vvilliam inge piknik premiera ne 7. x. 1955 v k ra n j u
gledališki list sezona 55/56 št. 2
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE
U/itliam Inge: Piknik. Na stiki (Anka Cigojeva) Madge Owens (Joke Pristov) Hal Carter
Premiera v petek, dne 7. oktobra 1955
ob 20. uri
WULm J,
n9e
Piknik
Komedija v treh dejanjih (štirih~slikah)
Režija: Miloš Mikeln Prevod: Janez Žmavc
Scena: Saša Kump
Kostumi: Milena Kumer - Matulova
Helen Potts Hal Carter Millie Owens Bomber Madge Owens Flo Owens Rosemary Alan Seymour Irma Kronkite Christine ScHoenv/alder Howard Bevans
Mija Janžekovič Jože Pristov Nada Bavdaževa Slavko Belak Anka Cigojeva Helena Skebetova Angelca Hlebcetova Jože Kovačič Neda Sirnikova k. g. Irena Šilingova France Trefalt
X

Inspicient: Tone Dolinar	Ples naštudiral: M. Mayr
Tehnično vodstvo: Vladimir Štiglic Razsvetljava: Stane Kropar
Odrski mojster: Janez Kotlovšek
Limo btiz nasiaaa
Pričujoči zapis bi sodil ž;e v prvo številko našega lista, zakaj po nemarnem si jo nekdo izmislil, da so „Celj,ski grofje" naš idejno estetski program in zalo, da smo jih postavili na prvo mesto. Tisti pa, ki ve, kako so stvari potekale od vsega začetka, bo rade volje pritrdil, da smo ho tleli začeti sezono s Cankarjevim „Pohujšanjem“ (režiral naj bi bil Slavko Jan), toda iz objektivnih razlogov smo morali program spremeniti. Jože Babič nam je namesto Župančičeve „Veronike Deseniške" ponudil režijo „Celjskih grofov" in hočeš nočeš pristali smo, ker drugače nismo mogli ravnati, saj smo bili brez stalnega režiserja. Menim, da smo ravnali prav. Postavili smo na čelo stezo ne Kreftovo zgodovinsko dramo, ki je bila pri publiki nadvse lepo sprejela.
Zapisal sem: idejno estetski program. Idejno estetski program je naš repertoar v celoti. Priznamo, da ni enostransko zaplolniški, temveč je estetsko raznoter in notranje idejno enoten (v kolikor no gre Vilhar v repertoar iz kulturno zgodovinske funkcionalnosti in zdaleč ne more repre-'•enlirali naših idejno estetskih in stilnih teženj). Nihče pa nima pravice zanikati dejstva, da gre spoštovanje tudi tistemu, ki je prvi na široko oral v ledino naše kulturne njive, pa naj so bili njihovi umetniški smotri še tako pritlikavo nični. I)rugo pa je posledica prvega: stil. Znan teoretik je nekoč y-'*pisal: „Slyle c’est lTiomme seul!“ Imel je popolnoma prav, če P°jma človek ni absolutiziral, hočem reči, če je človeka že Pojmoval v prostoru in času. Tudi mi živimo v času in prostoru, zato nam ne pade na um, da bi a priori proklamirali nek stilni manifest, ker z manifesti stila še nihče ni ušiva-
ril. Takrat pa, ko hi si upali trditi?, da la stil že imamo, ga v resnici ne bi imeli več, saj bomo jutri stremeli spet k novemu tisto novo pa je lahko samo v nas samih in ne zavoljo nas, temveč zaradi ljudi, ki jim naša spoznanja o svetu, človeku in družbi, posredujemo.
Posredujemo komu? Vsem ljudem! Ne stanovom, ne starim in mladini, ne ,,izobraženim11 in „zaostalim“, temveč vsegn; listini od strojev in onim od pluga, lepo um ni kom in laikom, zakaj pokrajinsko gledališče v malem mestu je in mora biti živo, napredno, gibčno in mjiogobrazno, samo tako gledališče bo imelo vse svoje tvorne Člene. Prvi med vsemi pa je ob igralcu - umetniku gledalec-naš stvarni sodobnik iz spon duhovne in gmotne zaostalosti osvabajajoči in osveščujoči se delovni slovenski človek.
Radoslav Jan
kaj pravi kritika o Avtobusni postaji Williama Inga?
Kritika Neur York Times apiše: »Komedija Wiltiama Inga je nepozabno
delo I*
Neur iork Post pa objavlja: » William Intfe je napisal romantično komedijo, ki je enostavna in nenavadno ljubka. Presunljiv in nepozaben komad.*
New york Alirror piie: »Avtobusna postaja ima tisto čarobno moč, kt-z magnetsko privlačnostjo razgreva tiste, ki prihajajo v gledališče od zunaj kjer je mraz.*
Z ,,Grofi"' smo pri publiki na široko uspeli. To nam juhko marsikaj pove, novih svetov pa s tem delom prav go-'ovo nismo odkrili, zalo me pray nič ne moli, če del slovdn-•ske kritike ni dal glasu od sebe. Pri nus smo že lako ali tako Navajeni, da hodimo vsak svoja pota...
Morda slednjič ne bo lako. William Inge, ameriški dramatik, 's<‘ jv Slovencem sicer že predstavil s filmsko dramo (bila je
M/illiam /nge — avtor Piknika
zg.&dk(L o ilioem. auikdann
zares najprej drama) „Come back Idile Sheba" (Vrni se mala Sheba). naše gledališče pa bo prvo v Jugoslaviji uprizorilo (njegovo po nastanku drugo igro, čeprav je kot tretji olrok lega zanimivega in subtilnega avtorja zagledala beli dan in se Odpravila v široki svet, koder se je doslej povsem spodobno uveljavljala.
Avtor, o katerem vemo dokaj malo, je zasnoval „Piknik“ za svojim prvencem „Fart.her off from Heavep" (Daleč od mebes) in ga je najprej imenoval ,,Front Porch“ (Prodna vc-randa) — zakaj ga je tako imenoval bo vsakomur jasno, čim bo zagledal sceno prod seboj in se bodo na „verandah' pojavili njegovi junaki Z delom takrat še ni bil zadovoljen. Prav tej nezadovoljnosti pa je pripisali, da je \VilUam Ing; s svojimi dramatskimi umotvori na vsej črti uspel.
Takrat ko je Margo Jones uprizorila njegovo prvo delo v svojem Dallas Thealre pravi luge o sebi, da je „ustvarjal z \(ečj|o malobrižnostjo in tudi ne z velikim« pričakovanji za dosežen uspeli.“ Čeprav njegovega prvenca nimamo v rokah, je kaj lahko priznati, da nas svojevrstna dramska tehnika — la mu je delala največ preglavic — naravnost preseneča. Ne lami prisegel brez prič — Anton Pavlovič Cehov pa je že 'zdavnaj umrl. Umrl? Zareklo se mi je... Sele sedaj je začel živeli pravo življenje, saj mirno vseh vejleumov preteklosti zadnje desetletje doživlja v vsem svetu presenetljiv preporod: priznanje, ki je za njegovega življenja šlo mimo njega.
Front Porch je ostala mešanica umišljenih bistroumnosti in realnih dejstev, avtor pa z njo ni bil prav nič zadovoljen.
Sele po letu 1950, ko so v dveh mewyorških gledališčih igrali njegovo delo „Come back liittle Sheba" se je dela znova lotili in ga naslovil s i^eidanjim naslovom „Piknijk“.
VVilliamalnga prav tako kakor Čehova razjeda melanholija ob spoznanju tragičnosti človeške eksistence na eni in lepote življenja na drugi strani. To ni več eidaimonislična tragika zaradi neogibne in nujne težnjo po sreči kakor jo poznamo od Aristotela in Horaca mimo Lessinga sem. Ne, to je zgolj spoznanje, da je najbolj tragično samo dejstvo, da sploh smo, do lega spoznanja jc prišel že ruski nihilist druge polovice preteklega stoletja, ki ga jo življenje brez družbene perspk-livnosti vodilo v samomor, drugega v anarhijo in tretje med takozvane „lišnije ljudi", oni pa kasneje našli opravičilo svojega bivanja na našem planetu v revoluciji.
Tudi Ingev Hal je lak „odvečni človek" iz ameriškega okolja. Nikdar ne ve, kje se bo ustavil. Vse se mu sprevrže, ven-
<lur veruje, da bo v mestu, kamor bosta odšla z lepo Magde, lepše, čeprav bosta stanovala pod stopnicami... Toda Ingcvi junaki kljub lomu spoznanju žive naprej in upajo. Gospa Helen Polis je „srcčna“ že zavoljo tega, ker sc v 'njeni hiši. zadržuje mlad moški. Flo ()wens sc tolaži s tem, da bo Magdo :,sdcčn.a“, ker bo dobila petičnega moža, kar njen ni bil. Mad-gin zaročenec Allen je ,,srečen", ker se lahko ponaša z lepo Madge, čeprav je v resnici ne ljubi. Mlada, živahna Millic pa Je svojo „srečo" poiskala v knjigah pisateljev in kani tudi sama poslali kaj takega. Kol anlitjetična primerjava Madgini in Malovi čutni neposrednosti, nam luge konfronlira njima nasproti troje ,,zarjavelih" devic treh učiteljic od katerih izstopa s svojimi težnjami zlasti na j starejša — H osem a ry S it I -ney v odnosu do neznanega trgovčiča Hovvarda.
Inge je po obdobju melanholičnosti v sebi, spoznal, da moramo kljub vsemu živeti in da nas v življenju tudi kompromisi ne morejo reševati. Zato je ob misli na živahno vrvenje ljudi, živečih v neposrednem stiku z naravo, prikazal v malce komični luči in romantičnem vzdušju junake, ki .,še prav la ‘Iremi tok živijo, so tega zavddajo, ne pa tiste, ki sicer žive, Uendar samo v spominih na življenje." I)a bi v igri' našel ^čjo pestrost, si je kol sredstvo izbral zmes humorja in za-Uješene navdušenosti, ki pa je v .,Shebi“ ni. Zlasti ga je vznemir-‘julo vprašanje izraznih možnosti pisanega teksta in predstavne prepričljivosti igranega dola. Dramaturške izkušnje 80 ga pripeljale do spoznanja, da zgolj literarna zanešenost bad dramsko snovjo še ni zadovoljiv dokaz za to, da publika Ue bo ostala v predstavni praznini.
luge — dramatik „začelnik“ — izpričuje zrelega in polnokrvnega pisca dnini. Nobena njegova snov ni oropana glob-jih idejnih problemov, zalo sc njegovo delo zmeraj znova in |U znova z užitkom gleda. ..Dramatsko snov sem sprožil v ob-ikovanje šele takrat, ko sem se z osebno prizadetostjo poglo-,)|* v junakov s vel in zaslutil, da sem se mu približal." Ta iz-J$iVa v načinu njegovega ustvarjanja je resnična, zato ne bo •uhče pogrešal njegove biografije, saj je njegovo delo najzgovornejša priča o njem samem.
luge je delo napisal z namenom, da razsvetljuj e in smeši, z istim namenom ga igramo tudi mi. Žlahtna človeč-”0sl pod skorjo zunanje drastike je naše opravičilo, da smo postavili na oder. Morda (če bomo z Ingem uspeli) upri-z°rimo še ..Avlolnisno postajo"!?
