je povsod krasno uspela in številni gledalci so se nasmejali od srca. Takih gostovanj si še želimo. Čudimo se le, da si niso goriških »Scapi-novih zvijač« privoščili prej naši meščani v Trstu. Sicer pa je prav, da imamo kmetje na Krasu in v Bregu vsaj včasih kakšno prednost. ‘Čestitamo društvu, ki ima tako izvrstne igralce, ki naj nas kmalu zopet obiščejo. Proces proti turškim tihotapcem Pred časom smo že poročali, kako je tržaška policija zasledila skupino turških tihotapcev z mamili. Sedaj so prišli pred sodišče in dne 16. maja se je proces proti njim zaključil z obsodbo vseh štirih glavnih krivcev. Vsak je dobil dve leti in en mesec zapora ter 210.000 lir globe. Sv.Ivan Pretekli petek je g. generalni vladni komisar skupno z drugimi oblastniki odprl šest novih stanovanjskih poslopij in en nebotičnik, skupno za 85 novih družin. Zamisel nebotičnika je zelo izvirna; je iz dveh zgradb, ki sta med seboj združeni s pritlično teraso. Poslopja je dala zgraditi občina, zdi se, da za stanovalce, ki morajo iz raznih vzrokov zapustiti stanovanja drugod. Ni pa znano, ali bo med novimi na-selniki veliko slovenskih družin ali ne. To bi bilo edino pravično, ker Sv. Ivan stoji na starih slovenskih tleh. Rojan V nedeljo smo imeli pri nas slovesnost prvega sv. obhajila. Prvoobhajancev smo imeli toliko, kot je bilo apostolov. Skrbno so se pripravljali na prvo srečanje z Jezusom. Njihovi obrazi so kar blesteli od sreče in zadovoljnosti. Kako trdosrčni so tisti starši, ki svojim otrokom ne privoščijo te sreče in jih ne pošiljajo h krščanskemu nauku. Kaj jim morejo dati v zameno? Zakaj jim zapirajo pot do Boga? Popoldne so otroci pri krstnem kamnu odločno ponovili svojo krstno obljubo. Dobri Jezus naj jim pomaga, da bi mogli ostati vedno zvesti svoji obljubi. Sošolci so jim potem pripravili lepo akademijo v Marijinem domu. Počastili so jih z igrico »Sv. Krištof«, ki je zelo primerna za prvo sveto obhajilo. Z lepimi spominskimi podobami so otroci zadovoljni odhajali na svoje domove. V soboto 25. maja obhaja svojo 80-letni-co naša prodajalka »Katoliškega glasa« gospa Alojzija Natlačen. Kljub visoki starosti je poleti in pozimi prva pred cerkvenimi vrati in čaka na cerkovnika, kdaj jih bo odprl. Dobro jo poznajo mnogi naši bolniki in reveži, ki jih obiskuje. Zelo se trudi za prodajo našega časopisa. Tako je zadovoljna, kadar lahko pove, da ni nič ostalo. Če ji list ostane, pa sama kaj doloži, da bi list ne trpel škode. Vsi, ki jo poznamo, ji želimo, naj ji Bog povrne vsa njena dobra dela in naj jo še dolgo ohrani med nami. Voščilom se pridružuje tudi uredništvo lista in se požrtvovalni gospe zahvaljuje za pomoč, ki jo nudi našemu listu. Bazovica Pred časom je zapustila svojo rojstno vas družina Fornazarič-Leban in odšla za kruhom v Avstralijo. Težko je slovo od domačinov, ki se morajo zaradi težkih razmer seliti, a če je to sredstvo še edino do boljše bodočnosti, se moramo na žalost vdati. Novim izseljencem želimo iz srca vso srečo v novi domovini. f Dr. Karel Birsa V soboto 18. maja so v Gorici pokopali dr. Karla Birso, znanega goriškega advokata. Pokojni