Ameriška rum AM€RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER NO. 219 CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, NOVEMBER 5, 1953 LETO Lm — VOL. Lin IZJAVE KANDIDATOV CLEVELAND. — Ko je v torek oziroma v sredo ponoči postalo' jasno, da je Celebrezze zmagovalec, je le-ta izjavil: “Clevelandsko ljudstvo me je pooiblastlo z veliko odgovornostjo, katere se prav dobro zavedam. Vsled vašega zaupanja vame in vaše podpore, bom stopil v ponedeljek v metne hišo kot vaš župan, ki ni odgovoren nikomer, razen vam, clevelandskemu ljudstvu. To obljubo bom držal in izpolnil.” Njegiotv nasprotnik McDermott pa je, ko je bilo brezdvomno, da je Celebrezze zmagal, izjavil: “Kot svojega župana ste izbrali Mr. Anthony J. Celebrez-ze-a. Kot dober Cleveland-čan in dober Amerikanec spoštujem vašoi odločitev ter prosim vse moje pristaše in podpornike, da store isto. želim se tudi zahvaliti vsem lomim ženam in možem, ki so tako marljivo delovali za mojo stvar. “Možu, ki so ga volilci izvolili, pošiljam svoje čestitke in mu želim vso srečo!.” Komunisti vržejo lahko (OOA-bomb na Zdr. države BOSTON. — Sovjetija lahko vrže kadar koli prihodnje leto 100 atomskih bomb na izbrane ameriške tarče, kakor sta izjavila dva vodilna ameriška znan stvenika. James R. Killian, predsednik Mass. Institute of Technology in fizik A. G. Hill sta dejala, da bi tak napad “ubil in ranil milijone ljudi.” ------o----- Moralni nauki končanih volitev "Christian Science Monitor'' o tržaškem Odpoklic sovj. komisarja iz Vzhodne Nemčije BERLIN. — Sovjetska zveza je poklicala iz Vzhodne Nemčije V Moskvo svojega visokega komisarja Pavla Judina. TURKI JIH POZNAJO ANKARA, Turčija. — Turški predsednik Celai Bayar je skeptičen nad sovjetsko mirovno o-fenzivo in je dejal: “Za to mirovno ofenzivo se vrše priprave za vojno.” POJDE V MOSKVO? — Časopisje je prineslo vesti, da namerava iti Churchill, če ne pojde nihče z njim, kar sam na razgovore v Moskvo. Predsednik Združenih držav odklanja vsak razgovor^ z Malenkovim, dokler Sovjetija ne pokaže z dejanji, da želi zboljšanje mednarodnih odnošajev. Angleški ministrski predsednik pa upa, da bi bil razgovor s sovjetskim oblastnikom tudi brez izpolnitve tega pogoja uspešen. SHOW Danes sneg, deloma oblačno mrzlo. Tako tudi ponoči. vprašanju EDMUND SEVENS, načelnik “Sredozemskega urada” znanega lista “Christian Science Monitor”, ki izhaja v Bostonu, poroča svojemu listu po: obisku v Trstu naslednjo važno ugotovitev: Zahteve po plebiscitu v Trstu prihajajo prepozno! Dopisnik trdi, da zavezniška politika v Trstu se ni nikoli odlikovala z veliko 'odločnostjo, niti v trenutku, ko bi lahko tržaško vprašanje uredili brez vsakršnih težav. Pogreša tudi politično jasnost v nastopanju britanskih in ameriških funkcionarjev v Trstu. -Člankar nato obravnava važ-Iraost gospodarskega in trgovin-iskega slodelovanja med obema jadranskima državama, ki bi se V koristnosti izpopolnjevali, če bi prišlo med njima do pomiritve. Danes pa je spor o Trstu trgovinske stike med njima skoro popolnoma ohromel, kar je naravnost nerazumljivo, ko dobivate obe znatno pomoč, ki jima jo dajejo ameriški davkoplačevalci.. Na koncu ugotavlja Stevens dalekosežnost Titovega spora s Stalinom in razkola v Komin-formi, kar je Italiji (Omogočilo, da je znatno okrepila svojo obrambo. Po komunističnem udaru na Češkoslovaškem 1. 1948, je bila podana nevarnost, da bi se Jugoslovani združili z ital. komunisti v Padski nižini, ki ni bila neutemeljena spričo važnosti, ki jo je tedaj ves svet pripisoval italijanskim volitvam 18. aprila 1948. Španija bo branila Zapad na osnovi pakta z Združenimi državami Na kak vojaški pakt z Veliko Britanijo in Francijo pa za enkrat ni misliti. MADRID. — Gen. Francisco Franco je izjavil, da bo Španija na podlagi svoje pogodbe z Zdr. državami pomagala Zapadu proti sovjetski agresiji, toda o neposrednem španskem vojaškem sodelovanju z Veliko Britanijo in Francijo pa ni govora. Dalje je dejal, da je španski sporazum z Združenimi državami naj večje važnosti za vzdr-žanje miru in varnosti Zapada. Rekel je, da -dočim na pristop in včlanjenje Španije v Severnoatlantsko obrambno organizacijo ali na njene separatne vojaške pogodbe z Veliko Britanijo in Francijo za zdaj ni misliti, oo Španija vendar delovala za obrambo Zapada na osnovi svoje pogodbe z Zidr. državami. “Za resnično sodelovanje z NATO, Britanijo in Francijo, pa bi bilo treba ustvariti bolj prisrčne medsebojne odmošaje, katerih pa dloslej ni,” je rekel Franco. Beg freh pogumnih Oeliov v svobodo BERLIN. — Tukaj je bila 4. novembra končana moderna e-popeja treh mladih protirdečih Čehov, ki so po 28 dni trajajočem begu preko komun. Češke in sovjetske Vzhod. Nemčije pribežali v zapadni Berlin. Ameriška visoka komisija je naznanila, da se je na ta 200 milj dolgi beg podalo dne 3. oktobra pep Čiehov. S seboj so i-meli tri revolverje in nekaj a-meriških dolarjev. Ponoči so se -skrivali po sked- na§el sistem za pošiljanje elek-njih in kozolcih, jedli krompir,’tricitete .skozi ozračje brez žice. ki so ga dobili na njivah, podne- _ Sloveči znanstveniki pravijo, vi pa so spali. Ob neki priliki Ma če je trditev pomorskega ofi-so bili brez hrane in vode pet cirja Di Nitta resnična, bi učin- Morilska dvojica pride 16. nov. pred sodišče Miorilca Carl Hall in Mrs. Bonnie Heady sta se priznala za kriva ugrabitve in umora. KANSAS CITY. — Carl Austin Hall in Mrs. Bonnie Heady, ki sta priznala ugrabitev in u-mor šestletnega Bohby Green-leasse-a, pojdeta pred sodišče 16. novembra. Pod zveznim zakonom ju more sodnik obsoditi samo na dosmrtno ječo, ko sta se priznala za kriva. Na smrt ju more obsoditi samo na priporočilo porote. Morilca sta bila obtožena na podlagi Lindberghovega zakona. Če bosta obsojena na smrt, bosta umrla v plinski celici. Ona bi bila v tem slučaju prva justificirana ženska v državi Missouri. Ameriško ljudstvo postaja vedno bolj politično zrelo. Ob inteligenci volilcev ter samostojnosti pogumnih kandidatov se je obrabilo kolesje političnih “mašin”. - Vsi oni, ki ne mislijo delovati za bla Zmaga “new-dealerja” v New Yorku | Najznačilnejša pa je zmaga Roberta F. Wagnerja Jr., sina umrlega senatorja Wagnerja, ki ■ v. . ..a ■ , v !Je bil izvoljen za newycrškega gor malega človeka, lahko vidijo po vsej deželi j župana. Njegov oče, pokojm se pisavo na steni, nator Ro,bert Wagner, je bil zna- Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice V državi New Jersey, kjer je bila republikanska parola: Kakor bodo šle volitve, tako bo šla republikanska stranka, — je bil izvoljen za gover-nerja demokrat, ki je porazil Eisenbowerjeve-ga pristaša in podpornika. VOLITVE, ki so za nami, so nam pokazale mnogo zanimivih in značilnih dejstev, in to ne sa-o v Clevelandu, temveč po vsej deželi. Tu v Clevelandu nam predvsem neizpodbitno dokazale, da tako imenvane politične “mašine” nič več ne štejejo, kar je pripisati deloma sposobnosti in pogumu neodvisnih kandidatov, in deloma politični zrelosti volilcev, ki ne hodijo nič več na volišče kakor čreda za pastirjem. Predvsem so nam pa pokazale čedalje večjo politično zrelost ameriškega ljudstva, ki zna čedalje bolj -samostojno mis-iti in sklepati ter je pripravljeno popraviti napake, ki jih je v preteklosti v dobri veri delalo. ga zakona, pa je ostalo doslej samo pri obljubi, radi česar je dol ostavko delavski tajnik M. Durkin, ki je bil edini navaden zemljan v Eisenhowerjevem kabinetu veleindustrij cev, milijo- ni “new-dealer” in desna roka predsednika F. D. Roosevelta. Najbolj je zaslovel po svojem “Wagnerjevim delavskem zakonu,” ki je bil uprav nasrotje sedanjega Taft - Hartleyjevega zakona, in ki je dal ameriškim delavcem mnogo dotlej niti san janih pravic in pridobitev. Mladi Wagner je zmagal nad svojimi protikandidati z zmago, ki je bila slična plazu. Celebrezzejeva izjava Novoizvoljeni clevelandski žu nar jev ter ostalih nadpovpreč- pan Celebrezze je po. zmagi iz- Iznajdba elektricitefe brez žičnega spoja Iznajditelj je častnik italijanske vojne mornarice. GENOA, Italija. — Nek italijanski pomorski častnik, ki je deloval tajno pod ipoikroviteljstvora vlade, je izjavil, da je iz- dni. Na begu je bil eden ubit, eden pa zajet. Ko so srečni trije dospeli v zapadni Berlin, so imeli še en revolver in 52 nabojev. CERKVE V MOSKVI CLEVEDON, Anglija. — Sem se je