Rachslav Jan
Ob /Pikniku “ - p.CL nt lamo- & njeni
Po vaji zbili in zlomljeni od šliriurne skrajne živčne napetosti sedimo za mizo v kavami in strmimo vsak v svojo skodelico turške. V nervozno odsekanili stavkih, z mislimi še vedno vsak pri svoji vlogi, govorimo o tem, kaj smo že dosegli in kaj bi še morali preden sc dvigne zastor za premiero, o težavah, ki jih povzroča temu ta stavek in onemu listi prizor. Pa reče (nekdo počasi in zamišljeno: „Z vsakim dnem,, z vsako vajo mi je bolj všcč.“ „Kdo?“ „Kdo neki ,Piknik* seveda!“ ..Res je. Na vsaki vaji najdeš v lej igri kaj novega, lepega ...“
Pravzaprav je z vsako dobro igro, ki jo študiraš, tako. Ja avtor, ki hoče odkriti dobre in slabe strani svoje drame, na j pozorno spremlja njeno preobrazijo iz pisanega teksta v odrsko stvaritev, spremlja naj ansambel od prve bralne vaje do premiere, in zvedel bo o svojem delu vse, kar je hotel in še več. Sleherni zlagani stavek, sleherna napačno postavljena beseda pride na dan, vsaka slabost, tudi najmanjša, poslano 'očitna. Mrtvi pa los pokažje svojo pravo brezbarvno podobo in prazne fraze razkrijejo svoj odurni demagoški obraz; pred tistim najvišjim kritiškim razsodiščem, pred ansamblom, ki študira neko dramsko delo in ga iščoč v njem lepot pretakne do najbolj skritih globin, si pribori pohvalo ih priznanje. Samo laka igra je zares nekaj vredna, ki osvaja in v igralcih ter režiserju sprošča vse, kolikor je v njih umetniške volje in moči.
„ Pikni k “ je laka igra.
Prebereš jo, odložiš in rečeš: „No, lepo, dobro napisano, i-sioer pa nič posebnega.“ ‘Toda hip za lem, ko si to igro prebral in ko si pravkar hotel začeti nekaj drugega, začneš razmišljati : „In vendar...“ — v naslednjem trenutku si pozabil na vse drugo in zaživel med junaki „Piknika“ — ja, zaživel, kajti v tej igri so ljudje živi in prislnj kot le malokje. Ne mo-*š si kaj, da ne bi \fzel teksta v roke še enkrat in ga znova, prebral; zaposli le s svojo preprosto, a vendar (morda prav /aradi njene preprostosti!) tako krvavo resnično filozofijo, privlači s svojo prisilnostjo, živim, nepotvorjenim življenjem, resničnim, grdim, lepim, dolgočasnim, burnim, zoprnim, privlačnim 7. življenjem, kakršno je pač v svojih neštetih podobah. In potem, ko si nadvladal listi nedoločni občutek lepote, resničnosti, žive vrednosti te igre, ko se lahko poslužiš svojega razumskega kritičnega aparata, se ti odkrijejo ndšleti drobni biseri „Piknika“, sijajno napisani tekst, skratka — vse, kar je
pred lelom prineslo tej na videz tako nepomembni igri obe ameriški najvišji literarni nagradi: Pulitzerjevo nagrado in Nagrado kritikov.
Potem pa, ko iz bcserl nastanejo stavki in iz njih odstavki, ko igralci zaživijo v uklepajočem in vendar sproščujočem prostoru odra, ko si z vsakim dnem bližje zastavljenemu smotru — uprizoritvenemu stilu, ki ga zahteva „Piknik" ter vsa sorodna moderna dramatika od Čehova do Millerja in Williamsa, ■'ištevši našega Cankarja se ti iz dneva v dan utrjuje prepričanje o pravilnosti mislili, porojene že med prvim branjem lega teksta, kar zadeva uprizoritveni stil laho ta igra, s tega aspekta pravilno pojmovana, pomeni cel gledališki stilni program.
Namesto manifesta ob začetku sezone
Čislo, v umetniškem oblikovanju vsega mrtvega patosa in lažnega idealizma osvobojeno, živo in resnično življenje — in vendar lo ni naturalizem, zoprni faktografski naturalizem; čislo in resnično življenje — tudi ne psihološki odrski redlliizem, oplojen z naturalistično uporabljeno psihologijo, preživeli hi-kloriografski realizem, ki je prinesel v naše gledališko življenje v zadnjem desetletju, ko je de faeto (de iure žal še ne) nnirl, toliko živčnih debat in privedel nekatera jugoslovanska gledališča v krizo, iz katere krempljev si le z največjimi napori iščejo poli; da, realizem, toda ne kot stilno obdobje ali formalna smer, temveč vernost življenju, kot resnica, konkretna, družbena, psihološka, estetska resnica o človekovem zunanjem 'n notranjem družbenem in intimnem življenju, naturalističe faktografije osvobojeni in bistoriografske brezidejnosli rešeni realizem.
Toda program nekega gledališča niso učeno pisani manifesti, temveč predstavo, žive uprizoritve, organizmi, ki; živijo *votjie svojsko življenje med kulisami, ki so jim svet in pod Reflektorji, ki v življenju ljudi, premikajočih se pod njimi, osvetlijo samo tisto, kar je. v našem vsakdanjem življejnju bistvenega, da se tako izlušči in izzori notranja vsebina človeka 1,1 sveta okrog njega, polna podoba življenja. Zato: naj govo-rijo predstave. Naj govori repertoar, o katerem bo ob vsaki novosti v njem povedal več, kot zmorem zdajle jaz, naš dramaturg, s katerim si deliva Listih bore malo pravic, in zares jnnogo dolžnosti, ki nama jih nalaga umetniško vodstvo gleda-ls"a, naj uprizoritve povedo v svojem neposrednem jeziku:
kaj je listo, kar iščemo in do česar se želimo dokopati, kaj hočemo in kako hočemo to dati v polmraku dvorane zastrtim anonimnim obrazom slolin in stotin gledalcev, dobrih, z odprlo dušo v goste povabljenih gledalcev, Id nas večer za večerom obiskujejo. Tako bo naš program jasnejši in glasnejši, kol bi mogel biti kakršen koli pisani manifest:
Da se vrnemo k „Pikniku“: lahko bi pokazali na intimno sorodnost inga s Čehovom in. mogli hi dokazati, da je William Inge najintimnejši moderni dedič Čehova; če hi v zvezi s tem govorili o uprizoritvenem slogu ..Piknika" in del sorodnih avtorjev od Čehova do Wjlliamsa, bi nam bita v razjasnitev neznanke „moderno gledališče" v veliko pomoč enačba MHAT: Čehov = Inge:moderno gledališče; ob delili Millerja in Williram sa (če naštejemo samo ožje Ingevo sorodstvo) ter Čehova, Gorkega, Cankarja (če iz le velike družine, ki se ji pravi moderno gledališče, naštejemo samo nekaj imen) l)i mogli ugotovili, da vsi ti avtorji zahtevajo v osnovah enak stil uprizarjanja (oziroma, da jih je vse mogoče uprizorili v enem in istem stilu); in tako dalje — do ugotovitve, ki jo je prod leti zapisal v našem Gledališkdm listu tedanji kranjski ter sedanji celjski dramaturg Herbert Grun: „Moč in neusahljiva življenjska odpornost vsake dramske umetnine se najlepše razodeva takrat, kadar z nespremenjeno prepričljivostjo deluje tudi v kasnejših dobah, ludi v odrskih realizacijah, ki so slogovno docela drugačne od gledališkega sloga avtorjeve sodobnosti." in ,,Življenjska sposobnost novega gledališkega sloga sc izkazuje najbolj lakral, kadar zna po svoje, na svoj novi način uprizarjati tudi dela prejšnjih dob; to se pravi: kadar svojih slogovnih načel ne uporablja kot Logo dogmo, temveč jih prilagaja potrebam sleherne dramatike."
Da ne bo nesporazuma: Miller. \Villiams in Inge nam niso alfa in omega, tudi Cehov, Cankar, Gorki ne. Vsic, kar je še danes resnično živega, kar sodobnega gledalca zadene v živo, ga ne samo čustveno razburka (lo lahko slori ekstremni primer ludi slab in solzav avstrijski film), temveč ga zaposli s problemi, sorodnimi tistim, s katerimi se ukvarja v svojem vsakdanjem življenju, ki mu pokaže človeka, živega in resničnega, kol je on sam. Torej tudi Shakespeare in Moliere — in še marsikaj iz bogate duhovne zakladnice evropske in drugih kultur.
Seveda vemo, poudarjam, vemo, da vse, kar je tu zapisanega o stilu uprizarjanja in drugih problemih modernega gledališča, z bežnimi potezami nakazanih, ne pomeni, da Prešernovo gledališče la stil že ima ne, lo pometali, da k temu
ležimo. Kasneje kdaj, ob uprizoritvi, ki nam bo pisana še bolj -,na hrbet in na dušo", bomo kaj več povedali o teli težavah. IVflorda tudi o Lem, da naše težnje in iskanje, vse naše delo ni tako lahko, kol bi si kdo mislil, da zadevamo od na videz nepremagljive ovire ne samo pri proračunih, premajhnem ansamblu, nujni prenovitvi dvorane in izpopolnitvi odra, temveč Uidi z umetniškimi in stilnimi problemi. Eden izmed poglavitnih nam je danes samo besedo o njem odrski jezik. V ,,Pikniku" poskušamo doseči živ, a vendar plemenit pogovorni jezik obenem pa nimamo stalnega lektorja (brez njega je tako stremljenje kaj brezupno) in, kar je še važnejše — ne samo v našem, temveč v splošno slovenskem merilu nimamo takemu odrskemu jeziku ustrezajoče govorne tehnike. Mnogo je bilo pri nas povedanega o odrskem in pogovornem jeziku, toda nihče se še ni domislil, da naš odrski jezik, ki ne mara in ne mara seči v roke ali sc vsaj približali živi ljudski govorici, temelji na sistemu govorne tehnike, ki je star že precej zaprašenih desetletij, ki je izrazito revi lucijski, povrh vsega pa še zrasel na tujem jezikovnem zelniku. Kaka naj s tako govorno tehniko govorimo pogovorni jezik?!
Objektivni smisel našega obstoja
Toda dovolj o leh večnih težavah, saj govorimo o njih tako pogosto, da so nas sili ne samo skeptični zoperniki, temveč včasih ludi že prijateljii. Kaj til: čeprav se pretepamo z njimi iz dneva v dan poguma nam ne bodo vzele. Poguma in vere v naše Poslanstvo, zavesti, da je na nas težka in odgovorna naloga, približevali kulturne zaklade preteklosti in sodobnosti najširšim Plastem delovnih ljudi, nam ne bo vzel nihče. Ta zavest je preživa v nas, da bi sc ji mogli odreči in jo pozabiti. Iz nje se spo-5'enja vse naše iskanje in delo, ona je naš smoter in smisel, ob- • ieklivni smisel našega obstoja, ki nas opogumlja vselej, kadar podvomimo v subjektivni smisel igralstva in umetniškega ustvarjanja.