se je rodil pred 62 leti ter je po končanih študijah dalj časa služboval kot advokat v Ajdovščini. Tu je ostal do druge svetovne vojne, ko se je preselil v Gorico skupaj z družino. V Gorici je po vojni poučeval na slovenskih srednjih šolah ter se posvetil tudi političnemu delu v vrstah Slov. demokratske zveze. Na njeni listi je bil izvoljen za goriškega mestnega svetovalca najprej leta 1952 ter drugič leta 1956. Ob drugi izvolitvi je pa bil že bolan in se ni mogel udeležiti nobene občinske seje več. Sedaj ga je po mučni dolgi bolezni poklical Gospod k sebi po večno plačilo. — Goriška občina in goriški rojaki so priredili pokojniku lep pogreb ter ga v velikem številu spremili na zadnji poti na goriško pokopališče, kjer je bil komaj pred mesecem dni pokopan njegov brat prof. J. Birsa. Pokojniku večni počitek, družini naše sožalje. Zahvalno pismo g. prefektu Slovenska demokratska zveza v Gorici se. je z naslednjim pismom zahvalila novemu gorišikemu prefektu g. dr. Nitri-ju za nastopni pozdrav. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici se Vam, Ekscelenca, iskreno zahvaljuje za pozdrav, ki ste ga ob prevzemu poslov prefekta goriške province blagovolili poslati tudi naši organizaciji. Vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici pozdravlja istočasno Vašo Ekscelenco z zagotovilom, da bo lojalno sodelovalo, kadar koli bodo koristi province to zahtevale. Končno izjavlja, da popolnoma zaupa v delo, ki ste ga, Ekscelenca, začeli v tem Zaradi tega za prizadete kmetovalce ne bo dovolj, če se jim samo znižajo davki (kar sicer tudi želimo), ker bi to v mnogih primerih ne pripomoglo bistveno k izdatnemu in učinkovitemu olajšanju posledic nesreče. Neobhodno potrebno je tudi posredovati pri vladi in zahtevati nujno in izredno pomoč za oškodovane, ki so po veliki večini majhni kmečki posestniki, katerih življenje odvisi od letnega pridelka in ki nimajo prihrankov in drugih dohodkov. Ta vrsta kmetovalcev, ki je značilna za našo provinco, je zaradi .uničenega pridelka nepopravljivo oškodovana ne samo za letos, temveč, zlasti kar se tiče vinogradov, tudi za prihodnja leta, ter zasluži posebno upoštevanje. Spričo tega podpisano vodstvo Sloven ke demokratske zveze prosi Vaše blagorodje, da nujno sporoči vladi prošnjo za hitro pomoč. Vodstvo SDZ v Gorici CERKVENI PEVSKI ZBOR V PEVMI vabi v soboto dne 25. maja 1957 ob 20.30 in nedeljo dne 26. maja 1957 ob 17. uri K PEVSKO-KULTURNI PRIREDITVI V PEVMI v dvorani zraven trgovine Miki uš, Vstop le z vabili, ki jih dobite v Gorici, v trgovini Kosič v Raštelu in v Pevmi v trgovini Mikluš. jezikovno mešanem ozemlju, in Vas prosi, da bi se z dobrohotnim upoštevanjem in svobodoljubno pozornostjo ozirali na svojstvene potrebe slovenskega prebivalstva. Z voščili za srečno bivanje v Gorici ostaja z odličnim spoštovanjem Vodstvo Slov. demokratske zveze Albin Šuligoj v občinskem svetu S smrtjo dr. Karla Birse, 'ki je v občinskem svetu zastopal slovensko listo lipove vejice, je ostalo to mesto prazno. Pravico do tega mesta ima sedaj g. Albin Šuligoj, ki je za dr. Birso 'prejel pri zadnjih