pravkar vrnil z obiska v Sovjetski zvezi vikar anglikanske cerkve, ki je dejal, da je od 1,600 moskovskih cerkva, samo 45 (Odprtih. Vse ostale cerkve islužijo drugim namenom. ki te iznajdbe na moderno življenje presegli celo vsako najbolj drzno znanstveno fikcijo izza iznajdbe atomske fizije. -----o------ Zanikani potni listi levičarjem v Toki ju TOKIO. — Japonsko zun. ministrstvo je odklonilo potne vize petnajstim osebam misije dobre volje, ki so nameravale odpotovati v Severno in Južno Korejo. Vsi omenjeni so namreč člani levičarskih organizacij. Anthony J. Celebrezze Denarna sredstva niso pomagala Celebrezzejeva zmaga je dvoj na zmaga. Z ogromno večino je izšel kot zmagovalec nad svojim republikanskim protikandidatom McDrmottom, ki je imel na razpolago velike kampanjske denarne fonde, dočim je šel Celebrezze v kampanjo praznih rok, in nad'demokratsko politično “mašino”, ki Celebrezza ni marala, ki zanj ni delovala in ni prispevala niti centa za njegovo kampanjo. Iste bridke izkušnje so doživeli vsi, ki jim ni v prvi vrsti mar ljudski blagor, tudi drugod po deželi. Sijaj osebnosti bledi Ob zadnjih predsedniških vo-Itvah so zmagali republikanci samo z viteško osebnostjo in o-gr-omno popularnostjo narodnega junaka, zmagovitega vojskovodje Eisenhower ja, ki je porazil kot tak enega najbriljantnej-ših predsedniških kandidatov, ki jih je kdaj imela demokratska stranka, gov. Stevensc-na. — in neprestano ponavljanim geslom, da je potrebna sprememba. Sprememba je prišla in ž njo vred prihaja tudi postono iztrez-njenje. Uniformirani narodni junak je kot civilist pričel izgubljati svoj tedanji blesk čim bolj ljudstvo uvideva, da ne izpolnjuje obljub, ki jih je kot kandidat dajal. Ena glavnih je bila, da bo poskrbel za spremembo oziroma za amendiranje Taft - Hartleyjevega delavske- če. nih mogotcev. Mimogrede bodi omenjeno, da so vsi omenjeni zviška dol gledali na svojega “kolego”, “plumber j a” Martina Durkina, ki vsekakor ni spadal v ta ekskluzivni krog. . . Ameriško ljudstvo je morda res podvrženo hipnim impulzom in v dobri veri dela pogreške ter napake, pa jih tudi naglo popravlja. Usodno znamenja Evo: V nekem kongresnem distriktu države Wisconsin, ki je tekom vse svoje zgodovine veljal za republikansko trdnjavo, je bil pred tedni izvoljen za zveznega kongresnika demokrat, ki je porazil svojega republikanskega nasprotnika. . . V Newarku, N. J. je bil prvikrat v desetih letih izvoljen za governerja demokrat Robert M. Meyner, ki je s 150,000 glasovi večine porazil svojega republikanskega nasprotnika Paula L. Troasta. Troast je bil velik Ei-senhowerjev podpornik in volitve v tej državi so smatrali republikanci za barometer Eisenhower j eve popularnosti. . . V šestem kongresnem distriktu te države, ki je bil tradicionalno republikanski, je demokrat Harrison A. Williams porazil svojega republikanskega nasprotnika George F. Hetfiel-da. Mesto Buffalo, N. Y., je vrglo svojo republikansko administracijo, izvolila demokrata za župana in dalo demokratom kontrolo nad mestno zbornico. Za župana je bil izvoljen demokrat Steven Pankow, ki je porazil sevojega republ. nasprotnika Harolda R. Beckerja. V Virginiji, ki je ob predsedniških volitvah dala Eisenho-werju večino nad Stevensonom, je bil izvoljen demokrat za governerja. . . . V Davenportu, Iowa, je bil izvoljen zdaj prvi demokratski župan v dvajsetih letih in sedem demokratskih councilmanov. Novoizvoljeni župan je dobil 12,318, njegov republikanski nasprotnik Clemens A. Werner pa 8,074 glasov. V Pittsburghu, naj večjem industrijskem in jeklarskem mestu te dežele, je zmagal, in sicer že v tretje, demokratski župan D. L. Lawrence. Vse poražene kandidate je Eisenhower podpiral Pri vsem tem je značilno to: Eisenhower je rekel, da podpi- javil: “Kot župan nisem zainteresiran za ustanovitev nove politične organizacije ali “mašine”. — Zainteresiran sem samo v eno stvar: da po svojih najboljših močeh služim mestu in občini. Ogromna je dolžnost, ki me čaka! Toda, zapomnite si: izšel sem s pločnikov tega mesta. V upanju, da bo novi župan delal tudi kot mestni poglavar čast svojemu dosedanjemu delovanju za ljudski blagor, mu4 želi urednišštva Ameriške Domovine v vseh njegovih pod vzetjih, ukrepih in odlokih najboljši uspeh! ------o------ Novi grobovi Andrew Vidmar V torek popoldne oib petih, ta ko j nato, ko je ob volitvah oddal svoj glas na volišču v šoli sv. Vida, se je zgrudil in skoraj takoj umrl, Andrew Vidmar, star 63 let in stanujoč na 1256 E. 61. St. Svoječasno je bil premogar v West Virginiji, kjer je prebil večino svojega življenja; pred petimi leti je šel v pokoj in od takrat dalje živel v Clevelandu. Rojen je bil v Dolenji vasi, odkoder je prišel pred 40 leti. Spadal je k društvu Naprej št. 5 SNPJ. Tukaj zapušča ženo Josephine, roj. Ujčič, otroke Andrew Jr. Jennie Slugar, Stanley, Angeline Zaletel, Mary Moskin in Sophie Rathy. V West Virginiji zapušča sestro Antonijo Vidmar. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakraj škovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9:00 in od tam na pokopališče Calvary. Churchill ne vidi nevarnosti nove vojne LONDON. — Britanski premier Winston Churchil je izjavil ob otvoritvi parlamenta, da se je nevarnost tretje svetovne vojne znatno zmanjšala. Dejal je, da razvoj atomskega orožja in hidrogenskh bomb meče svojo senco na vse ljudi, ki znajo misliti. Zato sem trdno u-verjen, da se je nevarnost nove vojne znatno zmanjšala, ker se vsi zavedajo strahovitih posledic tega orožja, je rekel premier. -----o------ Manj kislega zelja MONAKOVO. — Bavarski kmetje se pritožujejo, da je če- Petnajsta obletnica— V soboto 7. nov. bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Jožefa U-netič v spomin 15. obletnice njegove smrti. Pisma ima v uradu— Frank Zajec ima v našem uradu več pisem iz Minnesote. Če bi ga kdo videl, naj ga na to o-pazori. Povratek iz starega kraja— Mrs. Katarina Bartol s 6316 Carl Ave., ki se je pretekli teden vrnila z daljšega obiska v stari kraj, ve povedati veliko zanimivih novic. Iz bolnišnice— Iz Huron Rd. bolnišnice se je vrnil John Muniza, 6603 Edna Ave., kjer se nahaja zdaj pod zdravnško oskrbo. Zahvaljuje se za obiske in karte. Prijatelji ga lahko na domu obiščejo. -----o------ Pet mrtvih, 8 ranjenih prometni nesreči WALTERSBORO, S. C. — Tu se je primrila velika prometna nesreča, ko so trčili na cesti gostem dimu, ki se je valil iz bližnjega gorečega gozda, avto-ous, motorno vozilo za prevažanje gasolina in osem avtomobilov. V nesreči je bilo najmanj ljudi ubitih in 8 ranjenih. Policijska patrulja, ki patruljira ceste, je izjavila, da še ne ve, če so bili vsi mrtveci na avtobusu in da bo morda ugotovljenih še več smrtnih žrtev. ra in priporoča vse republikan- dalje manj povpraševanja po kislem zelju in da 70 odstotkov zeljnih glav gnije na njivah, ker ni zanje nikakih kupcev. — Kislo zelje ali “Sauerkraut” je bilo Nemcem včasih zelo priljubljeno živilo. ske kandidate, čeprav jih ni i-menoval po imenu, in to, da so republikanci javno izražali mnenje, da bo izid volitev v New Jersey pokazal, kam veter vle- NAJNOVEJŠE VESTI WASHINGTON. — Konfronti-ran z velikimi zmagami demokratov pri lokalnih in državnih volitvah, je predsednik Eisenhower dejal: “Jaz sem izgubil v takih praskah že prej.” WASHINGTON. — Predsednik Eisenhower je včeraj obdolžil Sovjetsko zvezo, da povzroča toliko težav kolikor le more, da bi zavlekla se^o štirih velesil. LONDON. — Kraljica Elizabeta je apelirala na parlament, naj imenuje njenega moža, vojvodo Edinburškega za regenta oziroma poslovnega monarha za slučaj, da bi ona v prihodnjih trinajstih letih u-mrla. CLEVELAND. — Včeraj je okoli 14,000 Clevelandčanov natrpalo bolnišnice, kjer se vrši brezplačna preiskava tako imenovane ‘glucoma” očesne bolezni. Daši so v nekaterih bolnišnicah vršili to preiskavo, ki traja dve minuti, po štirje zdravniki, niso mogli preiskati vseh. Preiskava je brezplačna. CLEVELAND. — Včeraj je odpotoval z letalom na kratek počitek po kampanji v Florido novi župan Anthony Celebrezze, ki bo v ponedeljek prevzel svoj novi urad. PITTSBURGH. — Včeraj so FBI organi na nekem uličnem vogalu v Pittsburghu prijeli Anthony Krchmareka, 55 let starega clevelandskega komunističnega voditelja, ki je izginil iz Clevelanda že pred letom dni. FBI organi so aretirali tudi dva nadaljna vodite-Ijna komunistov v Ohio, s čemer znaša število aretiranih ohijskih komunistov enajst. Ameriška Domovina «17 St Clair Ave. UEnderson 1-0628 Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00. NOVINE j ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE”1 Y AMERIKI SUBSCRIPTION RATES united States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 lor 3 months. Canada and all other countries outside United States $12 00 per year; $7 for S months; $4 for 3 months. .. Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Of fice nt Cleveland. Ohio, under the act of March 3rd, 1879. __________ No- 219 Thurs., Nov. 5, 1953 Naš narod v Kanadi (Nadele) — Poglednimo v ograd. Zna-biti je što tam. Za hižov imajo Ritlopovi dugi sadovnjak. Zvekšega so jablani i slive. Jabolka so komaj dozorevala, slive so pa bile ravno za brati i jesti. Na oba kraja sadovnjaka so zasajene gorice, pu- Prepir glede Trsta Star'^L^.XXTtoIe tja™:11"6™* "The Evening The Evening Star je objavil v četrtek dne 19. oktobra poročilo iz Benetk v Italiji, glasom katerega naj bi bil gospod Konstantin Fotič dal agenciji Associated Press izjavo, -cifom 86 Sp°rno vPra§anJe tržaškega ozemlja s plebi- Plebiscit na tem področju v sedanjih razmerah more če se omenja na splošno, brez vsake razlage in omejitve 'po-meniti le to, da naj bi bila prebivalstvu celega področja dana prilika za splošno glasovanje ali v korist Italije ali v korist Jugoslavije. Omenjena izjava je bila izročena javnosti kot mnenje odličnega jugoslovanskega protikomunista.. Dejansko pa gospod Konstantin Fotič ne more govoriti v imenu prizadetega protikomumstičnega slovanskega prebivalstva in ni prav nikakor pooblaščen, da bi izjavljal mnenje tega prebivalstva. Prebivalci slovanskega porekla na tržaškem ozemlju mo Slovenci m Hrvati. Vse življenje se pečava z javnimi za-I vami najinih sonarodnjakov in v podrobnosti poznava njihovo sedanje razpoloženje in hotenje. Na osnovi teza si ..pav, reči, da bi bil plebiscit ne tem področju v sedalih razmerah nemogoč ali vsaj moralno nedopusten. j. Drfavljani ozemlja bi morali izbirati med šovinistično j miljo, ki je v vsej svoji zgodovini neusmiljeno zatirala naše narodne manjšine in jugoslovansko komunistično tiranijo. Morali bi torej izdati ali svoja narodnostna čustva in kulturno dedscino ali pa svoje protikomunistično prepričanje sovraštvo in globoko nasprotstvo komunizmu. Vsak držav-Ijan in državljanka ozemlja, ki je našega porekla, bi bila pojavljena pred podobno izbiro, pred kakršno je po nedol-znem obsojeni, če mu je dano na izbiro, kako naj bo usmrčen ah na električnem stolu ali pa v plinski celici. Prepričana sva, da je pravo rešitev tržaškega vpraša- ™S0,ce ^ le v okviru ideje Svobodnega tržaškega ' kl, naj obsega obe coni. naj bo organizirano po načelih demokracije, naj dobi neutralno upravo, ki naj bi spoštovala enakopravnost vseh državljanov, brez ozira na nji-hovo pokolenje in ščitila in pospeševala narodne in kulturne dedscine vseh skupin državljanov. Dr. Vladko Maček, predsednik Hrvatske kmet. stranke. Dr. Miha Krek, preasednik Slovenske ljudske stranke. tam. šli smo nazaj k hiži i že) smo šteli stopiti v avto, pa sei prikaže iz goric ženska. Bila je Ritlopova Geta eli kak nešterni pravijo - Mrs. Ritlop. (Drgoč dele) CLEVELAND Opererani je bio i se nahaja v spitali Charity Valent Kovačič. LctbajCiie gUUUH, pu- f - ----------— ne beloga i črnoga grozdja. V i‘Operacijo je dobro prestao i ne- , 1 « -t , ■ , fl P* fi 17 Cf, O O i~\ /"VVtf'vI" 4 /-\ O X toplom jesenskom sunci je cela. pokrajina dišala od zreloga žlaht-noga sadj?i. Vrabli i druge ftice so sedale na trsje i odletavale na drevje. Takši čas je za nje pravo gostuvanje. ra kar zgrozil pred težkimi nalogami, katere je moral nujno rešiti. A šlo je kakor po maslu. Sta ri farani pravijo, da danes po dveh letih, naša fara izgleda popolnoma spremenjena. Če bi sedaj g. Golob od mrtvih vstal, je ne bi več spoznal. Menda i-majo prav. O novi dvorani in z njo zvezani “odprtiji” sem se že razpisal v čdkarski pravdi. Danes povem, da smo zadnji mesec napravili silne korake v tej smeri dalje. Prvo, kar je bilo treba urediti, je bilo pleskanje cerkve in župnišča. Obe stavbi sta leseni in sta bili zadnjikrat preple- de dug,o pa de opet zdrav te naš ^ ' a , ^onjiKrat prepie-doktor, želemo jemi Mnoga Ekam menda pred dcset,m‘ let!-zdravja. Krstitke do imeli pri Mr. Mrs. Harington. Dobili so zdravo deklico,. Mati je hči Mr. Av- Tak je to lepo, ka bi naj raj cele dneve tu ostala, — je pravila i gospa Mauserova. Bila je na te ren- Kajlepše čestitamo. gusta Pintariča, — Sina so pa dobili pri Mr. i i\Jrs. Jožef Ko- den prvokrat v svojem življenji v goricaj. Kakpa, v črnuškij bre- CHICAGO Betežna je Mary Grosko. (Mel- gaj pa na ljubljanskem Golovcijvina Ave.) la Ima nogo v gip-ne raste druga kak kakša kisela si- Na domi se je ponesrečila i izabela. _ yso ji m’rali nogo v koleni z ope- Opet smo zvali, če bi se što od |racijov popraviti, želemo ji sko lastnikov oglaso. Naš glas se Je rajšnjoga zdravja. — Povrno se pa zgubo med drevjem, i gorica-1 je iz spitala Jožef Balaži i se nemi. Samo rahlo šepetanje trse-'dele vrači doma. Jožko de vese-voga listja nam je odgovarjalo, 'li, če ga obiščete. Tudi jemi že- Če ne bi bilo tak lepo i prijetno, bi se poslovili od Ritlopovo-ga imanja i šli nazaj k Sidi. De je pa bilo preveč vabljivo. Spomnili smo se na sveto pismo staro-ga teštamentuma, štero pravi, ka če, ideš prek ljudskij goric, ka slebedno vtrgneš telko grozdja, kelko poješ. Tak smo mi najprle keštali plave i jako tečne slive, nato, smo pa pnobali, šteri grozdi so bole zreli. Kda smo se po svetopisemski nasitili sladkega grozdja, smo se odločili, ka nemo duže čakali Ritlopovij. Ve že od Side zvejo, ka smo bili lemo>, ka bi se kak najprle po-zdravo. 20 letnico je obhajala Jugoslovanska radio ura. To slavje se je bršilo v nedeljo, 25. oktobra. Na lepi program je prišlo telko ljudstva, ka so ne mogli vsi v dvorano i so edni mogli iti domov. Iz toga se vidi, kak je priljubljeni naš George Marchan. Vsakšo nedelo od 9—10 ga vsi radi poslušamo, kda nas pozdravi s svojim znanim glasom “Dobro jutro, pošiljatelji!” Bog ga živi ešče duga leta. (Antonija Denša). "Pripovedovanje g. Johna Pelriia" Neki Saša Vrhovec pripove- Slovenci doma dobro vedo, duje v “Slov. poročevalcu”, t kakšno svobodo uživajo in ka-ijublj. komunističnem dnevni- ke dobrote jim je komunizem Posnemanja vredno Vidni slovenski javni delavci, ameriški državljani, so se obrnili na državnega tajnika in na člane senata in poslanskega doma s posebno spomenico, v kateri razlagajo stališče slovenskih rojakov na Tržaškem do anglo-amegriškega ItahjT ° prePust'tv* cone A Svobodnega tržaškega ozemlja V svoji spomenici navajajo, kaj vse so morali primorski en oven ci od Italijanov pretrpeti v času med obema vojnama m poseono med drugo svetovno vojno. Slovenski jezik je mora; iz javnosti, ukinjene so bile slovenske šole, razpuščena s-ovenska kulturna društva in gospodarske ustanove. Na tisoče slovenskih rojakov je izginilo v italijanskih ječah in koncentracijskih taboriščih. Onim Slovencem, ki so po mirovni pogodbi tudi po drugi svefovni vojni ostali v Italiji, Rim ne mara priznati njihovih narodnih pravic, ampak jih zatira, kot je to delal fašizem v preteklosti. Razumljivo, da so Slovenci na Tržaškem ob ne-uavno sprejetem sklepu hudo zaskrbljeni za svojo bodočnost Irst leži na slovenskem narodnem ozemlju in spada k njemu, čeprav je v tržaškem mestu samem večina prebivalstva italijanska. Pri sedanjem mednarodnem političnem stanju ko komunizem gospodari v Jugoslaviji in večjem delu Sredn- Ev roče, je po mnenju podpisnikov najboljše, da se ohrani Svo-i odno tržaško ozemlje kot samostojna država v smislu mirovne pogodbe sklenjene v Parizu. ~ Če bi se pokazala potreba po spremembi, je na to mogoče mislit, seie, ko bo komunizem zgubil oblast v tem de- mn'=mje°PS ^ b°d0 m°gli narodi svobodno povedati svoje i * ,P°dobno reso^ucb° so poslali na merodama mesta tudi k a tonski Slovenci v Chicago, lil. in Slovenci v Kanadi. iav bi bilo, da bi take spomenice poslala na državno tajništvo in na člane zunanje političnih odborov senata in poslanskega doma vsa slovenska društva v Združenih državah. Za pošteno in pravično stvar se potegujemo na to smo anko ponosni kot Slovenci in kot Amerikanci. Tudi v poli, iki morajo veljati neka osnovna rmcralna načela ne na zgolj načelo trenutne koristi. Po tem pravilu so se Združene države ravnale v preteklosti in naj se tudi v bodočnosti. ku, kako se je razgovarjal v vasi Ravnace pri Suhorju s slovenskim frančiškanom “gospodom John Petričem iz Lemonta v Ameriki” o razmerah v Jugoslaviji in Združenih državah. P. John je prišel v domovino prvič po 33 letih. Po Vr-hovčevem pisanju je p. Petrič ugotovil, da frančiškanski časopis ‘Ave Marija’ lažno , prikazuje razmere v Jugoslaviji, nič boljša ni seveda ‘Ameriška domovina.’ Lahkoverni frančiškanski pater, ,ki je po svojih lastnih besedah izgubil zaradi svojega podpiranja Tita župnijo 'v New Yorku, je videl v Titovini vse v rožicah. Svobode je tam na pretek, menda ce- lo več kot v sami Ameriki. Ko se pater vrne, bomo šele videli, ali je vse res, kar je komunistični časnikar o njem napisal. Gotovo je pa zelo slabo, če rabijo titovci kakega “Ameri-kanca,” da pripoveduje in hvali njihovo svobodo njihovim sužnjem. prinesel ter prav gotovo ne rabijo nobenega “Johna Petriča iz Amerike,” da bi jim to razlagal in jih tolažil češ, da v Ameriki ni nič drugače. Sodimo, da sta se pred bralci doma osmešila tako “gospod John John Petrič iz Lemonta” kot Saša Vrhovec. Objava tega “pripovedovanja” je le znak zadrege, v kateri se titovci danes zaradi preganjanja Cerkve in vere ter zaradi kratenja osebne svobode nahajajo ne samo doma, ampak prav take v svetu. Mi smo imeli priložnost brati že vsakovrstne “pohvale svobode” v Titovini. Pisali so jih razni protestantski pridigarji in celo njihovi višji cerkveni predstavniki, pisali so jih ljudje kot Mrs. Roosevelt in A. Bevan, levičarski angleški laborist. Vse to pisanje hi nikogar zmedlo, še manj bi moglo na koga vplivati “Pripovedovanje g. Johna Petriča iz Lemonta. pXr- mm. gpA Sf irmcA mik Velik napredek v naši fari Velik pa zares! In vsestranski tudi. Kdor ne verjame ali vsaj dvomi, naj posluša. Pred dvema mesecema je naš gosp. župnik dr. Farkaš razvil na prižnici svoj program za j drugo polovico leta. Veliko stva-‘ ri je napovedal in skoro smo se ustrašili, ko smo slišali, kako daleč gospod cilja. Morda se je še ’kdo prav posebno zdrznil ob misli, da bo treba malo globlje seči v žep, kakor pa nedeljski “kvorter.” Kakšen je nemara tudi pomislil na dnu srca: “Vse-ga tega je že preveč!” Preveč vsega tega ni bilo: kajti potrebe pri nas so bile velike. Rajni gospod župnik Mih. Golob zanj a leta svojega živi j e-nJa ni pri fari več ničesar izboljševal: :stara leta so mu strla njegovo veliko energijo. Zato se je nagromadilo nujnih potreb in njegov naslednik, naš sedanji gosp. župnik, se je nema- Malo nas je bilo že kar sram: zato so farani sami zahtevali, naj se pleskarsko delo čimprej opravi, ne le radi potrebe, marveč tudi radi njihovega ponosa. Sami so predlagali posebno zbirko v ta namen in napravili smo jo. Stroški za pleskanje so znašali $1,340: nabralo pa se je v ta namen preko $1,600. Naša cerkev in naše župnišče izglodata kakor prenovljena; kar lažje nam je pri srcu, ko jih zagledamo. Naša dvorana ima več dodatnih prostorov, ki jih do zadnjega še nismo mogli preurediti, dasi je bila dvorana sama že pred pol leta povsem spremenjena. Glavni prostor, ki je po preureditvi najbolj kričal, je bil prav za prav eden sam. V njem je bilo stranišče za moške, shramba za staro ropotijo in peč za ogrevanje cerkve ter dvorane. Da je bila potreba še bolj kričeča in izvedba še težja, je stara peč vrhu vsega popolnoma odpovedala. Stroški za vse skupaj bi bili ogromni, vsekakor bi presegli štiri tisočake, kar za našo faro ni malenkost. Nič čudnega torej, če je naš gospod župnik odlašal z izvedbo tega načrta, da se je vsaj nekaj denarja nabralo v cerkveni blagajni. A bliža se zima in občuten mraz zadnjih dni je pritisnil na g. župnika in na farane. Po dolgih posvetih in potrebnih pristankih je padla odločitev in dne 20. oktobra se je že z delom začelo. Firma Hoffman se je zavezala, da nam instalira nova najmodernejšo peč za segrevanje cerkve in dvorane in napravi poseben termostat za avtomatsko segrevanje cerkve in dvorane, česar doslej nismo i-meli. Dva tisočaka bosta odletela v ta namen. Preureditev stranišča za moške je dobil naš faran g. Frank Tropsa, ki je splošno znan ne le kot dober faran, marveč tudi kot soliden podjetnik, delo bo napravil za 725 dolarjev in je z njim že tudi začel. Naj-nazadnje bomo pa spet poklicali vse naše poklicne in nepoklicne mizarje in bodo naprošeni, da napravijo zopet nekaj “kuluka” za božjo hišo in naš skupni dom. Materijal pa bo za približno en tisočak nabavil naš priljubljeni in požrtvovalni predsednik Društva Naj sv. Imena, Mr. Stephen Horvath, ki ob 'laki priliki vedno da presenetljive “beraks,’ kakor tu pravijq, '-° pomeni: nam s skrajno nizkimi cenami, kakor more le on dobiti za svojo firmo, naše delo o-mogoči. Tako bomo napravili in moderno opremili garderobo in severni vhod v našo dvorano. Na ta način bomo: imeli zopet nove tri ali celo štiri odlično o-premljene prostore: prostor za peč, ki bo hkrati predpisno zaščiten proti ognju in nam na ta način znaten denar prihranil, katerega bi sicer morali plačati za zavarovalnino, nadalje prav modernp in lepo stranišče za moške in še posebej'stranišče'za igralce ter igralke — in najna-zadnje res lepo in zadosti veliko garderobo, katero smo si tako dolgo želeli. V dvorano in na stranišče pa bo peljal prenovljeni hodnik z ^ulturna fponika K zadnjemu nastopu Glasbene matice Glasbena matica si je tekom let ustvarila lep sloves' ne samo v Clevelandu, ampak v vsej slovenski Ameriki. Priznati moramo, da po pravici. V dolgih letih svojega icbstoja je izvežbala celo vrsto odličnih pevcev in ohra- zhorov pevovodja in učitelj g. Tone Šubelj. človek bi skoro dejal, da je to delo za eno samo osebo preobilno. No, Tone Šubelj ga je zmogel in pri tem dosegel še prav lep uspeh. Pri ocenjevanju takihle nastopov in prireditev ne smemo nikdar pozabiti, da nismo v rodni Sloveniji, ampak sredi Amerike. Šele, če smo to dejstvo upoštevali, more biti naša ocena pravična. Druge narodnosti imajo v Clevelandu tudi na tisoče pripadnikov in vendar je njihovo kulturno delovanje v primeri z našim sorazmerno veliko revnejše. Na “Ameriško Domovino” komaj čaka . , , , , .... . . . . veiiKo revnejše. iNa njala med tukajšnjimi slovenski- prizadevn,0stj pridnost kulturnih mi rojaki smisel za slovensko. delavcev in njihovo žrtvoval_ pesem ter jih obenem uvajala L0iSt gmo lahko ysi ni, tudi v glasbo tujih narodov. * * * Zadnjo nedeljo nam je podala Feliks Turel ki • dve operi: Mascagni “Cavalleria vaIleriji vlogo Turidda La do “ Le0nc.a''a,b “P;; k meten nastop ehacci. Petje in režijo ]e vodil ip)a to ni bil njegov prvi na«op> bi moral ugotoviti tudi oni, ki vzidanimi omarami za razne po- bi ga prvič poslušal. Vlogo je trebščine. pevsko in igralsko dobro rešil. Kaj bo prišlo sedaj? Prav go- Najboljši je bil v “zdravici.” Po tovo oder sam. To že vemo. Po- vsem sodeč mu leže najbolj ve-časi delamo, pa gotovo. A česar šele stvari, se lotimo, napravimo odlično.