Prepričani smo, da bo la objektivni smisel našega obstoja ■ v v vsem našem delu, kot je zavest o njegovi prisotnosti živa ^ vseli, ki pod našo skromno streho delamo za to. da bo ob večerili,
*<> se dvigne zavesa, prihajalo k nam v goste vodno več ljudi,
J -i bodo prihajali z veseljem, spoštovanjem in živim zanimanjem *‘r da bodo odhajali od nas zdaj veselo nasmejani, drugič spet Polni žlahtnega užitka, vedno pa razburkani in nikdar zdolgočaseni, vselej z mislijo, da se bodo še in še vračali k nam.
Al/loš Mikeln
(J)t£(Ln& ju, (loigjte zaoeia . . .
Predno se je dvignila zavesa, je bilo marsiKaj; ne mislim tu ua žametni zastor pred odrskimi deskami, temveč na trenutek, ko tvorna zavest naroda dozori do tiste stopnje, na kateri postane nujna zunanja manifeslacija le zavesti, preoblikovane v umetniško formo.
Ce se danes intelektualni snob, domišljav na svojo evropsko izobrazbo, površno ozre v preteklost svojega malega naroda, se mu zazdi temna, brez zgodovine, brez tradicij. Prezirljivo se nasmehne tistim drobnim dogodkom, ki so kot edine svetle točke kulturne zgodovine zapisane in ohranjene za sodobnost. Diše mu po diletantstvu, malovrednemu ljudskemu blagu, ki more biti zanimivo strokovnjaku za folkloro, ki pa — gledano z višine „cvropskega“ duha — zasluži komaj kaj več kot pomilovalen nasmeh. Dogaja se nekaj podobnega, kol če bi si domišljali, da jih bodo hranile tuje korenine.
Brez domišljavih prelenzij zanikali tuje, zahodnoevropske vplive na razvoj slovenskega narodnega gledališča, pa je mogoče trdili, da segajo njegove tradicije glolioko nazaj v ljudsko tvornost in da je tvorba osrednjega slovenskega gledališča in njegov razvoj prej zaostajal za dosežki ljudske tvornosti in za narodnimi potrebami, kol pa da jih bi prehiteval. Vzrokov — in to vzrokov, ki so na dlani — za takšno stanje je več kol dovolj. Zadostuje naj, če omenimo samo dva. Prvi je nacionalna in politična neenakopravnost slovenskega ozemlja, ki ne sega samo do leta 1918, ko se je zrušila „ječa narodov" — črnožolla avstroogrska monarhija, temveč se nadaljuje še preko vseli dvajsetih let stare Jugoslavije. Velikosrbska buržoazna klika je v letih najhujšega terorja sploh zanikala obstoj Slovencev kol naroda, slovenščino je skušala ponižati v narečje in uvesti v urade in šole, nekakšno jezikovno mešanico, ki naj bi bila zametek nacionalno enotnega jugoslovanskega naroda.
Drugi razlog za takšno stanje izvira naravnost iz prvega. Gre namreč za silno težke gmotne razmere, s katerimi sc je moralo nenehno boriti gledališko življenje slovenske metropole.
Co so bili med obema vojnama doseženi relativno veliki uspehi, so ti doseženi kljub omenjenim težavam le kot izraz izredne vilal nosil ideje o slovenskem 'gledališču, ki korenini globoko v miselnosti slovenskega človeka. Med občina vojnama, kakor po zadnji vojni jv komaj mogoče najti večjo slovensko vas, ki bi ne imela svojega odra in svoje amaterske gledališke družine — in ne zdi se nam pretirana trditev, da skoraj ni vasi, ki bi v celem letu ne doživela gledališke predstave.
Pri takšnem stanju stvari je docela razumljivo, da so. smisel o zavodu, ki bi nudil strokovno izobrazilo kadru jioklicnih igralcev in ostalih odrskih delavcev, ni rodila šele po vojni in uspešni revoluciji, temveč da so bili šele po njej dani listi objektivni pogoji, ki so zagotovili ustanovitev Akademije za igralsko umetnost in njen razvoj v Študijski in obenem tudi znanstveni zavod. Tu je razlog, da sv datum konca prvega obdobja revolucije, ki je Slovencem prineslo nacionalno enakopravnost v skupnosti jugoslovanskih narodov in datum ustanovitve Akademije za igralsko umetnost v Ljubljani malone pokrivata.
Kmalu bo poteklo deset let od formalne ustanovitve ljubljanske Akademije za igralsko umetnost Danes ta „neostvarljivi sen" mnogih slovenskih dramskih umetnikov, ki so morali iskati strokovno izobrazbo
v tujini, sam po sebi nikogar več ne navdušuje. Navadili smo se na črno tablo v prehodu Nazorjeve in Čopove ulice, navadili na skupine študentov, ki prihajajo lam 'mimo in vstopajo. Dasiravno so nekateri izmed- ustanoviteljev m prvih predavateljev že dolgo v pokoju in pod rušo, je Akademija soliden zavod, s stalnim kadrom predavateljev, katerih imena predstavljajo najboljše sile v našem gledališkem življenju. Akademija je že neštetokrat izpričala in potrdila svoj raison d’etre, |x>slala je nepogrešljiv del kulturnega življenja, zalo pa jo vsak dan manj opažamo. Dan njene ustanovitve bo kmalu samo še spomin — vezni člen v verigi, ki vodi od že pozabljenih poizkusov slovenskih protestantov, od igranja dijakov ljubljanske jezuitske šole, pa preko temnega obdobja katoliške reakcije do prosvetljenstva, od Linharta, ko doživi razcvet in do današnjih dni, ko je slovenski oder široko
Profesorski abot- A/U
odprl svetovni dramatiki s solidno interpretacijo v domovini šolanih 'gralccv, režiserjev in dramaturgov.
I‘redno se dvigne zavesa!
Akademija za igralsko umetnost je danes šola kakor vsaka druga visoka šola. s podobnim ustrojem, le, da zahteva od svojih bodočih gojencev za bodoči poklic nadarjenost, ki jo morajo pokazati da avdiciji pred profesorskim zborom, ki skuša v naprej odločiti: boš? ne boš?
In ko potrjeni kandidat poln ponosa stoji pred oglasno desko zavoda, komajda sluti, koliko napornega dela in samopremagovanja bodo zahtevale od njega sledeča štiri leta — zakaj marsikaj se zgodi, predno se dvigne zavesa. Daleč je od prvih Homerjevih stihov
Pesem, boginja, zapoj o jezi 1‘elida Ahila, srdu pogubnem, ki silo gorja prizadel je Ahajcem,
preko klasičnih del svetovne in domače — jugoslovanske in slovenske dramatike do modernega repertoarja sodobnega gledališča, še daljša I>a j,! pot od prvih, nadebudnih poizkusov mladega talenta do polnu-vredne umetniške interpretacije dramatikovega spoznanja o človeku in ° svetli — pol od mladostno naivnega izpovedovanja samega sebe do odkrivanja globin življenja v lastnem jazu.
Umclnosli seveda na Akademiji jie uče la je v človeku, ali -pa je ni. In zanjo tudi ni nobenih pravil. Tisto, kar je v njej stalnega je neoprijemljivo in neopisljivo . .. Obstojajo pa velika dela in velika s ] X) znanj a preteklosti in ob njih sc je mogoče učiti. Ne sicer lega: kaj povedali, temveč: kako približno povedati svojo lastno novo resnico!
Med študenti Akademij je mogoče velikokral slišali negodovanje o akademizmu, suhi virtuoznosti, mršavem artizmu in podobnih stvareh. To je razumljivo, saj nova vsebina, ki jo mladi ljudje nosijo v sebi, velikokrat zahteva novih oblik, prav tako pa je razumljivo, .celo nujno ohraniti tradicijo, zakaj nove in tudi revolucionarne oblike vedno na la ali oni način rastejo iz starih. Nekako na osnovi teh spoznanj je organiziran študij na ljubljanski Akademiji za igralsko umetnost, Itazdeljen je v skupino teoretičnih predmetov, k|i so skupni za vse tri grupe: dramsko igro. režijo in dramaturgijo in na praktične predmete, ki so po načinu dela podobni seminarjem.
Kar zadeva dramsko igro, ki predstavlja hrbtenico študija skupine igralcev, obsega la v prvem letniku samo priprave. Študentje se vadijo obvladali govorni organ ob odlomkih iz Ilijade in ob recitaciji domače poezije, uvajajo pa se v resno igranje tudi z majhnimi prizori iz del domače dramatike. Ta študij podpirajo pomožni predmeti kot: govorna tehnika, balet, sabljanje ipd. Drugi, samostojni predmeti pa širijo slušateljem splošno obzorje. Med te sodijo: zgodovina drame, teoretična dramaturgija, kulturna zgodovina gledališča, zgodovina kinematografije, uvod v družbene vede, psihologija, zgodovina slovenske in svetovne literature in drugi predmeti, ki so smoterno porazdeljeni na vsa štiri leta.
V	drugem letniku študija je na programu romantika in ljudska igra, v tretjem se igralci seznanijo s Shakespearom, Molierom, angleško, francosko in špansko klasiko, v četrtem letniku je razen na naturalizmu in moderni poudarek na slovanski in slovenski dramatiki z uvajanjem v sodobno svetovno dramatiko. Pomembno mesto zavzema ludi umetniška beseda, ki vključuje poleg recitacij tudi študij antične dramatike.
V	podobnem zaporedju leče študij režiserjev in dramaturgov, ki najprej kol asistenti pedagogov, v višjih letnikih pa samostojno, spremljajo delo svojih igralskih kolegov. Itazen delnih teoretičnih izpitov so glavna preizkušnja doseženega uspeha polletne oziroma letne produkcije posameznega letnika.
Iz veka v vek. iz roda v rod krvi gre tek, duh išče pot...
je zapisal naš pesnik Olon Zupančič. Generacije prihajajo in odhajajo in to, kar se danes zdi višek dognanja, ho jutri le, še stopnica na poti razvoja. Tisti Študentje, ki sc zavedajo resnosti svojega poklica, vedo to prav dobro. Vedo, da bodo ,,listo glavno" morah najti sami. da jim najvažnejšega ne more posredovati noben pedagog. Zavedajo pa se tudi, kako dragocene so izkušnie njihovih profesorjev, ki so se sami morali v še mnogo trših pogojih boriti za svoje spoznanje, za svojo umetnost. Umetnost mladega rodu je Se v zraku, toda že polagoma dobiva čvrste oblike, ki jih n e po s red no narekuje življenje.
Opremljeni s solidnim strokovnim znanjem so šli študentje ljubljanske Akademije že štirikrat v tujino na mednarodni študentski festival v Eri,angen. Tam se je pokazalo, da njihova igra ni samo tehnično dognana, temveč da jo prešinja tudi nov duh. Oh treh predstavah (Anouilh: Margareta, Strindberg: Gospodična Julija in z odlomki iz Cankarjevega Pohujšanja in Krleževegu Logarja) so želi vsa tri lela enodušno priznanje inozemskih kolegov. Pri tem sc vsiljuje misel, da jih ni šolala samo Akademija, temveč tudi vsakdanje življenje našo revolucijske stvarnosti, ki je tako polno spoznanj o resnični vrednosti človeka. Na koncu koncev pa je glavna odlika umetnika, da ve, iz katerih korenin raste in da zna prisluhniti življenju okrog sebe.