volitvah največ glasov in sicer 1831. Pokojni g. dr. Birsa pa jih je iprejel 1861. Novi odbor kršč. demokracije V soboto 18. maja se je sestal novoizvoljeni odbor krščanske demokracije, da izvoli svojega političnega in administrativnega tajnika. Za pokrajinskega tajnika je bil ponovno izvoljen ing. Ettore Vallauri, za administrativnega tajnika pa Miehele Martina. Izvršni odbor KD ima devet članov: Gino Cociani, Giovanni Vezil, Giu-sep/pe Agati za goriško cono; Peter Vižintin za Tržič, Giordano Cisilin za Kr-min, Ermellino Peressini za Gradiško. Člana izvršnega odbora sta še pokrajinski dn administrativni tajnik. SDZ za naše kmete Glede škode, ki jo je povzročil našemu kmetijstvu zadnji mraz, je Slovenska demokratska zveza poslala g. prefektu v Gorici naslednje pismo: Gospod prefekt! Zadnji mraz je povzročil kmetijstvu naše province tako občutno škodo, da jo moramo smatrati za pravi gospodarski polom. ški brigadir s slovenskim rudarjem Cernu* ta Francetom, ki se je iz Loga vračal T Rajbelj. Na zadnjem ovinku blizu vasi Je avto zdrsnil s ceste in se prevrnil. Brig3' dir je dobil rane na glavi, doeim so čer* nu-ti ugotovili zlom nekaj reber in udi*4 po obrazu. Imeli pa smo tudi štiri »ohceti« štirih slovenskih fantov rudarjev. Poročili so #'• Kravanja Mirko, Klavora Hanzi, Krajnik Romano in Novak Pepi. Razen Krajnik8 So pa vsi trije vzeli italijanske neveste-Novoporočenim naša voščila. Šele sedaj so nas obiskale lastovke ^ nam prinesle pomlad. Tudi gozdovi so sel® sedaj ozeleneli. Zato so pa tako lepi, jih je veselje gledati. 110-letnica goriške tvrdke 17. maja leta 1847 je Ivan Pieh izročil Francu Braunizerju dovolilnico za otvoritev urarne in zlatarne v takrat najbolj prometnem delu mesta na Travniku. Ta trgovina še danes obstaja in obhaja letos svojo 110-letnico. Čebelarji so zborovali Čebelarji goriške dežele so zborovali preteklo nedeljo 19. t. m. v prostorih Kmetijskega nadzomištva ob navzočnosti g. inšpektorja dr. Marsa na. Pregledali so delo v minulem letu. Med drugim so ugotovili, da pride tu pa tam do nesoglasja med čebelarji in kmetovalci. To pa vedno vsled premalo razsodnosti, ker premnogi vse premalo cenijo pomen čebele pri oplojevanju sadnega cvetja, in le rediki so, ki pomislijo ob nabiranju sadja v košare na malo čebelico in njene velike zasluge za človeštvo. Dokazano je, da po marljivosti male čebele je in ostane vse polno sadja za dom in prodajo po naših vrtovih. Sklep čebelarjev je bil, da prihodnjo jesen priredijo v Gorici razstavo vsakovrstnega medu in raznega čebelarskega orodja. Dr. Marsano je želel vso srečo in korajžo v bodoče ter obljubil vso svojo pomoč kot doslej tudi v prihodnje. Vsi navzoči so se mu toplo zahvalili. Radio Trst A Nedelja, 26. maja: 10.00 Prenos maše *z stolnice sv. Justa. — 11.30 Vera in nas čas. — 12.00 Oddaja za naj mlaj še —* Lea Pertot: »Začarani otok«. 17.00 Slovenski zbori. 18.00 Boccherini* Kvartet za godala v A-duru, op. 39. —j 20.30 Umberto Giordano: »Fedora«, ope'j ra v 3. dej. 27. maja: 18.00 Mozart: Koncert v D-duru* št. 4 za violino in orkester. — 21.00 Znanost in tehnika. — 21.15 Velika dela slavnih mojstrov. — 22.00 Biografije slo* venskih kulturnih revij. — 22.15 Vokalni kvintet. 