— Santuzza Anne Safred je bila in nikdar ne obnemoremo. Ta- v začetku nekam negotova, se je ko je tudi prav, ker to je edina |P^ na'to popravila in bilg kar od- pot k napredku. pčna, posebno v himni Vstajenja. ŽLepe pozdravljeni vsi bralci. Alfia je pel Anton Mihelič. V Anton Lagoja. nastopu in petju je bil prikupen, le v nižinah malo. pretih. J Vloga Lole je kratka. Pela jo je June Price. Zdela se mi je odlična v petju in igri. Dobro je rešila svojo vlogo tu-Joliet, 111. — Pošiljam naročni- Ni Agnes žagar, no za list, da mi ga ne ustavite. Zbor je bil v celoti odličen, Komaj čakam, da ga dobim. Ra- prav tako orkester, da berem Toneta s hriba in to, * * * kar ve povedati njegov prijatelj Ob koncu odmora je Glasbena Jure, všeč so mi Newburške no- |matica v znak priznanja izročila vice, Ženska košarica, Vrhenški I svojemu dolgoletnemu članu L. Tine in tudi drugi dopisi in se- |Belletu poseben spomin. Anton stavki. Vsi lepo pišejo, pa tudi Šubelj se mu je v imenu zbora po resnici povedla zahvalil za vse, kar je storil na Bog vas vse (Ohrani pri zdrav- ju pevske kulture med Sloju, da boste mogli še kaj lepega i venci v Ameriki, napisati. Vsem sodelavcem lista • • * in vsem njegovim, naročnikom v operi Pagliacci se je poseb-pošilja prisrčne pozdrave no odlikoval Frank Bradač. Bil Mrs. Mary Skul. Je na višku tako v igri kot petju. ------o------- Edvard Kenik, ki je pel vlogo Ameriška in evropska m'an^a> 0<^ nastopa do nastopa. označba mer napreduje. Zgubil je vso. začetno Pri čevljih je razlika v označb in se počuti na odru do- mere za približnih 32l/2 do 33 rna’ tudi Petie Je daleko bolj do-fcočk, ki jih je treba odšteti od rivet01’ kot je bilo v njegovih pr-evropske mere, bodisi pri mol- Vlh nastoPih- Pevčev trud je kih ali ženskih čevljih. Na pri- rodil usPeh-mer: če vam sorodnik piše, da Carolyn Budan je pela vlogo potrebuje čevlje št. 39 je to ame-1Nedlde do,bro, igralsko bi pa na ^ *1 — XX 4 / w I . XV • - ■ fV"l \. I y O 4 XVW v L- _J. — 1 v riške mere 6%; št. 40 je 7, št. 43 je 8, 42 je 9, 43 je 10, 44 Je li ženski čevlji so navadno manjši kot gornje mere. Tako bi na primer št. 38 bila ameriške mere 6, 37 bi bila 5 in 36 pa 4. Pri ženskih oblekah pa je razlika v označbi mere vedno za 8 točk. Na primer, če vam sorodnik piše, da nosi obleko št. 40, je ameriške mere 34, 44 je 36, 46 je 38, 48 je 40, 50 je 42 in 52 j? 44. Isto je pri meri za deklice. Ev-ropska št. 38 je ameriška 12, 40 je 14, 42 je 16, 44 je 18, in 46 je 20. Pri moških oblekah pa začenjajo mere v Evropi s št 42, kat je enako ameriški meri 33, št. 44 nekaterih mestih lahko pokazala več čuvstva, vendar zasluži v celoti pohvalo. Njena maska je bila manj posrečena. John Perenčevic, ki je tokrat z Matico prvič nastopil, se je kar postavil. Se mu vidi, da ni na odru novinec. Ima dosti prijeten glas. Feliks Turel je bil tudi v vlo- to ameriške mere 32, št. 42 je Si Silvia naraven. V petju in igri dober. ženski del zbora je bil .odličen in v petju siguren, meški, ki je številčno precej šibkejši, je pa zašel enkrat nekam v zadrego. Orkester je bil ponekod preglasen in so se glasovi nekaterih solistov v njem naravnost utopili. Slovenski prevod je ponekod ^ ----------j--------- ----------------* j--v- *:- J C '^vAi-icrrvt je ameriška 34, 46 je 36, 48 je (šepal, /v celoti je pa zadovoljil. t>8, 50 je 39, 52 je 41, 54 je 43 j V splošnem je bil nedeljski in 56 je 44, nastop Glasbene matice eden Pri moških srajcah pa je raz::* j njenih velikih uspehov, če poka v označbi sledeča: št. 35 po-j mislimo na člane zbora kot na meni ameriško mero 13*4, 36 je'soliste, ki žrtvujejo ogromno ča-14, 37 je 14*4, 38 je 35, 39 je sa za vaje, predno je takale pred-ioV2, 40 je 15%, 41 je 16, 42 je stava zrela za javnost, jih mora-I6I/2, 43 je 17. (Po ‘ Obzoru.”) Arheološko odkritje v Palestini Ameriški arheolog dr. Nelson Glueck, poroča, da je nekako 40. km daleč od kraja Beerseba v južnem delu puščave Negeba mo naravnost občudovati. Vse to delo opravljajo iz golega veselja. To je idealizem, ki naj bi še dolgo živel našim tukajšnjim rodom. Občinstvo je napolnilo velik0 dvorano Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. do. zad- _ _ r---------- v ma ,_>(,. cučur ao zaa- Palestim odkrili ostanke naselja, njega kotička. Petje in igra sta In' r\r\ vri~ a__________________i _____. ki po njegovih cenitvah spada med naj starejše arheološke najdbe v Palestini. Kot sodi je bilo to naselje .’obljudeno 4,000 let pred Kristusom, to se pravi celih 1,000 let pred Abrahamom. ga navdušila, da ju je ponovno prekinilo z burnim ploskanjem. Antonu šublju kot tudi Glasbeni matici in vsem njenim pevcem k lepemu uspehu iskrene čestitke! vili. Or. Josip Grades: Zgodovina slovenskega naroda! 13. Boji v Hrvatski krajini. Bitki pri Budačkih in pri Sisku Hasan ipaša vendar niti s silo niti zgrožnjami ni mogel dobiti Siska. Ko je skozi pet dni zaman nanj udarjal, naenkrat prekine obleganje in gre rajši pustošit ubogo deželo hrvatsko. Tekom zadnjih dveh let je osvojil in požgal v Krajini okoli 26 gradov in trdnjav in 35,000 ljudi odpeljal v sužnost. Zima je šele naredila konec nesrečnemu bojevanju v letu 1592., ki je stalo kristjane toliko krvi in denarja, Slovencem in Hrvatom pa zapustilo strah in trepet za bodočnost. • * • Napočilo je usodepolno leto 1593-, tretje leto borbe za Sisek, ki je bil poleg Karlovca še edini branik hrvatskih in slovenskih dežel; vse drugo je bilo v razvalinah ali pa v turških rokah. Padec te močne trdnjave bi bil Turkom odprl vrata v osrčje naših planinskih dežel. Dobro pripominja Valvazor: ‘‘Sisek je imel biti po načrtu Hasanovem tista vrv, s katero je hotel Kranjsko in Štajersko nase pritegniti in podvreči.” Enako poudarja pomen Siska slovenska narodna pesem: Če Turek vzel nam Sisek bode, Ham narobe vse, vse pojde: Htest’ Ljubljana bo pokrajna, Dežela kranjska turška drajna. Vse se je balo, da pride huda nesreča nad hrvatsko in slovensko zemljo precej ko skopni sneg. Iz nekega zasebnega pisma lahko posnamemo, s kolikem strahom so ljudje pričako-vali, kaj ima priti. “Zgubljen bi bil Sisek, pa tudi vsa kranjska, 'dto bi ne bil Bog čudežno podlagal. Že so Ljubljančani večidel sklenili bežati; drugim, Slasti ženskam in otrokom so Svetovali, če pride sovražnik Pred mesto, naj raje trumoma Poskačejo v LLjubljanico, kakor da bi bile oskrunjene od Turkov. Spominjam se da sem vse od svoje stare matere večkrat slišal.” Tako piše neki brezimni poročevalec. Vkljub temu je bila vnema za °brambo meje precej mlačna. Česar RRudolf je bil pač že minulo jesen poslal v Zagreb mejnega grofa Karola Burgavske-§a in mu izročil vrhovno povelj-ništvo nad vojsko. A dolgo je-Sensko deževje je prisililo nekaj njegovih vojakov, do so se vrnili domov. Le grofu Alfonzu Hontecuculiju je ukazal Karol Eurgavski, naj s svojimi 150 ar-kebuzirji prezimi v Novem me-slu. Toda Novomeščani so se “ranili teh vojakov, češ, da nihajo za njihove konje krme in blevov. Zato so morali ostati v Krškem. Mejni grof Burgav-ski je koncem januarja ostavil Magreb. Na njegovo mesto je nadvojvoda Ernest poslal Ru-nerta pl. Eggenberga, ki je bil ^kušen general. Dal mu je na-sl°v komisarja, sam si je pa pri- upravitelj Krištof baron Turjaški in vicedom Nikolaj pl. Bon-homo z vsemi deželnimi odborniki oklic, ’ki se je prečital na prižnicah po vseh peterih o-krožjih (Viertel) Kranjske in njej utelešenih gospostev: Slovenske marke, Metlike, Istre in Krasa. Oklic je omenjal težave oboroževanja zaradi bližnje žetve, lakote, draginje in kuge, ki vedno preti deželi, a je vendar sledeče določil: “Ko-njiki morajo biti do 20. majni-ka v Zagrebu. Gospostva naj precej harede tudi zapisnike pešcev z ozirom na posamezna o-gnjišča in kmetije. Zapisniki naj se pošljejo deželnemu o-skrbništvu, da dobe stotniki četrtin prepise. Izbero naj se za tridesetega, desetega in petega moža najbolj močni in pripravni ljudje. Kadar se bodo zapa-lili kresovi in dali ukazi s streli ali pa s pisanimi oklici, naj tri deseti, deseti- ali peti mož precej odide na določeno mesto, kakor se bode ukazalo.” — Tudi cesar Rudolf se je začel bolj brigati za obmejno vojsko in jo izdatno podpiral z denarjem. Tekom enega leta je dovolil za krajiške čete 234.053 gld. 43 kr. Med tem ko se je krščanska vojska zbirala in pripravljala, tudi bosenski paša ni miroval. Še preden so spomladi zažvrgo-leli škrjančki, so že začele posamezne turške čete napadati Hrvatsko krajino. V trumah po 150 mož so divjali krvoločni-ki med Kolpo in Savo in odva jali kristjane v sužnost. Sredi aprila je prišel Hasanpaša z delom vojske v Petrinjo. Ukazal je ondi popraviti podrti most čez Kolpo in če mogoče narediti most čez Odro. Vse je kazalo, da se bliža napad na Sisek. S strahom so hodili šiščani gledat grajenje mostu in turške ognje, ki so vse noči žareli od Vinodo-la do Hrastovice. “Poskrbite za nas,” sta pisala upravitelja trdnjave zagrebškemu kapitlju, “da vsi skupaj ne poginemo.” Vendar velika turška armada še ni bila zbrana. Za to je bila določena Kostajnica kot zbirališče, kjer so se tudi vršile vse priprave za obleganje Siska. Že 20. maja so vedeli v Zagrebu, da vozijo po Savi velike topove proti trdnjavi. Kmalu potem so dohajale vesti, da se pri Kostaj-nici zbirajo tudi drugi turški poveljniki s svojimi četami. Lički sandžakbeg Ibrahim je stal z veliko vojsko pri Zrinju ob Dri-nu; zvorniški sandžak Memibeg se je utaboril pri Strigovlju, kli-ško-hlivanjski sandžak Arpadi-beg pri Savi in na Bilajskem polju. — Kakor votli grom, ki naznanja bližajočo se nevihto, ljudi oplaši, tako