Slavko Belak
ir,e o a\ liško <u> k o v set
Pariški festival dramske umetnosti
kavkaski KIIOG s kredo ,
Poleg kitajskih igralcev Pekingške opere, ki so na letošnjem Pa' riškem festivalu a svojim nastopom vzbudili vihamo senzacijo, je .bilo gostovanje berlinskega ansambla v nekem smislu največji dogodek. ’o ogromnem uspehu, ki ga je doseglo lo gledališče, iz vzhodnega Berlina lansko leto z Ilrechtovo ..Mati Courage11, je bilo letošnje zanimanje in pričakovanje za njegov veliki spektatcl ..Kavkaški krog s kredo'1 razumljivo in upravičeno.
Ilerlolt Uredit je danes prav gotovo, če že ne največji, pa vsaj med najpomembnejšimi in najbolj svojskimi gledališkimi pisci, dramaturgi in režiserji. Zanimiva je njegova razburkana in plodna življenjska pol.
1914. lela so ga mobilizi ali v nemško armado. Takrat je bil star ‘osemnajst let. Štiri lela vojne je preživel kot bolničar na fronti in vtisi grozot, ki jih je doživel v teh letih, se neizbrisno očilujejo v njegovih pesmih in prvih odrskih delih. ..Kraglja", „Tambur v noči", »Mož za moža", „Mahagonij“ — to so dela, ki izražajo iskanje in nemir umetnika, ki čuti v sebi vse probleme vojne in povojne generacije. Generacije, ki se je zatekala v najrazličnejše „izme“, da bi ■zrazila ono, kar se je nabralo v njej v letih strahot in v neuravnovešenih dneh po prvi svetovni vojni. Toda Brecht je bil prevelik umet-tu'“, da ne tii vseskozi iskal samoniklega in svojskega izraza ter šel naprej. Postopoma sc je približal realizmu. Iz te njegove druge ere, ki se pričenja z njegovo ..Beraško opero" — ki smo jo videli v Ljub-jrini pred kaldmi dvajsetimi leti in ki jo je Pariz občudoval kaldli deset let prej v režiji Gasfona Balvja — velja omenili njegove aktualne 111 v najbolj žive probleme zarezujoče drame: „Oni, ki pravi da“, »Izjema in pravilo", „Sveta Ivana iž klavnic". K tem njegovim glav-
Jože Tiran
direktor A\G v Ljubljani
ni m delom iz te dobe moramo na vsak način dodati št; odrsko priredijo slovečega Gorkijevega romana „Mali (1931). Kot borec in izrazil napreden umetnik se je vseskozi boril proli nasilju in tiraniji za pravo človečnost. Zato se je odločno postavil na napredno stran v španski vojni, kar priča delo „Puške matere Carrar“ in sc boril proli Hitlerjevi tiraniji kol kaže delo „Stari oče in bede tretjega Reicha". Jasno je, da je moral bežati pred Hitlerjevo policijo in zato emigriral najprej na Dansko, nato na Švedsko in Finsko, kasneje pa v Združene države Amerike, kjer je tudi preživel leta zadnje vojne. V teh nemirnih letih je napisal številna gledališka dela kot so „Lncullus“, „Mati Courage", „(ialilejcvo življenje" (vsa 1938), „Dobri človek iz Sečuana” (1949), ,,Prividi Simona Macnarda" in ..GOsjjod Puntila in njegov hlapec" (oboje 1910).
Njegovo prvo povojno odrsko delo pa je „Kavkaški krog s kredo", ki ga je napisal 1947. leta in ki smo ga mogli letos videti na Pariškem festivalu v dovršeni izvedbi Berlinskega ansambla. To delo priča, da Brecht še naprej razvija svoje umetniške, estetske in dramaturške teorije.
..Kavkaški krog s kredo" je mogočen ep v dramski obliki, kjer režiser Brecht z najrazličnejšimi izraznimi gledališkimi sredstvi, inscenacijo, igro, pantomimo, plesom, maskami, najrazličnejšimi sim-Ijoli, muziko, ustvari ogromen m čudovito lep spekla tel, da bi razložil občinstvu svojo idejo. Za lažjo predstavo tega doživetja naj napišem kratko vsebino:
ICR/R A tovarna za elektrotehniko Iin fino mehaniko
KRANJ
proizvaja in dobavlja
Vse vrste avtomatskih telefonskih central. / Telefonske aparate — avtomatske namizne, CB namizne, induktorske' namizne. poljske prenosne, ter vse rezervne dele: / Električne ure in urne naprave. / Tonske kinoaparature za filme 35 mm in 16 mm. / Električne vrtalne stroje EVS 1 0 10 mm in EVS 3 0 32 mm. Električne merilne instrumente — električne števce; instrumente za vgraditev z vrtljivo tuljavo ali z vrtljivim železom — voltmetre, ampermetre, elektro-dinamične vatmetrc; prenosne instrumente za obrat — voltmetre, ampermetre, vatmetre. merilce ozemljitve, univerzalne instrumente, linijske ommetre, preizkuševalce akumulatorskih celic itd.; precizne laboratorijske instrumente — voltmetre, ampermetre z vrtljivo tuljavo, elektrodinamične vatmetre; instrumente za kontrolo toplote — termoelektrič-ne pirometre; pribor za električne merilne instrumente — tokovne transformatorje, ločene shunte, predupore itd; / Električni avtomobilski pribor — avtodiname, napetostne regulatorje, starterje, vžigalne tuljave, diname in reflektorje za bicikle. / Selenske usmernike po naročilu. / Instalacijski material — paketna stikala, priključne sponke itd.
SLAŠČIČARNAKAVARNA
CENE ZMERNE! POSTREŽBA TOČNA!
Vam nudi vsakovrstne slaščice in sicer torte, čokolado najboljše kvalitete, sladoled, dalje pristno turško kavo, kakor tudi vse vrste likerjev.
Trgovsko podjetje J i Cz L) J\ - Kranj
Vam nudi 3 ugodnosti pri nakupu: CENA
KAKOVOST IZBIRA •
galanterijskega, manufakturnega in modnega blaga
Elektrotehnične podjetje * Kranj
s svojimi poslovalnicami:
Elektroinstalacije Elektromehanika Radiotehnika |b* Finomehanika 1$* Galvanizacija in $h* železostrugarstvom
se "priporoča svojim odjemalcem
$
Savo
tovorna gumijevih isdelkoe
Kranj
Telefon 274 In 275
razne gum. ploščo — cevi z in brez tekstilne-S	ga vložka - peronospora izdelki instalacij-
.=	ski mahrial — pisarniško in športno pred-
aj moto — sanitarne, kirurške in zaščitno izdelke.
klinasto jermene transportne trakove — ? gumirano blago za dežno plašče	pod petni ko,
podplate in plošče za podplate — velopnev-.5" matiko s priborom avtomobilsko plašče in zračnice in nešteto tehničnih izdelkov po specialnih naročilih.
Oglejte si naše prodajalne
# v Kranju: Koroška cesta 11 0 v Zagrebu: Gajev« 2 h 0 v Beogradu: Knez Mihajlova 47 0 v Sarajevu: t liva Maršala Tita 15
Trgovina
„$ooo"
v Kranju
Potrošniki se lahko vsak čas obrnejo na trgovino, kjer jim ho vselej na razpolago bogata zaloga in obširna izbira blaga.
Nudimo Vam predvsem
poleg vsakovrstne gumene tehnične robe za potrebe obrti in industrije še naše najnovejše izdelke, t. j. toaletne in šolske gumene gobe nadalje sanitarne artikle kot n. pr. termofor j e — gumeno galanterijsko robo predmete za dom in gospodinjstvo — športne artikle — pisarniški in šolski gumeni pribor obroče za otroške vozičke - cevi z in brez vložka gumeno opremo za sadne škropilnice — zaščitne predmete za industrijo — klinaste jermene i td.
Avtogumc — plašče in zrdčnice za kolesa ročke ventilne cevke — gume za pedala in zavoro — lepilo v tubah.
Gumirano blijgo za dežne plašče - posteljno platno — gumi material za obutev — plo-šče, podplate, podpelnike in lepila.
Navedene predmete lahko kupite po zmernih conah. V Vašem interesu je, da krijete svoje potrebe v naši prodajalni.
>
n,k .	.
Ure
Oidffet
odprt dnevno od t>. do 22. ure
Jiat „0)iser
A/tac-f odprt dnevno razen ponedeljka od 20. do 4. ure zjutraj
i
Po predstavi obiščite Bar „Biser” - ples
''Priporoča £e „rDtiikatew” DCrani
nudi:
svoje priznane izdelke v bombažnih in staničnih tiskanih tkaninah v vseh modnih barvah in desenih.
Naše tkanine so znane na domačem in inozemskem tržišču kot
najkvalitetnejše po izdelavi in trajnosti. Naročila solidno in točno izvršujemo.
<
Z
z
<
*
v>
H
<
TOVARNA TISKANEGA BLAGA
Telefon: centrala 173, komerciala 175
z
z
>N
<
CD
5
o
m
JC
ran
/
\
V PRIZNANI KVALITETI IZDELUJEMO:
GRADEL ZA ŽIMNICE-ČRTAST DAMAST GRADEL 4 VSEH BARVAH - BLAGO ZA POSTELJNINO,
FLANELE, OXFORDE itd.
„IBI" - KRANJ
ČE KUPUJETE BLAGO ZA OBLEKE
ČE KUPUJETE BLAGO ZA ŽENSKE IN MOŠKE PLAŠČE
ČE KUPUJETE MOŠKO IN ŽENSKO . * • L /V,
PERILO
ČE HOČETE PRIHRANITI DENAR,
KUPUJTE PRI
TRGOVSKO PODJETJE
KRANJ
Prolog
Člani dveh sovjetskih kolhozov se zbero na razvalinah kavkaške vasi, zbombardirane od Nemcev, in razpravljajo pod predsedstvom delegata Obnove. Ko so med vojno Hitlerjeve armade napredovale, je •dobil kolhoz GaJinsk. ki se havi z živinorejo, povelje, da odvede svoje črede proti vzhodu. Po končani vojni se je vrnil v svojo vas in v svojo staro dolino, katere suhe paše so prav primerne za njihovo
Med vojno pa je prebival v teh krajih in se boril proti zavojevalcem kolhoz Roza Luksemburg, katerega člani se bavi.jo s sadjarstvom. Zdaj, po končani vojni zahtevajo kolhozniki Roze Luksemburg, da mu dodelijo to dolino: v času štiriletne borbe so namreč kolhozniki preštudirali to pokrajino, napravili načrte za jez in za namakanje doline, ki bi tako lahko poslala zelo rodovitna. Dajala bi mnogo sadja in celo vina.
Po vročem, vendar prisrčnem razpravljanju, katerega vodila predvsem stari kmet in mlada agronomka iz nasprotujočih kolhozov, končajo s sporazumom: dolina naj pripade sadjarskemu kolhozu Roza Luksemburg, kajti z njegovim delom bo postala dolina rodovitna.
Da bi la sporazum proslavili, ponudi kolhoz Roza Luksemburg bratskemu kolhozu gledališko predstavo stare kitajske legende prirejene za georgijsko deželo. Predstava ima naslov „Krog s krcdo“ in so jo kolhozniki naštudirali pod vodstvom slavnega pevca in pesnika Arkadija Tšeidzeja. Ta bo tudi predstavo vodil in s svojimi spevi raz-'ugal razvoj dejanja v igri,katerega globoki smisel je v zvezi s sporom o lastništvu doline.