28. maja: 18.00 Schubert: Kvartet za godala v a-molu. — 19.15 Zdravniški vedež. — 21.00 Radij siki oder — Štefan Zvveig: »Siromakovo jagnje«, tragikomedija v 3. dej. 29. maja: 12.00 Iz zgodovine zdravilstva. — 13.30 Valčki Weberja, Sibeliusa in Čaj* kovskega. — 18.00 Bela Bartok: Koncert št. 3 za klavir in ork. — 21.00 Obletnica Tedna. 22.00 Italijansko povojno gleda* lišče. 30. maja: 9.00 Slovenski motivi. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Chopin: Preludiji — op. 28. —* 12.00 Oddaja za najmlajše — Henri Gheon - A. Debevec: »Mašna strežnika iz Santarema«. — 16.07 Mozart: Diverti* mento št. 3 v D-dura. 17.00 Novela —' Ivan Vouk: »Markova barka«. — 18.00 Blaž Arnič: Koncert za violino in orkester. — 20.30 Slovenski oktet. — 21-00 Radijski oder — Kurt Goetz: »P0Jcojna teta«, farsa v 1. dej. 31. maja: 12.00 O vitaminih. 18.00 Ra* vel: Koncert v G-duru za klavir in orkester. — 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu. — 21.15 Velika dela slavnih mojstrov. — 22.00 Velika arheološka odkritja. — 22.15 Bach: Koncert v E-durU za violino in ork. Sobota, 7. junija: 16.00 Utrinki iz znanosti in tehnike. — 18.00 Glasba za naše malčke. — 21.00 Teden v Italiji. - - 23.30 Nočne melodije. RAJBELJ Po nenadni smrti Valas Marije je v soboto 11. maja nenadoma umrl rudarski upokojenec Miscoria. Prejšnji dan je še bil zdrav pri čevljarju, zvečer mu je postalo slabo, ponoči je, previden s sv. zakramenti, umrl. Sinovom in vnukom naše sožalje. Le za las in imeli bi še več mrtvih v preteklem tednu. V nedeljo ponoči se je namreč vračal s Predila v Rajbelj orožni- V petek 17. t. m. je umrl naš mož in oče dr. KAREL BIRSA odvetnik, profesor in občinski svetovalec v Gorici. Ob tej težki izgubi nam je bilo v tolažbo odkrito sočutje dobrih ljudi, katerim se toplo zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo č. g. duhovniku, ki je vodil pogreb, zdravniku g. dr. Bregantu za njegovo skrb v dolgi bolezni, g. županu dr. Bernardisu, ki je odredil pogreb na stroške občine in se je pogreba udeležil s številnimi gg. svetovalci, darovalcem vencev in cvetja, vodstvu Slovenske demokratske zveze v Gorici in zastopniku SDZ iz Trsta, gg. profesorjem in dijakom slovenskih šol, vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so se v tako lepem številu poslovili od dragega pokojnika in ga spremili na zadnji poti. Gorica, 20. maja 1957. ŽENA IN OTROCI 21. t. m. nas je za vedno zapustil naš ljubljeni IVAN PANJEK Žalostno vest sporočajo globoko užaloščena žena Olga Vatovec, sestre Matilda, Liza in Angela, brata Edi in Josip, nečaki in vsi ostali sorodniki. Pogreb nepozabnega pokojnika se je vršil 22. t. m. ob 15. uri iz hiše žalosti v Ul. Murat 14. Družine PANJEK, FURLAN, LEMPFERT, MASSETTI, VASIC in V1EZZOLI DAROVI ZA TISKOVNI SKLAD »KAT-GLASA«: Circota Zofija iz Skednja IflOO lir. Bog povrni! ZA MARIJANISČE: N. N. iz Trsta 1000 lir. Bog povrni! Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/o davek na registrskem uradu.