sta vse Ljubljančane prestrašili sporočili Deme-tra Rubiča, vojvoda v Otočcu, in Jurija Lenkoviča, glavarja v Senju, da se je dne 10. junija .. . z °'ržal naslov vrhovnega povelj-j ■^■asan začel pomikati ‘kka nad vsemi krajiškimi če-|vsern^ četami proti Sisku. Pisa-tarni. i s^a deželnim stanovom: “Gro- Eggenberg je došei v Zagreb | žna ie njeS0Va moč. Kar more ^četkom februarja in pričel q-- nositi orožje v pašaliku, gre njim. S seboj pelje Kacijanari-co, dolg top iz Krupe, in mnogo manjših topičev. Z živežem so vojaki izvrstno preskrbljeni.” Na dan sv* Vida, 15. junija, ^°li sebe zbirati večjo armado. advojvoda Ernest mu je po-500 konjikov iz Slezije pod ^°dstvom Melhijorja Roderna, ' tontecuculijeve arkebuzirje in J ! ekaj solnograških vojakov, ki se prikaže Hasan-paša pred Si-je sam izprosil od nadškofa, skom. Svoj tabor je npravil na °slal mu je tudi svojega pro- desnem , bregu Kolpe, neposred-_ bantnega mojstra, pl. Neuhau- no pred njenim izlivom v Savo. “Mn vrhovnega nadzornika o- Iz tabora je vodil most preko °2arnice, da bi zalagala vojsko Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) UrtMMYlJen* 29. novembra 1814. o Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet, 111. Inkorp. « drl. nilneU 14. mala UU Nate geslo: “Vse ta vero, dom In narod; vsi aa enega, eden aa vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, Illinois 1. podpred.: STEVE J. KOSAR, 3502 No. Lombard St., Franklin Park, 111. 2. podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: MATTHEW VRANESIC, 1259 Cora St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, 111. Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Peotone, P. O., 111. Vrh. zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St. JoUet. Dl. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH, 2213 W. 21st PL, Chicago, Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23. UL JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. JOHN NEMAN ICH, 650 W. Hickory St., Joliet, Illinois ANTONIJA BENSA, 2730 W. Arlington St., Chicago 12, 111. Predsednik Atletičnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, Illinois URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1 januarja 1953 je DSD izplačala svojim članom in članicam in njih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačd denarne vrednost do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani(cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe In Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto vite. Poleg smrtnine Izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnlne. Mesečna plačila (assessments) so urejena po American Experience tabeli. DSD je 120.92% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski in angleški. Rojakom hi rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK 3. WEDIC. 301 Lime St. Joliet. 111. in daje našemu vsemirju življe- opozori, da je njen mož na poti nje. Ne bo dolgo, morda še par domov, ve ona, da ima še nekaj let samo, pfi bo atomska energi- časa, da vse pripravi. Telefona nadomeščala vse druge vire'nov v 1. 2,000 nimajo več. Samo |sile. Verjetno še prej, kot čez 50 j nekak 3 dimenzijonalni televi-5let, ne bo več treba kopati pre- zijski aparat je v dnevni sobi za moga, če bi ga tudi bilo še dosti v zemlji. Za proizvajanje elektrike bodo- rabili samo- še one vire sile, ki dajejo tok takorekoč brez stroškov, t. j. vodne naprave, kakor so bile zgrajene pred nedavnimi leti in so nekatere nove ogromnega obsega: še sedaj v gradnji. Da bi atomska energija gnala tudi manjše motorje, kakor avtomobile, letala in po- pogovor s tujci na razpolago, domači so pa vsi medseboj v zvezi s telecordom, za kar služi “ura” na roki. Ta priprava seveda ni samo ura, ampak služi za stalno zvezo domačih med seboj, ki niti ne potrebujejo govoriti v aparat, ampak že same misli sprožijo misli drugega, da odgovarja. Samo na številko ali znak dragega je treba zasukati gumb, pa dobno, je dvomljivo in so glede je kontakt napravljen, seveda če tega znanstveniki različnega on tudi hoče in je vključen na mnenja. Gre zato, če bo mogo- dom. Dostikrat želi seveda imeti če izžarevanje smrtno nevarnih žarkov omejiti kako drugače kakor samo z debelimi zidovi, ali svinčenimi, ščiti ogromne teže; tedaj ho- tudi za manjše motorje možno rabiti atomsko silo. Sedaj se pa varuje, ljudi, ki imajo opravka s to strašno silo, s takimi pripravami, da ne trpijo škode na svojem zdravju. Pred davnimi leti je bilo enako z mir pri svojem delu in Mary zastonj išče zvezo z Johnom. Vendar je tudi za ta slučaj preskrbljeno, ker ura na moževi roki zaznamuje klice, ko jo John zopet vključi, in ponovi vse, kakor danes record! plošč delajo. Če pa Mary ne dobi zveze Johnom, lahko poskusi z Sdimen-zijonalnim televižnom v dnevni sobi. če je mož v uradu, kjer Rentgenovimi ali x-žarki, ko so Hela, ga vidi, kakor je, naravno, prvi zdravniki izgubili dele rok, v barvah, prav kakor bi pogle-ki so prišle nezavarovane v do-i^ala skozi okno. To seveda tudi tik z žarki. Poznal sem par jsamo v slučaju, če je Johnov apa-zdravnikov, ki ,so jim morali rat telescbp vključen, prav ka-odrezati najprvo prste, potem pa (^or njegova ura na roki, telecord. parkrat dele rok, ki jih je začel,Če John dela, potem seveda iz-razjedati rak, povzročen od ključi teleseop in sam aparat Dr. I. C.: Iz znanstva in prirode tez 59 let Pogled v hedočnost, kakor ga moremo dapes z gotovostjo napovedati' je mnogo bolj razumljiv in mogoč, kakor bi bil za ■naše očance v starem kraju pred 50 leti. Spominjam se, kako me je kot mladeniča nahrulil možak iz Rovt, ko: sem mu rekel, naj posluša pri stenskem telefonu, kaj mi pripoveduje nekdo o stvari, radi katere je on prišel.” Samega živega vraga imate tam notri, mestni sklici!” in ni ga bilo. mogoče pripraviti do tega, da bi vzel slušalko v roko. Ko je zapel zvonec, se je kar stresel. Naši pijonirji se bodo menda še z veseljem spominjali, kako so Kmetez in drugi agen- suknje. Seveda niso imeli telefonov, pa so si pomagali z zvoncem budilk, ki ga je sprožil kdo1 zunaj omare, v kateri je agent “govoril s cesarjem.” Kajpada je cesar vedno dovolil odhod za star posebno plačilo, če se je hudo mudilo priti ven iz Avstrije. Tako je bilo pred 50 leti, potem so prišli vozovi1 brez konj, elektrika je zasvetila skoro povsod, letati so začeli po zraku, prišel je radio-, čudeži zdravstva, da se skoro ni bilo čuditi nobeni še tako težko verjetni novici, ki je prišla iz Amerike. Prihodnje leto zaplove v morske valove prva podmornica, gnana od atomske energije. Ta ti klicali cesarja, da je dovolil je resnično ista sila, kakor je kakemu fantu ogniti se vojaške ona, ki se stalno poraja v soncu Rentgenovih žarkov. — Pa pojdi-jmo nazaj, kako bodo- stanovanja ;naših pravnukov izgledala čez 50 let. Imela bodo obliko panjev, prav kakor že danes nekaj stanovanjskih hiš delajo, da imajo od vseh strani sonce. Vendar tega čez 50 let ne bodo rabili, ker bo v celi hiši svetloba in toplota, kakor jo bo vsak sam hotel imeti. Nad hišo bo razpeta nekaka -plastika, ki bo vzdrževala celo ozračje v enaki toploti, tudi vrtiček pri hiši. Pravtako so danes plantaže za zelenjavo urejene, samo, da -so strehe steklene in rabijo težko ogrodje. Poglejmo, kako pripravlja jedi in kuha vaša pravnukinja? Enkrat na mesec'jf fhhTpeljejo iz tovarne hranil jedila, kakor bodo dali na mizo, vendar so vsa v kenserviranem stanju. Nev kon-servah, kakor jih sedaj kupujemo v trgovinah, ali pa sveže meso spravljamo v zmrzovalnikih. Tako “old-fashion” niso več, tudi frigiderjev -nimajo, ker se hrana ne kvari več. Mikrobe, ki povzročajo gnitje in kvar hrane, so že davno uničili, kakor tudi razne bolezni. Seveda so zato prišle druge nadloge, ki jim bodo pa tudi zavili vrat, saj znanost napreduje, stalno. Da se vrnem k pravnukinji in njeni kuhi, če se sme vse to tako imenovati, .kakor bo ona pripravila kosilo za svojega moža in družino. Izbira ni težka, če je dovolj jedil na razpolago, ki so vsa preračunana na kalorije in po posebnih hranilih o izvedencih sestavljena. Ko ura ali tej podobna priprava na roki, ženo . živežem in strelivom. — Nad-'°jvoda je obvestil 27. aprila v. kranjske stanove o prete-^ nevarnosti in jim ukazal, da odpošljejo vojsko varovat e2elno mejo. Dne 10. maja so ^ali deželni oskrbnik, grof °lk s Turna in Križa, deželni