Rrvo dejanje: Otrok visokega rodu
Dejanje se prične na velikonočno nedeljo, v mestu Nuklia, kjer je sedež vlade. V veličastnem sprevodu gredo k maši guverner Georgi 'Abašvilk njegova žena Najela in številno spremstvo, ki nosi nju-nega komaj rojenega sina Mihaela. Iz glavnega mesta Tiflisa pride Slasnik, ki nosi slabe vesti o vojni s Perzijo. Toda ne pred konce,m cerkvenega obreda in niti ne pred kosilom mu ni dopuščeno, da bi Pokleknil pred guvernerja.
.. Preprost vojak - gardist Simon Sašuva na prisrčen način dvori '»ruši Vašnadze, ki pravkar nosi gos za guvernerjevo kosilo. Gruša jv v službi v guvernerjevi -kuhinja.
. Medtem se zgodi državni udar in prevrat. Princ ICazbeki, ki prej V1 Sledil z velikonočnimi voščili guvernerjevi družini, sc polasti pa-aec in da usmrtiti guvernerja Georgija Abašvilija. Po vsej zemlji so s<’ dvignili princi proti velikemu knezu in proti vsem njegovim guvernerjem. Z velikim hrupom prihaja iz palače služinčad m sc pri-pravlja na beg. Simon Sašava najde ljubljeno Grušo v gneči in med-v,n ko kličejo deklico, da bi pomagala urejevali prtljago, si izpovesta jubezen in izmenjata ljubezenske obljube. Simon da Gruši srebrno ^rizieo kot jamstvo zaroke. Dogovorita se, da se bo Gruša v primeru • iške zatekla k svojemu bratu, ki živi v visokih planinah, kamor jo l‘Dde Simon iskat.	J
. Iz palače prideta guvernerjeva žena in sobarica, ki nosi njenega ‘n:>. Toda Natela se kar ne more ločili od svojih številnih oblek In Ugasiva. Molela bi vzeli kar največ s seboj, čeprav ji njej naklonjeni
)x>bočnik Salva ves čas prigovarja, naj čiinprej zbeži. Natcla je slaba mali. Sobarico je poslala nazaj v palačo iskal za gospodarico čevlje iz safijana, medlem pa zbeži. Njen mladi sin ostane pozabljen med razmetano prtljago in kovčki. Ko se sobarica povrne iz palače, v zadnjih trenutkih vrže otroka v Grušino naročje in zbeži
Služabniki prigovarjajo Gruši naj zbeži in predvsem naj pusti otroka, ker ga bo princ lvazbeki prav gotovo iskal in ga dal usmrtiti. Gruša se obotavlja in omahuje. Gre po svojo borno prtljago. V tem pride mimo uporni princ s svojimi vojščaki, ki nosijo guvernerjevo glavo in jo na povelje prikujejo na mestna vrata. Gruša se vrne. Ne more bili tako trdosrčna, da bi prepustila usodi nebogljeno in nežno bitjece, ki so ga vsi zapustili. Pevec, ki spremlja igro, v pesmi in glasbi opiše njeno duševno stanje. Gruša končno pobere otroka in zbeži s tem sladkim a nevarnim bremenom.
Drugo dejanje: Beg v severne planine
Gruša koraka po glavni cesti v kavkaške planine z otrokom, ki je zavit v dragocen brokat. Ko pride do male kmečke koče, prosi malo mleka za lačnega otročička. Skopuški kmet zahteva za to tri piastre, kar je njen zaslužek celega ledna. Zalo skuša umiriti otroka s tem, da mu da svoje prazne prsi. Seveda lo ne pomaga. Končno se odloči in z zadnjim denarjem kupi mleko. Brez počitka nadaljuje svojo pot, čeprav je že trda noč. Po isti cesti pa prihajata dva čriiogardista, ki po nalogu princa Kazbekija iščeta otroka. Na srečo je brigadir prodal oba konja, zato hodita peš.
Pri neki kmetiji se Gruša odloči, da bo pustila otroka varstvu kmetice, ld bi ga mogla hraniti. Gruša se vrača vsa srečna, da )x> našla svojega ljubljenega Simona in zadovoljna, ker je pustila otroka v dobrih rokah. Vendar ji je po otroku dolgčas. Na povratku sreča čriiogardista, ki se z njo šalila in jo sprašujeta po otroku. Gruša se prestraši, teče nazaj h kmetici. Na vse načine jo roli, naj vsakomur izjavi, da je otrok njen. Toda, čim se pojavila čriiogardista, se kmetica vrže na kolena in prizna, da je otroka prinesla Gruša. Gruša skuša otroka rešiti. Ko je trenutek sama z brigadirjem, ga omoti z udarcem polena, pograbi otroka in zbeži. Na bregu hudournika odvzame Gruša otroku dragoceno obleko in ga zavije v cunje, da bi lako zabrisala sled. Tako nekako simbolično posvoji malega dečka. Toda ležav še ni konec. Pri ledeniku najde trgovce, ki nikakor ne morejo preko potrgane brvi. Toda Gruša hoče na vsak način preko prepada, čeprav ji vsi odsvetujejo. Crnogardista se bližata in Gruša ve, da sla tadva bolj nevarna za malega, kol pa globina dva tisoč čevljev, zato se požene z otrokom preko prepada. Posreči se ji. Zdaj je ne dosežejo več. Niti sneg niti veter, nič jc ne vznemirja več in v lem razpoloženju zapoje otroku nežno pesem
Tretje dejanje: V severnih planinah
Ko je prekoračila prelaz Janga-Tan, se Gruša privleče končno do svojega brata Lavrenlija, kjer se izčrpana od lakoto in napora onesvesti. Da bi rešila otroka pred zasledovalci, je Gruša vseskozi zatrjevala, da jc otrok njen. Toda pri svakinji, ki je močno pobožna in natančna, je taka trditev problematična. Zato Lavrenti zatrjuje svoji
ženi. tla je Gruša poročena z vojakom, ki se ko vrnil, čim ho vojna končana in vzel G rušo z olrokom na malo krneli jo. ki io ima na drugi •strani j)lanine.
Sest mesecev preživi Gruša v zapahnjeni sobi. Toda pomlad, ki omogoči dohode v visoke planine, jo končno prisili, da zapusti to zavetišče. Brat ji pove. da je našel zanjo moža: prav takega, kot je trdil svoji ženi. Kmeta na oni strani planine, ki ima majhno kmetijo.
Gruša se brani in se noče poročiti, saj pričakuje vsak dan povratek svojega ženina Simona. Lavrenli jo pomiri s tem, da je omenjeni kmet na smrtni postelji in da gre pravzaprav samo za formal-nosl, da uredijo otrokov položaj, za katerega je Lavrenli prepričan, da je Grušin nezakonski sin.
Na kmetiji kmeta Jusupa sprejme mati Grušo in Lavrenlija. 11 iti s poročno svečanostjo, saj pričakuje, da sin vsak čas umre. loda ker ima Gruša olroka. se ne zadovolji več s štiristo piastri, ampak zahteva več. Lavrenli ji mora dati še 'dvesto piaslrov. Miti gre nato iskat v krčmo propadlega meniha, ki ga je pridobila za poročni obred. Menih je pripovedoval po vsej vasi. da bo krnel Jusup vsak eas ximrl in kmetje pridejo v Jusupovo kolibo. Menih na hitro izvrši poročni obred v sohi umirajočega. Nato hoče podelili še poslednje olje, toda mati se zoperstavi, ker trdi. da je potrošila že preveč denarja. V sosedni sobi pa kmetje pijejo vino in jedo kolače, pripravljene za sedmino. Med pogovorom Gruša nenadno zve, da je vojna končana m da se vojaki vračajo. Od nenadnega nemira in trepeta ji pade iz rok posoda s kolači. Nikakor ne more verjeti le novice, zato ji pokažejo kmetje perzijski šal. ki so ga kupili od vojakov.
Islo novico pa zasliši tudi kmet Jusup, ki se nenadno dvigne ‘z postelje. Da hi se ocltefjn.il vojaški službi, je ležal celo leto. Zdaj zapodi vse prisotne in se posmehuje Gruši.
Gruša pere perilo oh potoku, otroci pa se igrajo po zeleni 'rali. Med njimi je tudi mali Mihec, ki že teka naokrog in uveljavlja sv°je malo bitje. Nenadoma pride iz vojne Simon Sašava. Zvedel je, da je Gruša poročena in vidi celo otroka. Gruša mu zatrjuje in dopoveduje, da otrok ni njen in da mu je ostala zvesta, tudi svojega nu>ža Jusupa sc je spretno obvarovala. Toda v tem trenutku pridejo ernogardisti in vzamejo olroka. Zdaj Gruši ne preostane nič drugega, kol ^ da znova izjavlja in zatrjuje, da je otrok njen. Simon obupan
<e,l'lo dejanje: Sodnikova zgodba
Kdo bo sodil o usodi tega olroka? Azdak, pijanec in razuzda-I c- pisatelj, pesnik in kasneje sodnik, katerega zgodbo pripoveduje o dejanje. V istem času. ko se vrši dogajanje prvega dejanja, ga vinilno v svoji revni koči, kjer je skril bežečega starca in ga zaščitil kne^ policajem Sovo. Starec ni nihče drug kot preoblečen veliki
Azdak se pusti ukloniti od Sove in oba prispeta v Nukno. ("'.rno-£ar<lislom se Azdak obtoži, da je po nevednosti omogočil beg velikega kneza. Toda ti se iz njega le norčujejo.
. Na prizorišče pride princ Kazbcki s svojim nečakom. Predlaga, Tl bi ga črnpgardisli izbrali za sodnika. Črnogardisti in Azdak pa dogovore, da bodo nečaka preizkusili Azdak oponaša velikega
H. Krefti Celjski grofje ~ prizor iz IV. dejanja (Stane Starešinič ~ Pravdač — Helena Skebetova - Veronika)
kneza, nečak pa naj sodi. 01) navdušenju črnogardislov izkoristi Azdak priliko in obloži 'v vlogi velikega kneza) prince, da so izgubili vojno s Perzijci in da so se na široko okoristili z vojnimi dobavami. Zaradi teli obdolžitev Kazbeki in njegov nečak kar besnila od jeze. Toda črnogardisti izberejo Azdaka za sodnika za dobo dveh let.
V	spremstvu svojega policaja Sove in črnogardislov vodi Azdak svoje sodišče od vasi do vasi. Najprej vidimo, kako razsodi v primeru zdravnika, ki je brezplačno operiral pohabljenca. Oni, ki je zdravniku posodil denar za njegov študij in ki ima delež od zdravniških honorarjev, ga obtožuje za dejanje, tako nasprotno zdravniškim navadam. Azdak pa obsodi tožnika in zdravnika oprosti. Sodišče, gre dalje. V drugi vasi lastnik prenočišča obtožuje svojega hlapca posilstva nad njegovo lepo pastorko. Toda Azdak bistro spregleda položaj iu obsodi pastorko, češ da jo kriva zavoljo svojih čarov in poltenosti in ker je s tem zapelja a hlapca v skušnja.o.
V	drugem kraju obtožujejo bogati kmetje staro žensko, češ da je ukradla kravo, šunko in da ni plačala zakupnine. V resnici pa ji je dal kravo in šunko razbojnik Iralcli, ne da bi starka za to vedela. Zalo je prepričana, da'se je zgodil čudež. Azdak sc hlini, da ji verjame in obsodi bogate kmete zavoljo brezbožnosti. Starka je simbol G curki j e.
Sodišče se je znova vrnilo v Nukho. Azdak, ki je dve leti branil uboge proti bogatim, se pričenja bati, kajti med lem časom so se izvršile velike spremembe. Na oblast je prišel zopet veliki knez in princi so poraženi.
V	tem hipu pride guvernerjeva vdova s svojim [>obočnikom in zahteva od Azdaka, da najde otroka in kaznuje ugrabiteljico.
Pelo dejanje: Krog s kredo
Pred sodišče pripeljejo črnogardisti malega Mihca, G rušo, Simona in kuharico, ki jo poznamo že iz prvega dejanja. Kuharica je pripravljena priseči, da ji je Gruša izročila otroka v rejo za plačilo petih piaslrov in Simon je pripravljen priseči, da je otrok njegov. Toda pred sodišče pride tudi brigadir, ki ga je Gruš/a z udarcem omo-tila, da je mogla zbežati z otrokom. Toda brigadir k sreči zanika, da bi poznal Grušo. Nikakor ne želi, da bi zvedeli, da je prav on zasledoval guvernerjevega otroka.
Pred sodišče pride,Nalela, njen pobočnik in dva advokata. Zaradi ovadi) bogatih kmetov in iz strahu pred novo oblastjo, hočejo črnogardisti Azdaka obesiti. V zadnjem hipu pa pride plemič, ki nosi dekret o imenovanju novega sodnika. Na veliko začudenje določa veliki knez za novega sodnika prav Azdaka, saj mu je ta pred leti na begu rešil življenje. Azdak prične s sodbo. Prvi advokat in Nalela zahtevata otroka vsaj na videz iz ljubezni do sina, drugi advokat pa postavi istvar na pravo mesto. Ogromna premoženja starega guvernerja pripadajo dediču Mihcu in- vdova ne more priti do bogastva, če ne pride do otroka, Azdaka to vidno zanima.
Zdaj Gruša zgubi vsako razsodnost. Divje obtoži Azdaka, da g* je nasprotna stran podkupila, da je hlapec bogatih in da se uklanja pred gospodarji. Azdak se radujc, toda njej in Simonu naloži kazen trideset piastrov zaradi žalitve sodišča.
Med procesom pokliče Azdak k sebi slavo zakonsko dvojico, ki se hoče ločili po štiridesetih letih zakona. Nato pa nadaljuje s procesom io lastništvu otroka. Azdak pove Gruši, da nikakor ne verjame, da je otrple njen. Čudi se ji, zakaj ne dovoli, da hi bil otrok bogat in mogočen. Toda pevec izrazi Grušino misel: bolje je, da sam trpiš lakolo, (kakor pa da živiš v strahu pred lačnimi.
Tedaj 'sc prične razsodba kroga s kredo. Na tla narišejo krog s kredo. Vanj postavijo otroka. Na dano znamenje naj potegneta obe ženski otroka vsaka k sebi. Tista, ki ga bo hitreje potegnila, tiste bo otrok. Toda Gruša dvakrat spusti z roko otroka, ki ga Natela z lahkoto potegne k sebi, In ko jo Azdak vpraša, zakaj to dela in zakaj sc za otroka ne puli, Gruša prizna, da se boji, da bi otroku strgali ročico, če bi ga dve močni ženski vlekli vsaka k sebi. Raje pa zgubi srčno ljubljenega dečka, kakor bi ga pohabila. Zdaj Azdak dodeli otroka Gruši in ji svetuje naj zapusti mesto. Nato razveže poroko, toda ne ono dveh slavcev, ki se hočeta ločili po štiridesetih letih skupnega življenja, ampak Gruše in Jusupa. Gruša sedaj prizna Simonu, da je posvojila otroka zalo, ker se je na velikonočno nedeljo z njim zaročila. Zgodba se konča z vsesplošnim rajanjem in plesom.
Moralo igre pa zapoje spet pevec in jo naveže na prolog:
Vsaka stvar pripada tistemu, ki jo najbolje upravlja.
Otrok ljubečim srcem, da bo dobro zrasel,
Voz dobremu vozniku, ki ga ne bo na cesti zvrnil.
Dolina naj pripada tistemu, ki jo bo napojil, da bo rodila najboljše sadove.
Taka je zgodba Brechtovega „Kavkaškega kroga s kredo". Preprosti in čudoviti simboli, ki jih je Brecht povzel iz klasičnega kitajskega teatra, prekrasni kostumi in maske, izredni režijski domisleki, veličasten dekor, izvrstni igralci — vse to zapušča v gledalcu neizbrisen vtis.
Vendar Brechtov spektakel gledalca ne prevzame j ovsem. Kot pisatelj in kot režiser se Brecht bori proti temu, da bi se gleda.ee povsem zatopil v dogajanje na odru. Brecht zahteva, naj ostane gledalec svoboden, da bi mogel v vsakem trenutku predstave kritično in razumsko presojali idejo prizora ali igre. Je Uorej v ostrem nasprotju z romantičnim pojmovanjem gledališča in se naslanja na stare francoske klasike, oziroma na pojmovanje gledališke umetnosti, kakor jo je razlagal že Didcrol v svojem spisu ..Paradoks o igralcu". Pred instiktivno čustvenostjo poslavlja razum na prvo mesto.
Dramska umetnost Brechta se ne zadovoljuje samo z besedilom, Ampak zahteva tudi muziko, dekor, maske, itd. To je totalni teater ali kakor so ga nekateri Francozi imenovali „Le Iheatre complet". To je gledališka umetnost, ki je podobna klasičnemu kitajskemu teatru, ki ga Brecht tako visoko ceni in kjer si je izposodil več tem za svoje igre, •ned njimi tudi ..Krog s kredo". Kot klasični kitajski teater se tudi njegov odvija v obliki spektakla, pri katerem občinstvo ni čustveno vzgi-•>ano od fizičnega čustvovanja, zalo pa ohranja možnost neprestanega ocenjevanja „moralilctc" dela.
Nekateri zalo trdijo, da je Brecht sovražnik odrskih čustev. Toda je napačno, Brecht se bori samo proti tistemu, kar je izumetničeno, o urejeno in hoče, da ohrani razum prvo mesto prod čustvenostjo. Brechtovo gledališče je idejno gledališče; gre mu predvsem za to, da gledalec razume in premišljuje o ideji, ki je v igri.
Uprizoritev „Kavkaškega kroga s kredo" na pariškem festivalu, je vzbudila ostre polemike in diskusije o tem, ali so Brechtova prizadevanja pravilna, ali ne. Mnogi so Brechtove estetske in dramaturške nazore vročekrvno zagovarjali. Sc več pa je bilo onih, ki so Brechtovim nazorom najodločneje nasprotovali. V celoti bi ne mogel pritrditi ne enim ne drugim. Čeprav tudi sam sodim, da gledališka umetnost naj-globjc učinkuje takrat, kadar je gledalec tudi čustveno povsem zatoj*-ljen v odrski čar, vendar moram priznati, da je predstava „Kavkaškega kroga s 'kredo11 v Brechtovi režiji in v izvedbi Berlinskega ansambla iz vzhodnega Berlina pokazala toliko lepega, toliko izvirnega, toliko domjiiselnega v igri, inscenaciji in v celotni zasnovi, da jo moram šteti mod najbolj uspele in najpomembnejše dogodke na gledališkem festivalu v Parizu.
Tisli, ki so vodili polemiko ob lej predstavi, so imeli najbrž v nekem smislu prav. To dokazujejo tudi novejša poročila, po katerih je Brecht svoj „Kavkaški krog s kredo" popolnoma predelat za uprizoritev v zahodni Nemčiji. Kol pravijo poročila, je Brecht črtal ves prolog, odstranil vse politične sentence in parole, ki so v delu in se omejil na problem materinstva, ki ga ne pojmuje fiziološko, ampak funkcionalno. Predstave v Frankfurtu ob Mami ni režiral Brecht sam, pač pa je sodeloval kot asistent režiserja. Poročila trdijo, da je uspeli te uprizoritve daleč presegel prvo uprizoritev, ki smo je videli v Parizu. Tako vsaj trdi revija Sipam.	(sc nadaljuje)
Kratko Kreft: Celjski grofje, amaterska sejiona I947~4H
OBISK BOLGAROV V LONDONU
Bolgarska folklorna in pevska skupina, ki se je osnovala že 1951. leta, je letos v maju obiskala London. Gledalce je navdušila s pestrim sporedom narodnih pesmi in plesov ter žela pod vodstvom koreografinje Dikovc najlepše usptihc. Zlasti so bili Londončani presenečeni nad pestrostjo in bogastvom narodnih noš, ,.katerih barva m blišč sta slepila oči“ — po mnenju kritikov.
OKROGLO GLEDALIŠČE V MILANU
Ossia Trilling je v svojih vtisih s potovanja po gledališčih kot glavno zanimivost gledališkega življenja v Milami omenila Tetitro San fcrasmo. Gledališče je namreč v loliko bolj zanimivo, kor doživlja veli)«-Uspehe na svojem okroglem odru, ki je eno zelo redkih evropskih od-r°v, grajeno v ta namen. To gledališče se je vzgledovalo po ameriški rekonstrukciji najstarejših svetovnih gledališč in hotelo s tem doseči večjo čustveno neposrednost med gledalci in odrom. Kakor jo je navdušila tu zaigrana Ibsenova Nora, je italijanska ljudska igra prav tako doživela mogočen razcvet in preporod.
ZANIMIVOSTI IZ THEATRE DE POCIlE
Ideja miniaturnega gledališča je prešinila Anglijo po julijskem 'Jlpsku v zenovskem gledališču Tlieatrc de Pocliv 1951. leta Zasnova in
lo držnogsmelo^C UStanovC sla P°menila veliko atrakcijo: a obenem ze-
Miniaturno gledališče sc nahaja v staran mestnem predelu Vieux iniarticr, po katerem sc tudi imenuje. Gledališko poslopje obdaja bela , »graja. Steklena vrata so okrašena z vodoravno menjajočimi se progami J' železa Vhod je svetlo pobarvan in vodi iz živalmo pisanega hodnika v avditorij, iz katerega je dohod v majhen bar in garderobo. Dvorana je opremljena z rdeče prekritimi stoli, katerih zmogljivost je sprejem okrog sedemdeset gostov. Zadnja stena poslopja ima široko okno iz ■ vinčevega stekla, ki vsebuje očarujoče lično obarvane gledališke por-irete. Ostale stene dvorane so svetlo posliikane, električne svetilke pa azsvetljujejo na njih pritrjene tragične in komične maske in ves pro-f avditorija. Oder je oskrbljen z mnogimi lučmi, mod njimi ga osvcl-JJUjeta tudi dva žarometa iz dvorane.
To mlado moderno gledališče vodi Jean - Pierrc. S tem mer, ki I sv<)Jimi mladimi sodelavci dramskimi umetniki in tehničnim oseb-ll'in, zagovarja najmodernejši rejicrtoar.