Kolpe na njen levi breg in na, takozvani ‘ otok” ali bolje polotok, ki ga tamkaj napravljajo Sava, Kolpa in Odra. Na 'tem levem bregu je dal paša napraviti nasip in na njem razvrstil topove iz katerih je streljal na trdnjavo. (Dalje prihodnjič.) sprejema, da potem pove, kdo je klical in kaj je sporočil. Medtem je prišel čas, da Mary pripravi kosilo. Odločila se je za vrsto obeda, treba ji je samo zasukati gumb, pa se pomakne cel -obed s krožniki vred iz omare, da ga je dati samo še na “peč,” da se skuha. Beseda “skuha” je odveč, ker “peč,” na kateri greje jedila, nima nikakega ognja, tudi električnega ne. Ves obed je primerno topel oz. gorak v dobri minuti elektronično, t. j. brez ognja. Jedila se pogreje-jo oz. dobe ono toploto, ki jim varuje vse hranilne snovi v samem zavitku, če smemo tako imenovati plastično posodo, v katero je bila jed vložena v tovarni hranil. Seveda ta plastična posoda pri gretju ne trpi prav nič. Sedaj tudi ni nikakega pomivanja posode več, nič krožnikov, ker grede1 vsi v sežigalnik, da se vpepelijo. Možem ni treba več pomagati pri pomivanju, kvečjemu, da pomečejo vse ostanke s krožniki vred v zaži-galnik, pa je konec vsega domačega dela. O prometu v letu 2,000 morda prihodnjič nekaj, za danes ostanimo pri hiši. Dovolj bo- premišljevanja, morebiti bo tudi .katera pomislila, da je prišla prezgodaj na svet, ko bo kasneje tako lepo. Nič zato, tudi Mary ima svoje težave, pa je boljše, da jih ne razkladamo. Da je vse, kar je napisano gori, deloma že danes skoro 50 prceentna resnica, ali pa vsaj že na potu, da postane taka, vedo predobro vsi, ki se pečajo z znanstvom. Zato gornje vrste niso nikaka domišljija, ampak realna razmotrivanja, kakor bodo morda že precej pred potekom 50 let postala navadna vsafcdajnost. ščini v Beogradu pisatelj France Bevk, ki je kandidaturo že sprejel in imel prejšnji teden svoja prva dva volilna govora v Opatjem selu in Kostanjevici na Krasu. Turisti v Sloveniji Po uradnih podatkih je letos obiskalo Slovenijo 307,000 domačih in tujih gostov. To je skoro 80,00 več kot lansko leto. Največ tujcev je obiskalo Bled in sicer 103,000 od tega 31,000 inozemcev. Med temi so na prvem mestu Nemci, sledi Anglija, Avstrija in Holandska. Spomenik Simonu Gregoriču V Kobaridu bodo postavili spomenik goriškemu pesniku Simonu Gregorčiču. Tako je sklenil odbor za postavitev spomenika, ki se je pred kratkim sestal v rojstni hiši goriš-kega slavčka. Izbrali in zedinili so se za Kobarid, ki je s pesnikom tako tesno povezan. Pomagajte Ameriki, kupujte Victory bande in znamke. Moški dobijo delo Vesti iz Slovenije TOOL ROOM GARB0L0Y TOOL GRINDERS Dobra plača od ure Dodatek za življenjske stroške Plačane počitnice in prazniki Prispevajoč zavarovalninski načrt in pokojnina The Oliver Corporation 19300 Euclid Ave. KE 1-0300 (220) Ženske dobijo delo Dekle za urad Slovensko dekle dobi delo v uradu. Če razume knjigovodstvo ali je pripravljena se izučiti; poln ali delni čas. Kličite John Lokar, REdwood 1-5515 ali se oglasite osebno na L & M Tobacco & Candy Co. 784 E. 185th St. (29 okt. 5. nov.) MALI 0SLAŠi~ NOVA HIŠA NAPRODAJ na Huntmere Ave., v fari sv. Jeronima. No v bungalow s 41/2 sobami, kopalnica obita z ilovnatimi ploščicami, pregrajena klet, plinska kurjava, prostor za razširitev na 2. nadstropju. Cena $16,300. Trgovinsko poslopje na E. 140 St. blizu Fisher Body. Ima eno trgovino in 4 stanovanj. Plinska kurjava in 3 garaže. Cena $13,900. Kovač Realty 960 East 185th Street KE 1-5030 ________________________(221) Naprodaj Nova zidana hiša, 4 in 4 ali 4 in 6 sob, za 2 družini. Dohodek $315 na mesec. Za hi-itro prodajo $29,800. Na 18601 Rabskim žrtvam so postavili spomenik Jugoslovanske oblasti so u- redile pokopališče žrtev laške- j Locherie Ave ~ blizu E. 185 Št., ga nasilja na otoku Rabu in po-; in Lake, Shore BlvcL Blizu tr_ stavile ^ob vhodu vanj sporne- g0Vjn jn transpdrtacije', v do-nik. Na otok Rab so Italijaniokolici. Odprto v nedeljo odpeljali na tisoče ljudi iz Do-1 lenjske, Notranjske in Bele sestanek j od 1 do 5 pop. ali kličite za krajine. Zaradi pretepanja, j stradanja in nečloveškega ra-1 vnanja je v dveh mesecih po-j mrlo okoli tri tisoč teh nesreč-!. nežev. Italijani so imeli tedaj | namen uničiti ves slovenski Robich Construction Co. RE 1-6230 (220) Gostilna naprodaj Proda se gostilna 2 D-2 licen- waiR|jj^Vp|^^P DOMAČINI NAJ POMAGAJO — Franc-ozi se že.več let bore v Indokini s komunističnimi uporniki. Sedaj so okrepili svoje vrste z večjim številom domačinov, ki so vajeni ozemlja in tamkajšnjega podnebja. V teku so hudi boji in Francozi upajo, da bodo komuniste ugnali v kozji rog. Slika nam kaže domačo patrolo v akciji. živelj v takozvani Ljubljanski co in restavrant. Oglasite sc pokrajini in deželo naseliti z pri Bonna Cafe, 1401 E, 55 St. Italijani. j po 4 uri (220) France Bevk bo zasipal Go-; Iščejo stanovanje riško V Beogradu j Zakonski par z 3. otroci išče Na predlog Socialistične zve- 4 ali 5 sob v St. Clairski okolici, ze bo kandidiral za goriškega1 Kdor ima kaj naj pokliče naše poslanca v zvezni ljudski skup-1 uredništvo HE 1-0628. —(221) ..........-j-' sije solnce in ponoči mesec. Nekega takega dne, štiri tedne pred božičem, priropota prerijski voz z dvema konjema v naselbino. JOHAN BOJERt IZSELJENCI ROMAN XIV Vožnje v mesto so trajale preko jeseni, prišel je sneg in morali so voziti pšenico na saneh. Nekoč, ko so se vračali, se je dvignil snežni vihar. Vsaka sled je bila zametena, borili so se s snežnim metežem, ki je kakor na sodnji dan zakrival nebo in zemljo. Kaj bo iz tega? Nazadnje so se voli ustavili, niso mogli dalje. Možje si niso vedeli pomagati. Do doma so i-meli še noč in dan. Kojoti so se potikali v bližini in tulili. Bali se jih sicer niso, vendar bilo jih je zoprno čuti. — In kaj, če bi prišli celo volkovi? To pot je bil tudi Ola Vatne z njimi. Bila je zadnja vožnja, 'ki so jo napravili. Eno vožnjo si je kljub vsemu privoščil. Ne-fkdliko je bil pač popival, ali prespal se je takoj prvi dan na povratku. Zdaj se mu je kar! zazdelo ,da bo še veselo. Gazil je okrog po snegu do pasu in mikalo ga je, da bi pel. Sicer tudi drugi niso vzdihovali, saj so bili Per Foil in Simen in učitelj Jo kot ribiči na Lofotih že marsikak zimski dan iz hiše. Da bi vzdihovali? Ne. Ven- TELEČJE ZAREBRNICE (Chops) 49c funt SOČNI “CUBE” STEJKI 79c funt KRATKA SVINJSKA REBRCA 53c funt REBRNO MESO za JUHO 25c funt RIŽEVE in KRVAVE KLOBASE 39c funt PRVOVRSTNI (Grade A) ROUND in SIRLOIN STEJKI 75c funt LILLIAN'S SUPER MARKET 784 East 152 St. GL 1-2836 FREE DELIVERY MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Cleveland. Re-Nu Auto Body Co, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fender}*. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Strest Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. TVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNEGA NAGROBNIH SPOMENIKOV dar peti je nekaj drugega. Če se ne ganejo odtod, jih bo za-metlo. Tako vreme lahko traja tedne in tedne. Voli so omagali in legli pred sani. Kaj takega bi se jim lahko, pripetilo tudi doma v gorah, si je misli Simen. Vendar tam so bile skalnate votline in drevesa, kamor se je dalo zateči, in samo nekoliko ur do ljudi. Ne, mirno stati ni bilo pametno. V mestu so si bili kupili nekaj lopat za delo na polju. O-la je pograbil eno izmed njih, zagazil v sneg in pričel kopati. Drugi so storili kakor on. Nastala je odprtina, če bi se le voli hoteli ganiti. A vse prigovarjanje in grožnje niso nič pomagale. Pretepanje z vajeti ni nič pomagalo. Tedaj je izvle kel Anders šop sena iz vreče za krmo, ki so jo vzeli zaradi varnosti s seboj, stopil pred vole in jih vabil k sebi. Nazadnje sta se prva dva dvignila in iztegnila gobec. Drugi so jima sledili, zganili so se. Anders je hodil ritensko pred njimi. Voli so šli za njim. Da, da, zdaj so se vendar spet gibali. Če bi le vedeli, kar se obrniti. Možje so 'kopali, metež jim je slepil oči, vendar niso odnehali. Šlo je dalje. Če bi le imeli kompas. Ali kako dolgo bodo vzdržali tako živinsko^ delo. Metlo in metlo je neprestano. Zmenjali so se. Fanta iz Ska-reta sta zgrabila za lopate, da ne bo nihče prišel domov in dejal, da se nista vedla kakor od-rastla. Ure so potekale. Če drugega ne vsaj naprej je šlo in ne nazaj. Stemnilo se je kakor v rogu, a niso smeli