PRE TEKLA SEZONA V AMERIŠKIH GLEDALIŠČIH
y„. Ameriški svet je prepričan o svoji najuspešnejši gledališki sezoni «» i J”1 dapctletij, kljub temu, da sc množice gledaliških kritikov po vvetu pritožujejo nad krizo originalnih dramskih stvaritev. Nedvomno {^'SU k °	novih dramskih del še ne more prepričati o naj-
Obiskovalci gledališč so si med prvimi predstavami v sezoni lahni ogledali izvrstne komade, polne bogate domišljije. Taka dela so bila 'jre obupa (The Desperate Hours), Slafbo seme (The Rad Sced), (oba ' inada sla bila tudi v Londonu navdušeno sprejeta), Anastasia. Av-
tobusna |M)staja (Hus Stop), Cvetoča breskev (The Flovvcring Peach), Dedič vetra (Inherit Ihe Wind), Tvorec dežja (The Rainmaker), Poročni zajtrk (The VVedding Brca klasi) jn Mrs. Patlcrson,
Med povprečna dela pa sodijo Blazneži in ljubimci (Lunatics and Lovcrs), Nežna past (The Ten d er Trap), ]>olcg večili prvovrstnih glasbenih stvaritev, kot n. pr. Hiše cvetja (Ilouse of Flovvers).
Dramski pisci so se v splošnem posluževali oblik komedije, drame in melodrame. Mnoge od teh pa nosijo politično - satirični značaj.
Med avtorji, ki so dosegli največji uspeh je VVilliam Inge. Njegovo Avtobusno postajo imeifujejo gledališki kritiki„bučno komedijo1. A to deluje vse več kot samo vesel komad. Njegovi nevsakdanji junaki - nešolana pevka iz nočnih lokalov, duhovit bivši profesor - alkoholik, umazan cowboy in ostali - so zelo zabavni in izzivajo mnogo smeha. Glavna ideja Avtobusne postaje je, da človek kol družbeno bitje, kljub poudarjanju svoje samostojnosti, ne more živeti sam zase, ampak ob naslanjanju na svoje bližnje. Dogajanje se odigrava v neobičajni, zakotni gostilni v Cansasu ko grupi avtobusnih polnikov velik snežni jnetež prepreči nadaljevanje poti. Posebno zanimivost dajejo delu prav ti nevsakdanji dogodki in ljudje.
Drami Ure obupa in Slabo seme obravnavala problem zločina in psihološke reakcije po njem in se tako vzgled ujeta pri psihološki drami preteklega stoletja. Ure obupa nam prikazujejo tri pobegle ujetnike, ki pribeže v častitljivo meščansko družino, in pri njej iščejo zatočišča. Konflikt med člani družine in ujetniki je simboliziran v boju med dobrim in zlom. Odlično insceniran zaplet lahko gledalce razume kot simbol političnega in družabnega življenja. Psihološko najbolje prikazan je oče. Delo je napisal Joseph IIaycš.
VVilliam March je v Slabem semenu prikazal muke matere, ki v svoji devetletni hčerki spozna ubijalko. Naj pre tresi ji vej še scene so ob materinem spoznanju, daje sama prenesla svoje slabe lastnosti na hčer in tako kriva njenega zla.
Za tako velike uspehe zadnje gledališke sezone nosi levji delež igralski studio Lee Slrasberga.
SHAKESPEARE NA FESTIVALU V AMERIKI
Ameriško gledališče za Shakcspearjeve festivale (The American Shakespeare Festival Theatrc) v Stradlorlu, na atlantski obali je pripravil za poletno sezono nov program. Gledališče sc nahaja na mestu, kjer so se 1639. lela izkrcavale ladje za Stradfort. Sprejme lahko 1500 gledalcev. Osmcrooglata oblika gledališča spominja na Globe Theatrc v Londonu. Dela so bila prikazovana na razne.načine, v prirodnih scenah in to: drame iz časov Elizabete. Ostala scena je bila na premičnih vozovih.
SHERVVOODOVO NOVO DELO
Robert E. Shenvood, pisec Waterloojskega mosta (Watcrloo Bri-dge) in mnogih drugih uspelih gledaliških del, je napisal novo komedijo z naslovom Mala vojna na Murra\ skem griču (Small War On Mu-rray bili). Dogajanje novega dela se nanaša na resnična doživetja iz. ameriške revolucije v New Vorku 1770. Robert E. Shenvood je že trikrat prejel Pulitzerjevo nagrado za napisane drame.
Prispevek h kroniki Prešernovega gledališča
Prikaz drla PG od osvoboditve, do danes. Pripravil ga je France Trefalt, Han gledališča. Uredništvo se zato lepo zahvaljuje.
Dne 28. septembra 1951 jo bil v gledališki dvorani uslanovni občni zbor »Mestnega gledališča1, na katerem so bila sprejeta pravila in izvoljen prvi odbor. Ta dan [Himeni mejnik v kranjski gledališki zgodovini, kaj ti uresničen je bil že davni sen vseh kranjskih igralcev - združitev vseli bivših odrov v eno močno in pomembno gledališče. Zanimivo je, da se je la občni zbor vršil šest" dni jki prvi premieri. Predsednik pripravljalnega odbora tov. Hlebš Rudolf, je v svojem o-tvoritvenem govoru poudaril, da se občni zbor vrši po prvi premieri zalo, da je gledališče z uprizoritvijo „Bele bolezni" pokazalo cilje in namene svojega dela. V svojih pravilih ni gledališče med viri dogodkov predvidevalo nikakc subvencije, temveč samo dohodke od predstav, članarine in podpor raz-jdh podjetij. Članarina je bila določena za aktivne člane po 2 di-jtorja mesečno, za podporne pa 10, dočim je bilo določeno, da ustanovni člani plačajo enkratno vsoto •oOo dinarjev. Iz poročila tov. Hleb-?a sledi, da je pripravljalni odbor ■zvršil najnujnejša popravila dvo-rane in odra, da sc je moglo pri-ced z delom. Okupator je pustil opiistošeno dvorano in oder, ter v&e uporabne predmete odpeljal s ?9°°j. Tako so se idealni gledališ-
delavci znašli pred prazno dvo-a,m in odrom, brez sredstev in
tudi brez upanja, da bi jih jim kdo dal. Začeli so pogumno. Najeli so posojilo, za katerega je porokoval lov. Hlebš. Zadolžitev je bila velika, še večji pogum. Šlo je. Do leta 1949 je bil odplačan skoraj ves dolg, ki je znašal preko Din 800.000.-, kar je bilo takrat precej. Ostanek dolga je potem plačal 01,0 Kranj.
V prvi odbor so bili na ustanovnem občnem zboru izvoljeni: Rudolf Hlebš, predsednik, Miri«) Cegnar, podpredsednik, Franjo Lasič, prvi tajnik, Solza Starc, drugi tajnik, Beno Dežman, prvi blagajnik, Anton Jošt, drugi blagajnik, Vilko Mlakar, prvi gospodar, Slavka Semen, druga gospodarica, Metod Mavr, knjižničar, ter Anton Oman,Zvonko Adamič in Franc Fister, kol odborniki. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: profesor Franc Korbar, tov.Erjavec in Ivan Slavec. V režiserskem sosvetu so bili: režiser Pelcr Male, Dore Kern, Ado Klavora, Ivan Fugina in Beno Dežman.
Iz naslednjih podatkov je razvidno, da je gledališče pričelo delali z največjim zagonom, brez ozira na težko stanje financ in neurejeno dvorano in oder. Ljudstvo je svoje gledališče krepko podprlo s številnim obiskom. Zal nimamo na razpolago ločnih številk glede obiska, vendar se starejši igralci dobro spominjajo navala pri blagajni prva leta. Abonmajev v današnjem smislu sicer ni bilo, pač pa so bili člani abonirani na določene sedeže, odnosno so imeli
lope de Vega: Prebrisana norica A. Svelelova, 1:tanek Trefati sestona /947-48
prednost pri nakupu vstopnic, kajti takrat so se vstopnice dostikrat zelo težko dobile(l).
V	prvi sezoni je Jblo 12 premierni !H> predstav. Vse delo je slonelo na ramah štirih režiserjev. Peter Male je režiral 5 del, Dore Kern 4. France Bratkovič 1, in Beno Dežman 2 mladinski deli. V drugi sezoni sla poleg teh režirala še France Trefalt in Sonja Hlebševa.
V	letih 1945 do 1917 je bilo delo v gledališču čislo amatersko. Sele kasneje sc je ustvaril sklad za honoriranje igralcev in scccr iz dohodkov gostovanj. Tako so znašali prvi honorarji igralcev v letu 1947 po din 15.- od predstave, šele zadnjo sezono (1949/50) pred profesionalizacijo so se honorirali nastopi od 50 do 150 dinarjev. Igralci, ki so v tistih letih, ko so se tako-rckoč polagali temelji organizacije našega socialističnega gospodarstva, bili po raznih podjetjih prezaposleni, so prihajali često iz pisarn in delavnic naravnost na vaje, vadili do enajstih ali polnoči in drugo jutro so bili spel znova na svojih službenih mestih točni in udarni. Za to je bilo treba velike ljubezni in če bi je naši igralci takrat fne imeli, verjetno d-mefc no bi imel Krefti] svojega poklicnega gle »tališča.
Velika Skoda je, da se v teh letih delovanja amaterskega „Prešernovega gledališča" ni vodila toč-nejša evidenca o delu, zlasti pa o obisku posameznih predstav. V naslednjem podajam podatke, ki mi jih je bilo mogoče zbrati:
SEZONA 1945/40
1.	K Capek-F. Albrecht: BELA 110LEZEN. Drama v treh delih (13. slikah). Premiera: 22. 9. 1915 ' 7 predstav - režija: P. Malce, "eš ;Niaoc (diktalor), Cegnar M. (dr. G a len), Štuhec M. (dr. Sigelius), ju. Mayr (baron Krug), .1, Vaji (oče), M- Kocmurjeva finali), Tomčeva (liči), S. Rode (sin). T. Lesjak 1- asistent), A. Premru f2. asistent),
V. Mlakkar časnikar), M Fras (po-bočnik), A. Illebcctova (Anetta), F. Leskovšek (mladi baron Krug), A. Klavora (propagandni minister).
2.	S. Bekeffi-S. Samec: NEOPRAVIČENA UH A. Veseloigra v šestili slikali. Premiera 24. 10. 1915-7 predstav - režija: Dore Kern. M. Štuhec (dr. Gornik), M. Beš (Logar), V. Martclančeva (gospa Logarjeva), S. Hlebševa (Tanja), S. Stavčeva (Spelca), N. Beš (dr. Fran Gornik), Opresnikova (Iva), V. Mlakar (prof. ščepec), M. Mayr (prof. Kavčič), M. Gerdej e va (dr. Valj a v-čeva), A. Sivcova (dr. Zaletelova,), Silingova (.Kavka), S. Rode (Trček), Fajgeljeva (Rezi), T. Matijeva (Greta), A. lllebcelova (zapisnikarica), M. Verlovšek (šolski sluga).
3.	1. Cankar: KRALJ NA BETAJNOVI. Drama v treh dejanjih. Premiera 21. 11. 1945, 7 predstav, režija: France Bratkovič. Tone Eržen (Kantov), Minka Kocmurjeva (Hana), Oprcšnikova (Francka), Smolnikarjeva (Nina), I. Fugina in M. Verlovšek (Krneč), A. Klavora (Maks), J. Vajt (župnik), N. Reš (Bernot), F. Likar (Sodnik), A. Premru (adjtinkt), Fajglova (Lu-žarica), Soklič (oskrbnik).
4.	J. Knittel - P.. Malec: VIA MALA. Drama v štirih dejanjih Premiera: 15.12. 1945. 8 predstav. Režija: P. Malec. M. Štuhec (Andrej), B. [gličeva (gospa Riche-nauška), M. Kocmurjeva (mati Lau-rečeva), S. Hlebševa (Sylvcli), M. Gerdcjcva (Hana), M. Cegnar (N.-klaus), M Verlovšek (Amana), M. Matijeva (služkinja), J. Luxa (pred. sodišča).
5.	'P. Golia:	SNEGULJČICA.
Pravljična igra v devetih slikali. Premiera: 29. 12. 1915. 14 predstav. Režija Beno Dežman.
6.	M. Real - J. Časar: TRIJE
VAŠKI SVETNIKI. Veseloigra v treh dejanjih. Premiera: 110.	1.
1946. 9 predstav. Režija: Dore Kern. H. Illebš (Simcn), M Kocmurjeva
Ježe župan: Novi član P3
'Urška), 'I'. M a lijeva (Fani), M. Reš (Šimenc), Fajgeljeva (Marjanca), J. Vaji (Bavdek). S. Rode (Štempihar), R. Mihelčičcva (Barbara), 'N. Reš (Jakec), J. Lnm (župnik), V. Mlakar (dr. Klepec), S. Starpeva (Mica),,
7.	Cezar Arx - Fr. Albrecht: IZDAJA PRI NOVARI. Igra v treh dejanjih. Proslava 10-letnice odrskega udejstvovanja Petra Malca. Premiera: 13. 2. 1916. Režija: P. Malce. M. Mayr (Raji), I). Kern (Trivulzio), I. Fugina (okrajni poglavar Uri j a), P. Mal ec (Turrnan), N. Reš (Gilg), M. Gerdejeva (mali Turmanova), A. Hlchcelova (A-inaj), M. Vertovšek (Anže), F. Jošt (stražar).
8.	R. Nušič - C. Debevec: POKOJNIK. Komedija v treh dejanjih s predigro. Premiera: 28. 3. 1946. 5 predstav. Režija: Dore Kern. A. Klavora (Marič), M. Mayr (Novakovič), I. Iuigina )Blagojevič), F. Likar (Djurič), F. Bratkovič (Protič), J. Vaji (Anta). J. Gogala (I)jakovi č), S. Rode (Mile). T. Eržen (Aljoša), S. Hlebševa (Rina), Milada Va-raoha (Vukica), R. Igličeva (Ag-nja), R. Dežman (1. agent), M.
Vertovšek (2. agent), T. Malijcva (Zofija), V. Sagadinova (Marija).
9.	O. Zupančič: VERONIKA DE-SEN1SKA. Tragedija v petih dejanjih - sedmih slikah. Premiera 12. 4. 1916. 12 predstav. Režija:
P Malec. I*. Malec (Herman II.), I-’. Trefalt (Friderik), R. Igličeva (Jelisava), I. Grašič Jošt), J. Gogala (Vitez Ivan), M. Mayr (Nerad), T. Malijcva (Brigita), I. Šorlije va (Geta), L. Marn (Hermanov pisar), M. Rcrtovešek (Friderikov pi;sar), A. Klavora (Pravdati), 1 Fugina (Bonaventura), J. Luxa (De-seničan), S. Hlebševa (Veronika), V Sagadinova (Sida), M. Ilčeva (Katica).
10.	P. Šli rek: S. R. S. PESEM S CESTE. Komedija v treh dejanjih s peljem in godbo. Premiera: 18. 5. 1946. 6 predstav. Režija: P. Malec. Štuhec (Miško), J. Horvat (Krištof), V. Sagadinova (Ana), J. Vajt (Karl), S. Hlebševa (Kati), M. Ver-lovšek (Konrad), Rožo Trefalt (stražnik).
11.	P. Golia: PRINCESKA IN PASTIRČEK. Pravljica v petih dejanjih. Premiera 1. 6. 1916. 7 predstav. Režija: Beno Dežman.
12.	R. Gonnelrs - I. Cesar: BOKSI. Veseloigra v treh dejanjih. Premiera: 11. 6. 1946. 2 predstavi. Režija: Dore Kern. D. Kern (Har-ringion), R. Igličeva (Ilarringtono-va), Fajgeljeva (Grace). S. Hlebševa (Boksi), M. Mayr (Bill), S. Rode (Tonv), M. Varachova (Mary Raster).
V prvi sezoni 12 premier z 90 predstavami. Gostovanja: na Jesenicah, v Škofji Loki, Križah in dvakrat v Tržiču z Veroniko De-seniško, ter na Golniku s „Tremi vaškimi svetniki”.
SEZONA 1046 47.
13.	F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJENJA. Ljudska igra v treh dejanjih. Premiera 5. 10. 146. predstav. Režija: P. Malec. T. Eržen (Urh), R. Igličeva (LenčkaO, V. Rutarjeva (Tona), N. Reš (Martin), F. Leskovšek (Ferjan), M. Ver*
lovšek (Sirk), H. Mihelčičcva (Mica).
14.	XV. S. Maughan - C. Debevec: SVETI PLAMEN. Igra v treh dejanjih. Premiera 23. 10. 1946. 6 predstav. Režija: Dore Kern. V. Martelančeva (Mrs. Tabret), A. Klavora (Maurice), D. Kern (Colin), S. Hlebševa (Slella), M. Gerdeje-va (Waylandova), E. Likar (dr.
1 larv ester), F. Trefalt (Liconda), M. Varachova (Aliče).
15.	C. Golar: VDOVA ROSLIN-KA. Komedija v treh dejanjih. Premiera: 16. 11. 1946. 6 predstav v Kranju, 1 na Golniku in 1 v Vok-lem. Režija: France Trefalt. M. Gerdej e va (Itošlinka), T. Matijeva (Manica), M. Varachova (Tončka), N. Reš (Janez), F. Trefalt (Ilalantač), J. Gogala (Jernejcc), F. Jošt (Gašper), I. Grašič (Tomažin), M. Vertovšek (Blažon), Drago Ažman (Tin-če).
16.	V. Car - Emin: NA STRAŽI. Drama iz rapalskih dni v treh dejanjih. Premiera: 29. 12. 1946. 6 predstav. Režija: P. Malec. N. Reš (Mate Slavič), A. Grašičeva (Luče), S. Hlebševa (Mare), B. Igličeva (Flora), J. Vajt (Niko), T. Razpotnik (Frane), F. Trefalt (Ciško), A. Klavora (Učitelj), J. Luxa (Roko), 1. Grašič (Jadre), M. Gerdejeva (Kale), M. Vertovšek (Baštc).
17. I Cankar: POHUJŠANJE V Dolini ŠENTFLORJANSKI. Farsa v treh aktih. Premiera 6. 2. 1947. 8 predstav. Režija: France Bratkovič. A. Klavora (Krištof Kobar), S. Hlebševa (Jacinta), I. Grašič (Zupan), B. Igličeva (Županja), M. Vertovšek (Dacar), M. Varachova (Da-carka), M. Kocmurjeva (Ekspedito-nca), S. Rode (Sviligoj), F. Likar (Notar), J. Horvat (Stacunar), II. Mihelčičcva (Slacunarka), F. Trefalt (Cerkovnik) J. Luxa (Debeli Človek), J. Završnik (Popoplnik), !'>. Bratkovič (Zlodej).
. 18. Mj. Bidovčeva:	BAJKA O
SLAVCU. Mladinska spevoigra v treh dejanjih. Premiera: 26. 2. 1947.
11 predstav. Režija: Sonja Hlebševa. M. Gerdejeva (Babica), M. Češenj (Jože), Z. Krcševičcva (Anka), P. Osterman (Zeleni Jurij), S. Hlebševa (\7ila Jasna), N. Reš (Bes), Milan Pavlin, Drago Ažman, Frana Gašperlin, Milan Vidmar, Milan Vertovšek, Stane Grašič (Rosiči), F. Trefalt (Veter), B. Koncilijeva ,Pikapolonica), Anči Bohoričeva (Cekinček), Karmen Trohova (Gizdalin-ček), Žani Brudar in Milica Me-dveščkova (Čmrlja), Drago Vidmar, Branko Pirc, Domink Pflaum (Dečki), Francka Rusova in Mila Jerši-nova (Deklici).
19. B. Nušič: UJEŽ Komedija v treh dejanjih. Premiera:	12. 4.
1947. V Kranju 7 predstav ter po 1 v Križah, Naklem, Šenčurju, Preddvoru in Cerkljah, skupno 12 predstav. Režija: Dore Kern. Fr. Trefalt (Lazič), M. Martelanc (Lazičeva), R. Kuzmcnko (Dana), B. Vidic (Žare), I. Klemenčičeva (Ružiča-), IM. Vertovšek (Markovič), N. Reš (Sušič), S. Rode in Franck Trefalt (Duško), M. Gerdejeva (Soli), B. Igličeva (Arsičeva) T. Malce v a (Žjivanovičeva), S. IllebšcVa (Spasičeva), P. Toinazinova (Jankovičeva), M. Varachova (Petrovičeva), A. Grašičeva (Jeličeva), R. Mi-helčičeva (Sušičeva), S. Ilangus (A-gent).
(1 ponovitev Princeska in pastirček).
Poleg gornjih 7 premier in 65 predstav, je gledališče priredilo Še pester večer v korist mladinske proge Samac—Sarajevo in sicer 18. 6. 1947. Z veseloigro Iloksi je gledališče gostovalo v Tržiču in Komendi. V Kranju pa so gostovali: Ljudski oder Tržič z opereto: ..Zenska vojna" in Kranjčevo dramo: ..Direktor Čampa", gledališki odsek O F iz Stražišča z ..Miklovo Zalo", igralska skupina iz Naklega z Leonovo dramo „Vdor“, Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Nušičcvo komedijo „Gospa ministrica", ter pionirji iz Cerkelj z Bidovčevo mla-dnsko igro ,,Bajka o slavcu".
Na strani 53 zgoraj: Scena iz III. dejanja »Cel/skiA grofov«
Zgoraj: J. Fugina - Herman, J. Pristov - Friderik.
S. Belak -	4. Hlebcetova ~ kraljica Barbara
in J. Kovačič kot Piccollomini Spodaj: celjski meščani
Na strani 53 spodaj: Scena iz I. dejanja »Celjskiti grofov«
Od leve proti desni: Al. Berger - Padar,
VI. Štiglic ~ Pek, „/.	- gvardijan, S. Starešinič -
Pravdač, F. Trefalt - Trgovec
Gledališki list PG v Kranju - Predstavnik Lojze Gostiša - Odgovorni urednik Rado Jan Ovitek je izdelal Saša Kump • Tiskala Tiskarna »Gorenjski tisk« v Kranju - Naklada 400 izvodov Rokopisi se ne vročajo - Telefon št. ? 355, 450
r
2