odnehati. Kadar Ola ni bil na vrsti, se je postavil s hrbtom proti metežu in pel: Hej, ko v mestu bi imel dekle, Hej holadrija, hej holadra. Ampak prti jutru so bili vsi izčrpani od mraza in snega in napora. Koliko sežnjev so se pač prekopali dalje? In 'kam? To pot pa jim je vendarle šlo po sreči. Čez dan se je zjasnilo. Ljudje in živali so postali po-gumnejši. A še venomer so se morali na dolge proge kapati dalje. Dobro, da so imeli živeža, ki jim je vsekakor še zadostoval za ta dan. Drugo nčo pa so prezebali huje kakor na vseh vožnjah po Lofotih, kar so se jih spominjali. In ko so se končno pretolkli do ljudi, so bili ljudje in živali bolj mrtvi kakor živi. Učitelj Jo je zares začel s šolo. Ko je bil poslednjič v mestu, je kupil z lastnim denarjem glolbus in zemljevid. Njegova koča se je napolnila z o-troki. Mnogi izmed novih naseljencev so imeli otro'ke. Ponosen je bil tisti dan, ko sta poslala Irec in Nemec svoje malčke k njemu. Jezik je bil norveški, njihovi otroci so se morali sprijazniti s tem, da so sprejemali modrost v norveškem jeziku. In kaj je bilo to tako težko? Saj so se vsi otroci tolikokrat skupaj igrali, da so oni tuji že zdavnaj razumeli jezik. In zdaj je pričelo učitelju Jo-jju življenje ugajati. Nikakih predstojnikov ni imel kakor v domovini. Učil je otroke prav tisto, kar se mu je zdelo, da je pametno. Kar se tiče krščanstva, še zmeraj ni bil prišel do jasnosti, pa saj je lahko izpustil to, o čemur se je dalo dvomiti, in se držal ostalega. En predmet pa je stavil više kakor vse druge. Sam si ga je bil ustvaril, bila je namreč zgo- dovina izseljencev, predvsem zgodovina junakov med njimi. Že leto dni je pošiljal pisma na vzhod in na zahod in poizvedoval. Bral je vse, kar je bilo tiskanega o tej stvari. In kakšna saga je to bila! O tem, kako so si prvi naseljenci krčili pot skozi pragozdove, o njihovih bojih z zvermi, o Indijancih, o pozdnih požarih na vzhodu, ki so cpepelili cele vasi, o prerijskih požarih tukaj na .zahodu, o mrazu, o kobilicah, o dolgih romarskih procesijih preko vseh dežel k zlatim poljem, v Kaliforniji, bil je to epos, večji kakor Snorre in Homer. Pomislite samo na Norvežana Snowshoe-Thompsona — dvajset let je prenašal pošto na smučeh preko Rocky-Moun-tains, v snežnih viharjih in v mrazu, velikokrat v boju z Indijanci in volkovi — dvajset let in vendar ni dobil niti centa plačila. Država ga je prevari-la. Vikingi? Bilo jih je mnogo v tej novi deželi. Jo Berg je kar cvetel sredi oblakov tobako-vega dima. Nad seboj ni imel niti župnika niti šolskega upravitelja. Bil je sam gospod, njegov duh se je lahko prosto razgibal. Veselilo ga je biti učitelj. Ampak zdaj, prosim, naj ljudje zgradijo dostojno šolsko poslopje za prihodnje leto. Naenkrat pa ga sredi pouka nekdo zmoti. V kočo je stopil Per. Ali se sme nekoliko po razgovoriti z otroki o zgodovini? Ali se ne spominja vseh kraljev in vojsk in letnic še iz o-krožne šole? Per dobi dovoljenje in Per zažari v obraz. In ko se vrne domov k Ani, pove, da je bil v šoli in da je imel majhno predavanje. Ko so poslednjič prišli iz mesta je prišlo tudi za Mor tena pismo od matere. Pisala je, da je Helena umrla kmalu po porodu. Morten je obsedel nad pismom in se zastrmel predse. Torej tudi lensmanov sin ne bo' več užival ob tej mladi, lepi ženi. Ampak ali ni bilo čudno? Mortenu se je zazdelo, kakor bi bila spet njegova. Naenkrat je bila tako nedolžna pri vsem, kar se je bilo zgodilo med njima. In zdaj se ‘je zdelo Mortenu popolnoma nemogoče odlašati še dalje. Moral se je odtrgati in odpeljati domov. Na spomlad — je mislil. Na spomlad. Namenil se je postaviti kolikor toliko dostojno hišo, tako da bi njegovo posestvo dobilo prodajno vrednost. Potem bi ga lahko Simen za eno ali dve leti vzel v najem — in potem bi se videlo. Na spomlad — na spomlad. Ženam pa se je godilo slabo. Zima je bila prezgodaj nastopila in tako letos ni bila ne ena hiša dograjena. Radi večnih voženj v mesto in jesenskega oranja niso mogli možje niti temeljev položiti. In ali je bil zdaj čas za zidanje? Še eno zimo v ilovnatih kočah! Žene so hodile iz koče in v kočo in vzdihovale. Edino dobro je bilo, da so imele peč, ki je lahko grela preko noči, in oglje za gorivo namesta kravjega gnoja in prerijske trave. En sam je bil sezidal novo leseno stavbo, namreč Kal. Seveda pa je bil to hlev za konja. Nekega dne je rekel Morten Simenu: “Ni treba hoditi tako pogosto k Ani. Per, ubogi revež, tega ne'mara.” “Kaj praviš?” Simen se je napravil, kakor da še nikoli ni slišal kaj tako nespametnega. “Ah, ne delaj se neumnega, saj si vendar venomer tam, če le veš, da Pera ni doma.” “NeumrtOjSti! Ana tako rada posluša novice z doma.” “Nehaj s tem,” je rekel Morten. Spet nova zima. Kakor zapor za ljudi, ki mislijo samo na poljedelstvo in štejejo svoja le- ta samo po žetvah. Nenadoma pa se vreme spremeni, spet je topleje, dežuje. Nekega dne je zemlja brez snega. Lahen mraz tako osvežuje zrak. Podnevi MI DAJEMO IN ZAMENJAMO EAGLE ZNAMKE tu c MAY f 01 R Al F .1 I 1 Lw • ' V*« ^ MV. bv i Prihranite $ 10! Deške regularne 22'98 vredne 3-delne "NYLAGAB" Sheen Gabardine SKI-OBLEKE Ovratnik iz ovčjega krzna JOPIČ IMA SPREDAJ ZIPPER PRIPRAVA ZA POT — Britanska kraljica Elizabeta II. in vojvoda Edinburški pri koncertu v Royal Festival Hall. Koncert sta priredila v čast kraljevskemu paru visoka komisarja za Avstralijo in Novo Zelandijo. Pri njem je sodelovalo veliko avstralskih in novozelandskih umetnikov. Na kraljičini levi strani sedi avstralski visoki komisar sir Thomas White. Td koncert 'je bil predviden kot nekaka priprava vladarskega para za potovanje v Avstralijo in Novo Zelandijo. Mere 6, 8 in Jopič, hlače in čepica so iz rayon in nylon gabar-dina. Jopič ima ob straneh in zadaj elastiko, kot tudi v notranjosti rokavov. Zapenja se spredaj z zapono na pasu in z ziperjem. Hlače imajo premakljive naramnice, zadaj v pasu pa elastiko. Na ušesih z ovratnikom skladne lopu-tice. Sprejemamo pismena in telefonska naročila v soboto do 5:30 in v pondeljek od 9,. zjutraj do 9. zvečer Kličite CHerry 1-3000 The May Co.’s Basement Deški oblačilni oddelek Deški 1.49 v zapestju močni Usnjeni palčniki črni ali rjavi Iz močnega črnega ali rjavega usnja. Trpežno elastično zapestje. Nekoliko nepravilni v, vrednosti 1.49. Kosmato podložene. The May Co.’s Basement Deški oblačilni oddelek Potovanje in darila POTOVANJE: Mnogim rojakom se vzbujajo ob spominih želje da bi obiskali svojce v rojstni domovini, Ako želite potovati, Vam naša potniška tvrdka v kratkem vse potrebno uredi za potovanje, bodisi na parnikih ali avijonih. DARILNI PAKETI: Ameriški naseljenci sočustvujejo s svojci v domovini, ter jim velikodušno pomagajo s paketi raznovrstnih živil. Zastopamo najhitrejšo in najsolidnejšo družbo “CITRUS”, ki posluje v Trstu ter naročila paketov točno odpremi, da jih naslovnik prejme v teku 14 do 20 dni. Ceniki tvrdke so na razpolago. DENARNA NAROČILA izvršujemo najhitrejše in po najnižjem dnevnem tečaju. Vse pošiljatve so jam-čene. Ako kdo izmed rojakov želi potovati ali poslati darilne pakete in denar, da razveseli svojce v domovini, posebno v božičnih praznikih, ki so pred durmi, naj se za vse formalnosti zglasi, piše ali kliče solidno potniško tvrdko STEVE F. PIRNAT C0. = 6516 St. Clair Ave. HE 1-3500 Cleveland 3, Ohio V blag spomin OB PRVI OBLETNICI SMRTI PRELJUBLJENE SOPROGE IN DRAGE MAME TER STARE MAME Frances Fabec ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne 3. nov. 1952 Žena preljuba, kje si zdaj Ti, sama dobrota bila si Ti. Mamica zlata, kje si zdaj’Ti, Tvoja milina, Tvoje oči. V grobu zdaj tesnem Ti truplo trohni, a duša se v raju pri Bogu veseli. Žalujoči ostali: ANTON, soprog LOUIS, sin MRS. CAROLINE ZIGMAN in MRS. CHRISTINE VERCH, hčeri ZET, SNAHA, VNUKI, SESTRA in BRATJE Cleveland, Ohio, dne 4. novembra 1953. ..':Wp:r' [APP:. '-y ‘"V ‘V, 'ššv., £iiiiiiiHi!Hiiiiiiiiiiii8uiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiimimmiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^ ilI os. Zolo irr Sinovi f 3 POGREBNI ZAVOD £ 6502 ST. CLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 S COLLINWOODSKE URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3111 Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. SilMilllllUlllUllllllIlllllUllUIlllUUUlUllllIlIllUllIllUllUlUUllIlllIllUlUUUUlIllUl1*